Var ja Cvetko Presni k
UDK 808.63 - 022 : 929 Škrabec S.
K ŠKRABČEVM PRISPEVKOM 0 SKRČENIH OBLIKAH SV0JHJÖE ZAIMKOV IN SESTAVLJENI SKLANJATVI PRIDEVNIKOV
Nekatere bistvene točke iz Škrabčeve obravnave skrčenih oblik svo-Jilnih zaimkov (še zlasti s stališča zabeležbe v Brizinskih spomenikih) in sestavljene sklanjatve pridevnikov je mogoče soočiti z vzorci prikazov v primerjalnih in zgodovinskih slovnicah slovanskih jezikov.
In Škrabec' treatment of the contracted forms of possessive pronouns (particularly in the Freising Monuments) and of the compound adjectival declension, a number of his essential points can be compared with the presentation in comparative and historical grammars of Slavic languages.
LF. Ramovš v uvodu k svoji izdaji Brizinskih spomenikov (1937» 11) med razločevalnimi posebnostmi Brizinskih spomenikov navaja tudi razmerje med skrčenimi in neskrčenimi oblikami svoji 1 ni h zaimkov. Na to posebnost je opozoril v svojih spisih že Škrabec. Navedeno mesto se pri Ramovšu glasi takole: "/p/oleg neskrčenih oblik mole, moi v, moia, tuuoiu9 zuoge, fuoge v vseh treh spomenikih imamo tudi me, mo, tua, tuo, zuem, mega, memu, vuecfne/./" A. V. I s a č e n k o je v svoji knjigi Jazyk a povod frizinskych pamiatok (Bratislava 1943), v kateri je skušal ovreči tezo o slovenskosti BS, omenjeno vprašanje komentiral na str. 85: ,fRamovš sagt nicht, dass die kontrahierten Formen nur in den Beichten stehen, während die Adhortatio ausschliesslich die langen Formen, zuoge, suoge, zuoimi, zuoim kennt." Na spornost njegovega izvajanja je opozoril v oceni Isačenkove knjige že B a j e c (SR II, 1949, l6l): ,rPripominjam, da je v vsej Adh. samo en primer, ki bi mogel biti skrčen (vzezarstvo suoge, II 63), vsi drugi so takšni, ki tudi v Br. I in Br. III niso kontrahirani." In podobno je razmerje med skrčenimi in neskrčenimi oblikami v posameznih spomenikih registriral, kot smo videli zgoraj, tudi že Škrabec. Opozoriti velja, podobno kot v večini drugih postavk, da se oboje oblike dobijo v I. in III. sp. Poleg tega se v II IO7 (v delu II. sp. torej, ki ga je Isačenko ločil od Adh.) dobi očitno skrčena oblika za or. ed. ž: ese oni to vuelico strastiu stuorise.
Isačenkove trditve je dodatno negativno osvetlil tudi F. T o m -š i č (SR XI, 1958, 31 si.), kjer v bistvu izhaja iz razmerja oz. odnosa Brizinskih spomenikov do stare cerkvene slovanščine: 'Tfontrakcija voka-lov v stari cerkveni slovanščini sicer ni neznana, vendar celo v tistih kategorijah besed, ki jo poznajo, ni nikjer tako dosledna kakor v brizinskih spomenikih. Novost v naših spomenikih je v tem, da se pojavlja
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
27
pri takšnih besedah, ki se v stari cerkveni slovanščini nikdar ne kon-trahirajo, namreč pri svojilnih zaimkih /noj, tvoj, svoj. Slovenščina je pozneje to kontrakcijo dosledno izpeljala. V brižinskih spomenikih se vidi šele prva faza tega procesa. Kontrahirajo se namreč samo zlogi -oja-, -oje-, -ojo-, ne zajame pa kontrakcija še -oji-, -oje-. Kontrahirane oblike so v spomenikih zastopane precej neenotno; največ jih je v B I (10), v B III samo ena, v B II pa nobena. Slika postane nekoliko jasnejša, če kontrahirane oblike primerjamo z nekontrahiranimi, a kontrakci-je zmožnimi oblikami. Takih nekontrahiranih oblik je največ v B III (7), v B I sta 2, v B II pa ena sama {svoje II 63). Da bi nekontrahirane oblike v B II izpričevale stcsl. tradicijo, kakor trdi Isačenko, ne more veljati, ker B II