Za poduk in kratek čas. Odrtija pa krščanska vera. II. Celih 700 let je 87. Cerk^a kračanski 67et srečno branila in 7aro7ala pred odrtijo in njenimi nesreČDimi uasledki. Ko so pa 7 16. stoletju našli pot 7 Ameriko in okoli Afrike 7 bogato Indijo, raztegnila se je S7eto7na kupčija in ž njo 7red 7elja7a denarja neizmerno. Začeli so z denarjem barantati in tako siiio polagoma zabredli 7 oderušt7o, kakorsno je nekdaj le pri paganskib Rimljauib razsajalo. Ve8 upor in S7arjenje od strani 87. Ceik^e bilo je zastonj. Še ni 7eliko črez 100 let minolo, kar je Benedikt XIV. kot odrtijo proglasil prejete obresti od kapitala, kateri se ima posojilcu zopet 7rnoti, tudi 7 tetn elučajn, 5e je dolžnik bil bogat mož in je z izposojenimi denarji 7eč procento^ pridobil, kakor jih je moral za obreeti dati. Cerk^ena zapo^ed zastran odrtije zgubljala je čedalje 7eč praktične 7elja7e, zlasti potem, ko so njo nekateri učenjaki začeli zagovarjati. Izumili so 4 razloge, s katerimi so prejemanje obresti opra7iče7ali: lastna skoda (damnum emergens), zguba dobička (lucrum cessans), bojazen za kapital (periculum soitis), pogojena kazen, če se kapital ne 7ine ob pra^em času (poena conventionalis). Toda na^edeni razlogi odrtije ne opra^ičujejo, ostre ceik^ene zapo^edi nikakor ne pobijajo, ampak prejemanje obresti le izgo^arjajo ^časib, kakoršni so den denešcji. To je tudi sedaj 87. Cerk^a pripustila ter ne tirja od 7erniko7 strogega izpoluje^anja njeue zapo^edi zoper odrtijo od pike do pike; ker 7 dobi, 7 kateri je 7se 7 oderušt7O zakopano, se drugače ra^Dati ue more. S7. Ceik^a je prisiljena z ljudmi potrpeti in čakati boljših časo7; ona sedaj posnema Z^eličarja, ki je s s^ojinii učenci tudi potipljeuje imel rekoč: ,,se 7eliko 7am imam po^edati: ali sedaj ne morete nositi". Sv. Cerk^a je prisiljena zarad izrednih sedanjib denarstvenskih iu kupčijskih razmer zopet tako postopati, kakor pred pr7im cerk^enim občuim zborom 7 Niceji leta 325. Kaj pa je med tem 7ernim katoličanom storiti? Tem pripada tiojna naloga: prvič morajo si pridobiti pra7e tuisli in pojiuo^e 0 libvi ali odrtiji, kakoršnih jim 87. Cerkva podaje, drugie se jim je t;rduo prepiičati zastrao 7ažnosti oderuškega prašanja ia tretjič iaiajo misliti na siedst^a, 8 katetenmi bi se zamogla odrtija med kiistijani zopet zatreti ali 7saj oaiejiti. Da bi se katoliški niožje te trojne naloge hotli brž poprijeti, to je sedaj res niočno želeti. Kajti odrtija je pogla^itni uzrok sedanjetnu sironjaštvu in sili, ona je največja zapreka, da ne pridemo na bolje. Posojilna pogodba je že sama po sebi precej nepra^ična. Skoro 7selej je posojilcu bolj ugodna, kakor dolžniku. Pr?i si že napiej določi S7oj dobicek in nima dalje nobene posebne skrbi; dolžnik pa mora skrbeti za obresti, z kapitalom trdno in opazno delati, če 8e boee kedaj dolgO7 znebiti. Poaojilna pogodba 4aje posojilcu dobičko7 brez skrbi, dolžniku pa nalaga samih zgub 7kljub silnemu tiudu. Zato pa tudi sedanje dni 7ae tišči, da bi med srečno ate^ilo kapitalisto^ moglo vlesti. Nikakor se ni čuditi, da tisti ljudje, ki se trduega dela najbolj bojijo — Judje 7 Evropi in Parzi 7 Aziji — naj^eč z denarjetn barantajo ter se neizmerno bogatijo z oderuakimi obreati za izposoje^anje 87ojih 7edno 7ečjih in mogočniajh kapitalo^. Sploh posojilne pogodbe pasejo glado^no pohlepnoat na akodo