glede tega dejansko sploh ne prihaja v poštev, prej bi smeli kaj takega prisoditi oblikam v B III. Vendar tudi tam ni potrebno, ker so se ob kontrahiranih oblikah zmeraj sproti lahko obnavljale nekontrahirane tako zaradi nom. sg. moj, tvoj, svoj in zaradi sklonov z -oji- in -oje-, v katerih tedaj sploh še ni bilo kontrakcije. V zloženi pridevniški sklanjatvi je bila kontrakcija izpeljana v vseh sklonih, ker so bili v končnicah povsod taki zlogi, ki so se dali kontrahirati {-oje-, -êje-, -iji-), in tako ne beremo v brižinskih spomenikih niti ene nekontrahirane oblike. Glagol sto jati pa nasprotno kaže oboje oblike: stati II 71» 87, dostalo I 16 : stojal III 56. To stanje potrjuje, kar smo rekli o nekontrahiranih in kontrahiranih oblikah pri svojilnih zaimkih, ker je pri tem glagolu mogoče računati z oblikami sedanjika, ki je podpiral nekontrahirane oblike. /.../ Pravkar omenjena zložena sklanjatev se močno loči od starocerkvenoslovanske. Slovenščina je podobno kot drugi slovanski jeziki v tej sklanjatvi kmalu prišla pod vpliv pronominalne sklanjatve, in sicer so se končnice -ajego, -ujemu zaradi mojega, mojemu spremenile v -ojego, -ojemu in potem dalje v -êgo, -ému, in to v vseh treh spomenikih, tako da ni najti niti ene oblike, ki bi spominjala na staro cerkveno slovanščino. Prim, nepravdnega III 29, danssnêgo III 4l, svetemu I 3, vrhnêmu II 60, vsemogçt'êmu III 25."
2. Ker je tematika še vedno aktualna, se bom v svojem prispevku osredi-nila zlasti na Škrabčeva izvajanja v zvezi s problemom skrčenih končnic pri svojilnih in nekaterih drugih zaimkih ter s sestavljeno sklanjatvijo, kakor so objavljena v Jezikoslovnih spisih I (Ljubljana 1916-19), I66-I8I; 321-25; 325-27; 499; 5OO-52O in 537-566. Gre za prispevke pod naslovom Nekoliko o svojivnih zaimkih (Cv. II. 8—12, JS I 166-189).
28
Jezikoslovni zapiski 1995
Poglejmo nekatera značilna mesta. Škrabec (JS I, 166 si.) ugotavlja, da imata rod. in daj. m. in s. sp. zaimkov moj, tvoj, svoj v stari slovenščini naglas na končnici (mojego ', tvojego ', svojego '; mojemu ', tvojemu ', svojemu '), na kar kaže še zlasti ruščina. Navedeno delo (n. d.), I67 si. Škrabec navaja in osvetljuje zabeležbe v Brizinskih spomenikih [kazalo bi primerjati zabeležbe s Kolaričem in BS 92]: tfV I. sporn, je -oje- vedno skerčeno: mega, memu, me, enkrat tudi v III.: svem. /.../ V češčini pa se je ohranil dolgi é: mého, mému, mém, me; (primeri češko vévoda in staro dolenjsko viuda to je vèvô'da = vévô'da iz vojevoda). Nasprotno zenačenje imamo v hervaščini; tu se je iz oje naredilo oz môga, mômu, môm, kar je stariše kaker mo 'jega, mo 'jêmu, mo 'jêm" Nato utemeljuje -ë- v oblikah z zabeležbami tipa meyga v ljubljanski "con-fessio generalis". "7—/ Potemtakem je naše ljudstvo od 10. do 15. stoletja sploh govorilo: mêga, tvêga, svêga; mêmu, tvêmu, svêmw, mêm, tvêm, svêm. Stare neskerčene oblike so se mej tem popolnoma opustile; ni ljubljanski ni frizinški spominiki jih ne poznajo več." Na str. 169 govori o oblikah za im./tož. s. sp. moje, tvoje, svoje. — V nadaljevanju obravnava še krčenje -oji- > -i-, tip BS III 55 tuima tj. tvima za tvojima itd. in krčenja v oblikah za ž. sp. (170). Sledi navedba sklanjatve in obsežnejše razpravljanje o naglasu. Na 172 si. razlaga neskrčene oblike svojilnih zaimkov, ki so večinoma v rabi v današnji slovenščini (z navedbo gradiva iz narečij in starejših slovenskih besedil). V nadaljevanju je opozorjeno tudi na razmere v drugih slovanskih jezikih.
3- Nadaljnji bistveni prispevek pomeni Škrabčeva razprava Nekaj o končnicah naše "sestavljene sklanje" (Cv. VII. 5» JS I, 321—325)» ki se usmerja zlasti na temeljno vprašanje, ali je za slovenske končnice tipa -èga, -ému mogoče zagovarjati izhodiščni -è-. Tu kaže opozoriti na naslednja relevantna mesta. Na 321 si. (navajano ves čas po JS I): "/.../ G. Oblak terdi (Lj. Zvon VII. 566 id.), da v naši slovenščini končnic -èga, -emu, -ém ni bilo, temuč le -ega, -emu, -em, kar bi bilo nastopilo po analogiji pronominalne sklanje za pervotno -ajego, -ujemu, -èjem, ter se pozneje po analogiji moškega nominativa na -i spremenilo v -iga, -imu, -im, kaker so pisali naši pervi pisatelji in nadalje večina do našega časa."
Nastanek kontrakcij po izpadu medvokalnega -j- Škrabec pojasnjuje kot še na več mestih. Prim. npr. 323: tfDrugod je v takih slučajih mej-samoglasniški j izpadel, kar se tudi sicer rado zgodi, prim, bati, stati, pas, gospa iz bofjjati, pofjjas, gospcfjja. Samoglasnika, ki sta po izpadu v dotiko prišla, sta se zenačila, kar se je moglo zgoditi progresivno ali regresivno. Progresivno asimilacijo imamo na vshodu /.../." Prim, še sklep (n. d., 324), kjer je Škrabec obnovil ključno postavko svojega dokazovanja oz. rekonstrukcije prvotnega sistema: "Se vsem tem, mislim, da
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
29
je dokazano, kolikor se v jezikoslovju le dokazati da, da je naše -èga, -èmu, -èm, -èj (dat. fem.) v resnici -ega, -ému, -am, -ëj, kar se je po skerčenju porodilo v zloženi sklanji in potem po analogiji v zaimsko
/.«/."
V isti sklop problematike gre nadalje prispevek K spisku o naši "sestavljeni sklanji" (Cv. VII. 7 c d.; JS I, 325~327), kjer Škrabec dopolnjuje svojo argumentacijo z navedbami iz drugih slovanskih jezikov.
K obravnavani tematiki spada končno še mesto iz razprave Nekatere napake v izreki in naglaševanju naše knjižne slovenščine. 0 novejših naših nedoločnih samoglasnikih, zlasti è, i, ù, ô (Cv. X. 9 c d, 10 b; JS I, 495—5OO — v okviru 445—500), kjer je Škrabec na str. 499 ponovno spregovoril o sestavljeni pridevniški sklanjatvi in o polemiki, ki se je zlasti v zvezi s problemom sle. končnic tipa -iga, -imu razvila med njim in V. Oblakom: končnicam z ê ali è prištevam tudi nekatere pade-že sestavljene sklanje, g., d., 1. sing. mase. in d. sg. fem., ki v stari slovenščini niso imeli vsi é. Res, da sta é in è v zlega, malega itd. mlajša od é in è v svet, sveta', ali vendar sta s tema ista glasova. To sem obširneje dokazoval na platnicah Cv. VII. tečaja. Zoper to in nekatere druge moje misli se je odločno izrekel dr. V. Oblak v XII. zv. Jagičevega Archiva, pa ne da bi bil navel moje dokaze ter jih skušal ovreči. Da bi mogli bravci omenjenega časopisa sami soditi, sem nato jaz, koliker znam, tudi po nemško napisal svoje dokazovanje ter poslal prof. Jagiču s prošnjo, da je da natisniti, ako se mu zdi vredno. (To se je zgodilo v XIV. zvezku Archiva.) Dr. Oblak pa je mojemu spisu dostavil svoje vgovore in nasprotne dokaze. Prav! Meni je le za to, da najdemo resnico. Ta je namreč, vsaj v primeru, o keterem je tu govorjenje, za določbo prave izreke v knjižni slovenščini zadosti važna. Ako je resnica, kar dokazujem jaz, se prav bere -èga, -èmu, -èm, -è[j}, ako je resnica, kar uči dr. Oblak, potem moramo izrekovati s čistim ez -ega, -emù, -em, -ej, ali pa se verniti k nekedanjemu -Iga, -imu, -im, -i, tudi v pisanju /.../."