eirojnaakemu pridelo7alnemu Ijjidst^u. Kdo bi ae ne prestiašil, kedar pomisli, kako aedaj skoro sleberno j>o4yzetje, bodi obrtnijsko, bodi kupčijako ali kme4jjsko, živi le od izposojenih kapitalo7, za katere plačuje straho^ite, pra7 oderuške obresti? Še slejjerno napredo^anje jim je na k7ar: kajti bolj ko napredujejo, 7eč jim je treba kapitalo7, bolj plačujejo obresti, 7eč trpijo. Ubogi mož, rokodelec ali kmet, ki se trudi noč in den, kako bi 87oje ljudi čera^no siromašno 7endar pošteno preskrbel, mora obnemoči 7 krempljih čankolizae ali šeškareke pohlepnosti oderuho7. Jednaka se godi tudi yelikim posestnikom, fabrikantom in trg07cem, 7si 7zdihujejo 7 hlapče^alnem robo^anju pod jarmom odernikega kapitala. V sili si ne 7edd dragace pomagati, kakor da pritiskajo na ljudi, kateri 80 od njih od^isni, t. j. na uboge dela^ce in težake 8 tem, da jim krčijo dnino; trgo^ci zopet podraža^ljejo blago, da zamorejo sbajati; tako pa teži neizmeina teža, ki bi orjaka zdrobila, naposled ua najnižjo, naj^ečjo pa tudi najubožnišo 7rsto prebi7alst7a, t. j. delo^alui proletarijat ali nemaniat^o; to pa 786 ubožano in izsesano si prizade^lje zgostiti se, zediniti in vzdigniti zoper denarno tlafiitetjstvo. Zemljiščni posestniki, obrtniki in kapci bi 7 aedanji dobi 87eto7nega prometa iu 7se8transkega napredka lebko 7 prvi 7rsti srečno ia ^eselo živeli, toda nesiečno raz8ajanje oderuškega kapitala jih vedno paba ia pše ua sredo me.d oderube in nenianiče, med krido in nstrike" (t. j. npor nezado7pljnib .dela^ce^, ki b«C!»jo 7e6jo dnino si priboriti s tem, da 78i na enkrat delo popustijo), med kladvo in naklo. Kako hočemo torej ljudem pomagati, dokler bo oditija 87et 8traho^ala? Kako hoce gospodar a^ojim dela^cem privoščiti člo7fško ži^ljenje, pra^ičuo inero pri delu, plačiln in počitku, če je pa sam popolnem prodan neusmiljeoemu ode,iiišt7u izpo^ojeuega kapitala? To ui mogoče. JTngon, ohiaoiti samega sebe, je močaeji, kakor Ijubezen do bližnjega. Gospodar ne moie biti dober, sicer je sam 7 kiatkem času uničen. Iu kako hoče naposled dižava priskočiti airomakom 7 pomoč, če pa satna 7zdihnje pod nasilst7om poblepnih oderuho7? Knjiže^nost. nKoceno7 zemljepis za narodne šole, poslo^enil I7an Lapajne", paslo7 je knjigi, kiv je 7 založbi učiteljskega druat^a za alo^enski Stajer prišla na svitlo. Ime Koceno^o je glede zemljepisne 7ede tako sla^no znano, da nam iz^rstne knjižice ni treba se posebao priporočati, ker jo zadostno priporoča ime pisatelje^o. Cena knjižici je 15 krajcarjev. Marljj^i g. Lapajpe poslo^enil je ob enem knjižico z naalo^om: nUčitelj Dobrašin", poducna po^est Slo^encem, kteri je pa cena 8 krajcaije^. Smešničar 41. Blizu Celja nahaja se nemškutaisk tržič, kamur ne zabaja niti edini list nSlo7. Gospodarja". Zato se upa ta sledeče po7edati, kar je iz 07ega trga poiz^cdel. Nekedaj so tam skopali no7 studenec ali štepih pa niso vedeli, kako bi ga zmerili. V zadregi jim pomaga atar nkorporal". Ta položi drog čiez studenec in se z rokama nanj obesi, ujemu za pete se oklene drugi in temu ra^no tako tretji tržan. Bil je tako  štepih uže ,,drei Mann hoch" premerjen. Sedaj pa 7trnete ,,korporalu" roki. Reče: ndedo7Je, le trdno držite, jaz moram 7 roke pluniti, potem bam uže zopet za drog prejel .... Reče, plune in .... atrbunk vsi padnejo na dno 7 7odnjak. Studeaec je bil zmerjen.