4. Strnjeno in, kot se zdi, natančneje formulirano, je spregovoril Škrabec o problematiki skrčenja pri svojilnih zaimkih in v sestavljeni pridevniški sklanjatvi v okviru svoje razprave Ueber einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und Formenlehre, ki je izšla v AslPh XIV (I892) 321-347, ponatisnjena pa je bila v JS I, 500-537- Na to razpravo je odgovoril V. Oblak v članku Einige Bemerkungen zur vorausgehenden Abhandlung, n. d., 347~360. Škrabčev odgovor na Oblakov prispevek v AslPh ni bil objavljen, izšel pa je pod naslovom Erläuterungen und weitere Erwägungen v JS I, 537_606. Iz sopostavitve prav teh razprav se morda najjasneje vidijo ključna oz. sporna mesta pri razlagi
30
Jezikoslovni zapiski 1995
obravnavane problematike; ta so ostala aktualna in odprta tudi kasneje, deloma celo do danes. - Za vzorec si oglejmo nekatere odzive na omenjene Škrabčeve ugotovitve pri slovenskih jezikoslovcih, ki so se ukvarjali z istimi vprašanji.
Pri svojih izvajanjih je Škrabec, kakor že povedano, prišel v nesoglasje z V. Oblakom. Del navedene (sporne) problematike oz. argumentacije je lepo osvetlil F. Ramovšv poročilu oz. recenziji Jezikoslovnih spisov I (Slavia II, Praga 1923-1924, 115-123).
Tako prim. npr. str. 117 si.: "Glede brižinskih spomenikov (145-150) /Škrabec/ zavrača mnenje Jagičevo Arch. I 450, da imamo v njih "mešan" jezik, ker slov. dialekti še danes kažejo nekatere v njih zapisane dvojnosti, kakor vže — vre (briž. -že poleg dvakratnega tere), me — moje, -š poleg -si v II. sing. prez. itd. Pravilno poudari, da imamo v jeziku brižinskih spomenikov pred seboj dobo, ko se pričnejo razne jezikovne novosti poleg še živečih starejših uveljavljati. Da bi iz tega sledilo, da je II. spomenik starejši, to je upravičeno ovrgel že Vondrâk, Fris, pam. 28 si." Prim, nadalje str. 118 si.: "Glede sestavljene deklinacije (166-181; 321-25; 325-27; 499; 500-520 in 537-566) je Škrabec zastopal mnenje, da je v dobrajego itd. oziroma po mojego, kojego nastalem *dobrojego, *dobrojemu po onemitvi intervoka ličnega -j- skrčenje obeh vokalov dalo -ê- in je za to navajal sledeče dokaze:
1. mojego > mêga (166 si.), ki je šele kasneje pod vplivom moj dalo novo deklinacijo moj-ga, moj-mu, pri čemer pa ne mislim, da je ê izpod-rinjen po oj ali deloma celo sam vnesen pred oj na pr. v instr. pl. mojêmi, marveč so k nom. moj bile pritaknjene končnice -ga, -mu ozir. mojêmi je analogično po temi, kar ima tako pogosto shrv.; prim, še zelo slično stanje v stčeš. in stpolj. /.../
2. vojevoda > vêvôda > dolenjsko XVI. stol. viuda, kakor pišejo Trubar, Dalmatin itd.;
3. dobroje-pol'e > Dobrêpolje, dial, izgovor: dobrâipole /.../; glede akcen-tuacije pripomnim, da imamo v Dobrêpolje, Velésovo < *veloje-selo /.../ akutirani -é- < -ojè; Dovje f,Lengenfeld" je iz *d'oigê, *dfgoje z novoaku-tiranim f, nedoločna oblika dôlg; g > j po dial, palata 1 i zaciji;
4. zrblajego [z anal, osnovo oz. akcentuacijo] > zlêgà — zligà ozir. zlega, pisano zleiga. Oblike lepiga, lepimu itd., kakor jih beremo pri starejših slovenskih pisateljih imajo tedaj svoj i iz nenaglasenega é.
Proti temu je Oblak, Ljub. Zvon VII. 566 si; AfslPh 12, 504 in 14, 347 si. trdil, da je slov. -ega po analogiji pronominalne deklinacije nadomestilo nekdanje -ajego in da je -iga nastalo pod vplivom nom. lepi; pri tem se je predvsem branil priznati kontrakcijo oe > ê, sklicujoč se na to, da se v češčini ta dva voka la skrčita v é in ne v é (vévoda, mého, dobre).   Oblike v starejših tekstih in v nekaterih današnjih narečjih
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
31
(Rezija, Zilja) govore popolnoma jasno, da je imel Škrabec prav. Pa tudi, kar se tiče češkega é < oe, je slovenski kontrakcijski produkt ž njim v skladu, česar Škrabec ni vedel, ker se je v živahni polemiki preveč zavzel za é. Kontrakcijski ozir. asimilacijski proces se je vršil takole: oe > öe, ëë > ê t. j. dolgi ë, ki pa je bil v slovenščini kvalitativno in kvantitativno enak tedanjemu slovenskemu refleksu za praslovanski ê, vsled česar je ž njim odslej doživljal iste izpremembe ter ga zato moramo nazvati sekundarni e\ v češčini pa je bil ta asimilacijski ë kvalitativno različen od tedanjega refleksa za prasl. ê, radi tega ni mogel ž njim sovpasti in je kot é živel dalje."
5. Prim, še nekatera nadaljnja mesta, ki kažejo, kako so slovenski jezikoslovci povzeli Škrabčevo stališče glede obravnavane problematike oz. sami prišli na dodatnem gradivu do enakih sklepov:
Tako npr. F. Ramovš, Morfologija slovenskega jezika (Lj. 1952) v poglavju "Sestavljena fleksija adjektiva", ob obravnavi rod. ed. (str. 102 si.) meni: "*dobrajego v sle.: 1. dobrega, 2. enklitično rabljena oblika je dobila akcent pronomina: dobrega. Ta je mogla ali ostati do danes poudarjena na končnici, ali pa je akcent prenesla: 3- dobrçga. I ...j V neakcentuirani poziciji se je ê reduciral. Od Trubarja dalje so pisali dobriga do 1. 1849» ko je Luka Svetec v knjižnem jeziku uvedel reformo po obrobnih govorih. Vprašanje je sedaj, ali je ta -i- pri Trubarju iz ê (tako Škrabec), ali je nastal, kakor je trdil Oblak, po analogiji na N., torej dobri, dobri-ga, dobri-mu itd. Oblak se je opiral na češko obliko dobrého in trdi, da bi pričakovali v sle. -e- in ne -e-. V centralnih dial, je oblika dobriga nastala verjetno brez analogičnega vpliva sklonov z -i-, torej iz dobrega, predvsem če upoštevamo pogostne primere adjektivov kakor zlega itd. Po dialektih imamo pa še primere, kjer neakcentuirani ê ne prehaja v i, pač pa v a, pa imamo kljub temu primere tipa dobriga: Slov. gor. dobriga. V vsakem takem primeru pa je -i- tja vnesen po velikem številu sklonov, kjer je -i- upravičen: dobrih, dobrima itd. Pravilna oblika je tudi v Rožu: dôbraha, krivaha, poleg te forme še lepaha ali Ipaha, kjer je pa -h- sredi besede onemel, imamo nove kontrakcije: lpa, rnojaha ali moja"
K temu J. Riglerv svoji posmrtno izdani oceni Ramovševe Morfologije (J. Rigler, Ramovševa Morfologija slovenskega jezika. SR 33» 1988, 335-349)' Prim. str. 345: TtK sestavljeni sklanjatvi ni mnogo pripomniti. Sedaj je jasno, da je kontrakcija možna in glavni Oblakov argument, češ da češč. ne izkazuje ê, zavračajo z mnenjem, da je bil ob kontrakciji češki ê že zožen (prim. Ramovš, Sla via II, 118-9» RS AZU H/1944, II7). Mislim pa, da to niti ni potrebno, ampak da oje v češč. že
32
Jezikoslovni zapiski 1995
zato ni sovpadel z é (za psla. ê sprejemam z Ramovšem, RS AZU II, 111-124, fonet. vrednost 'a\ ker se je pri češ. ê okrepil sprednji pala-talni element, ki ga kontrahirani oje najbrž ni vseboval, medtem ko je sle. šla v smeri depalata 1 i zacije, zato je pri nas kontrahirani oje z njim lahko sovpadel."
6. Glede celovitejše ocene Škrabčevega prispevka slovenskemu jezikoslovju velja omeniti Ramovšev rokopisni sestavek (ki je bil objavljen v: Fran Ramovš, Zbrano delo. Prva knjiga, Ljubljana 1971) Zgodovina slovenske slovnice, n. d., 213—250. Tako prim. str. 243 si., kjer Ramovš govori o Škrabcu: Velikega pomena za razvoj znanstvenega, historičnega študija slov. jezika pa je p. St. Škrabec. /.../ Jezikoslovje je imel za strogo znanost in je prišel do svojih rezultatov po strogi znanstveni metodi: zato ni našel doma rodovitnih tal. /.../ Oziraje se na zgodovino jezika, sledeč razvoju praslovanskih glasov v drugih slovanskih jezikih in upoštevajoč današnje reflekse v centralnih narečjih je delal popolnoma v smislu moderne lingvistike, določal neovrgljive zakone izreke in pisave slov. knjižnega jezika. To nalogo je potem nadaljeval in skoro vse njegovo proučevanje je šlo v to smer. S tem je postal oče slovenske fonetike. /.../" in še str. 244 (k delu Škrabčevih prispevkov na platnicah Cvetja z vertov sv. Frančiška, 1880—1915): tfV vseh teh razpravicah stoji trdno na zgodovinski podlagi kot dotlej še nihče, razbira fonetič-ne subtilnosti narečij, vse to pa zato, da more določiti izreko in pisavo." V nadaljevanju Ramovš omenja nadaljnja območja Škrabčevega raziskovanja. Prim, še str. 245: "Večino svojega dela pa je položil v polemike. /.../ A v vseh teh delih, ki niso sistematično obdelana, je nagrmadil toliko gradiva za slovensko slovnico, za zgodovino našega jezika in naše pisave, za klasifikacijo slov. narečij itd., da bo na njegovem delu slonelo vse naše prihodnje jezikoslovje." Prim, še v zvezi s Škrabčevimi Jezikoslovnimi spisi (n. d.): ,tDoslej so izšli 3« zvezki I. knjige. Nadaljnje izdajanje bo vodil dr. A. Breznik. Pri tej izdaji je Škrabec v pripombah pod črto podal tudi mnenja, ki so jih jezikoslovci pozneje izluščili, tako da je s tem stvor jen nekak stik s sedanjim znanjem zgodovine slov. jezika."
7- V zvezi z argumentacijo za slovenski izhodiščni -é- v sestavljeni pridevniški sklanjatvi in sklanjatvi svojilnih zaimkov kaže opozoriti še na nekatera mesta v Riglerjevih razpravah. Tako npr. [citirano po zborniku J. R i g 1 e r, Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana 1986] iz razprave Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokal i zrnu, n. d., 189: 'Ttontrakcija je nastopila pred denazal i zacijo in refleks je nazal.  0 tem ne more biti dvoma. Ne dokazujejo nam tega
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
33
samo Brižinski spomeniki, kjer dobimo tudi že kontrahirane oblike, pa še nazale, ampak zlasti taki primeri kot koroško zee z refleksom za e (oziroma v tistem delu Podjune, ki ima še ohranjene nazale, z nazalom) in zajec. Pa ne samo severozahodni del slovenščine, ki je dalj časa obdržal nazale, tudi severno štajersko področje, ki se razlikuje nazal od é in etimološkega e (v dolgih zlogih), prav tako kaže na e v takih primerih." — V zvezi s Škrabcem prim, še str. 212: "/.../ Tudi za slovenščino dokazana2** kontrakcija oje > ë ne nasprotuje novemu pojmovanju razvoja é. [op. ^ n. d. navaja vir: ,TPrim. S. Škrabec, Cvetje z vertov sv. Frančiška (Cv.) II, l88l, 8 c-d; VII, I887, 5 b-d; AfslPh XIV, I892, 321 si."]
8. Bolj ali manj sodobni jezikoslovci, pa tudi ti iz novejšega oz. najnovejšega časa, so imeli o problematiki, ki jo je večinoma reševal oz. vsaj nakazal Škrabec (deloma pred njim že drugi jezikoslovci, npr. Miklošič) sorazmerno različna stališča. Zdi se, da se sporna vprašanja oz. razlage zaimkovne in t. i. sestavljene pridevniške sklanjatve dajo razdeliti na naslednje točke:
1) Izravnave različnega tipa pri zaimkih kot ta, gen. *togo/toga -* bodisi   tega  z medparadigmatsko analogijo po mehki sklanjatvi bodisi tega z znotrajparadigmatsko analogijo.
Škrabec (npr. JS I 515) je opozoril, da se pri tem zaimku v BS dobi -o-, v sle. od XV. st. dalje tiga, timu, tim, torej (po njegovem zapisu: tèga ', temu ', tè 'm). Še v Conf. gen. se dobi seyga. Gre torej za prvotni é. Po Ramovšu, Morf. 87, se dobi gen. toga še ohranjen v adverbi-alnih zvezah in dialektično (Rezija, Prekmurje). Sicer je posplošen -ë-(npr. Conf. gen. naglašeno: teyga, enklitično tiga do Svetčeve reforme 1. 1849). Ramovš (n. d.) za Rezijo navaja tudi vzporedno možnost taha, pri čemer -a- izvaja iz nenaglašenega -é- (glede zastopstva z -o- oz. -ë- v dat. in lok. sg. prim. Ramovš n. d.).
V o n d r â k, Vergl. slavische Grammatik II (1908), 90, tudi za sle. (podobno kot npr. sr. bolg., srb., st. polj., st. češ. itd.) računa s kratkim -é-, nastalim po analogiji mehke sklanjatve.
Vaillant, Gramm, compar. des langues slaves H (1958), 397 si., za slovenščino očitno računa z izhodiščno obliko tëga: "/.../ "Le génitif singulier masculin-neutre est en -ga dès le vieux slovène des Xe—XIe siècles: jega, etc., à côté de jego slavon. C'est une innovation ancienne du slovène et du serbo-croate, avec -a pris à la flexion nominale. On trouve dans les textes vieux-slaves de rares exemples de -gai koga, sega, pour kogo, sego*. c'est un trait du slavon occidental, le bul-garo-macédonien maintenant -go. Les désinences -ega, -emu, -em du type mouillé  et de la flexion contracte de l'adjectif ont été généralisées
34
Jezikoslovni zapiski 1995
en slovène; les formes du type dur se conservent dans la flexion de kdo 'qui', gén. koga, outre des traces dialectales de l'ancien toga. Le vieux slovène distinguait -oga (takoga, etc.) et -ega contracte (mega de mojega)". Vaillantova formulacija v zvezi s stanjem v srhv. dialektih se zdi dvoumna: "/.../ Au génitif singulier masculin-neutre, la désinence -oga, -ega apparît dès le début du serbo-croate, comme du slovène" in str. 400: ,fPour le pronom v. si. ai, il a dans la langue ancienne les formes saj et si, čak. sa; gén. sega(j), čak. segä, etc Ce pronom, peu avant sa disparition au XVTÔ siècle, a exercé à nouveau une action sur les autres démonstratifs: le ragusain a gén. tegä, tëmu, et ôvegâ, etc., d'après segafjj, semu(j)."
K temu prim, še Leskien, Grammatik der serbo-kroatischen Sprache (Heidelberg 1914), str. 370 in I v š i č, Slavenska poredbena gramatika (Zagreb 1970, priredili J. Vrana in R. Katičič), str. 229 in 234.
2) Pri skrčenih oblikah svojilnih zaimkov v gen., dat. lok. ed. m. s. sp. je v slovanskih jezikih mogoča oblika z -ê- poleg -ô-. Tu je Škrabec (po Miklošiču in proti Oblaku) argumentiral, da gre v slovenščini za -é- v nasprotju z -ë- npr. v češčini. Kasneje se (med drugim) V o n -d r â k (n. d., 105) sklicuje na Oblaka, AslPh XV, 156, ter glede skrčenih oblik v BS dopušča celo možnost hrv. vmesne stopnje: ,THier sind überhaupt solche Formen zahlreich: me für moje, mega für mojega, memu, tva für tvoja. Doch könnten hier auch die Reflexe eines s.-kr. Mediums gesucht werden."
Vaillantza slovenščino pri skrčenih oblikah tipa mega vsekakor računa z refleksom za -ë- (n. d. 468): "Le slovène a moj, neutre môje, etc., mais les dialectes présentent des formes contractes, et gén. môjega de la langue littéraire n'est qu'une graphie archaïsante pour mojga, mejga, mëga, selon les parlers. Déjà le vieux slovène des Xö—XIe siècles présente me, mega, ace fém. mo, etc., à côté de moje, etc.; et même tvima (un ex.) avec une désinence en -i-, mais ailleurs tvoimi, etc." Sbh. stanje obravnava n. d., 468 si.: "Le serbo-croate a môj, neutre môje, etc., avec seulement les formes contractes gén. môgfaj, loc.-dat. môm(e), à côté de môjegfa), môjem(u). Mais le moyen serbo-croate présentait tout un jeu des formes contractes qui ont disparu dans la langue moderne, neutre mê, fém. ma à côté de moje, moja, etc; et aussi, mais plus rarement, mïm pour mojim, etc, avec extension secondaire aux désinences en -jf-"
Škrabec  je na navedenih mestih tudi skušal razložiti nastanek poleg -ë- s progresivno oz. regresivno asimilacijo < *-oje- pred skrčenjem.
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
35
L e s k i e n (n. d., 370) meni, da so srbh. skrčene oblike svojilnih zaimkov nastale po analogiji pridevniške sklanjatve: "Statt gen. sg. mojega, dat.-lok. mojemu kommt vor môga, mômu (môme); sie sind wohl nicht aus den volleren Formen kontrahiert, sondern den Kasusformen des bestimmten Adjektivs (novôga, növomu) nachgebildet." Tako tudi (n. d., 45O): tfWo in Mundarten, čakavischen wie štokavischen, statt -oga, -omu usw. bei den harten Stämmen -ega, -emu steht, z. B. in Ragusa immer tëgâ, övega, hat Ausgleichung mit den weichen wie njega, mojega stattgefunden."
3) V oblikah tipa dobrega itd. sestavljene pridevniške sklanjatve se je Škrabec (kot pri skrčenih oblikah svojilnih zaimkov) zavzemal za razlago z refleksom -é- v slovenščini. Tudi tukaj je bil npr. V o n d r â k, kot kaže, mnenja, da gre za vpliv mehke sklanjatve (tip jego, n. d., 119 si.): "Im Slov. stimmt die Dekl. vielfach mit dem S.-kr. überein, im allgemeinen hat sie sich aber mehr an jego u. s. w. angelehnt. N. Sg. m. lepi, n. lepo (wohl nach mesto, to u. dgl., sonst auch večne Preis. Denkm., kärnt. to dobre "das Gute"), f. lepa; G. Sg. m. n. lepega (schon in den Fr eis. Denkm. nepraudnega neben diniznego), f. lepe (also wie im S.-kr., so schon in den Freis. Denkm.); D. Sg. m. n. lepemu (so schon in Freis. D.: zuetemu), f. lepi (Freis. D. noch zuetej, dann auch -oj neben -ej); A. m. lepi, n. lepo, f. lepo; L. Sg. m. n. lepem (selten -om), f. lepi (-ej, in den Freis. D. nepraudnei); I. Sg. m. n. lepim, f. lepo (schon in den Freis. D. vuelico). /.../ Die kontrahierten Formen des Pl. finden wir schon in den Freis. Denkm. minsih {mhnsih), nepraudnih, D. zuetim u. s. w."
Vaillant, n. d., ob obravnavi pridevniške sklanjatve izhodiščno pravilno opozarja na približevanje pronominalne in sestavljene pridevniške sklanjatve (501 si.): "Quelques formes nouvelles du vieux slave soulignent la tendence à rapprocher la flexion de l'adjectif déterminé de la flexion pronominale /.../. Cette tendance se développe dans les langues slaves, en même temps que les contractions dans les désinences."
Slovenščino obravnava na str. 507: ftLes désinences gén. -ega, dat. -emu, lok. -em, sont celles du vieux slovène des X°—XIe siècles, concurrencées par -iga, -imu, -im, formes dialectales de la langue actuelle. /.../ Le nominatif-accusatif neutre singulier était en vieux Slovène -e, contraction régulière de -oje /.../, et cette désinence subsiste dialectalement, et, dans la langue commune, dans des noms de lieux comme Dobrepoljer, elle a été remplacée secondairement par -o pris à la flexion indéterminée, et la différence entre les deux formes déterminée n'est plus indiquée que par l'accent du radical: indét. nov, neutre
36
Jezikoslovni zapiski 1995
novo, déterm. npvi, neutre nçvo. Le locatif-datif féminin était en -ej, la langue commune a généralisé -i de la flexion nominale, comme dans les pronoms."
Srbh. in njeno razmerje do stanja v slovenščini obravnava na str. 508 si., kjer tudi opozarja na kvantitativno razmerje med vokalizmom v zaimkovni in pridevniški sklanjatvi v srbh.: "La différence avec la flexion pronominale est ramenée à une opposition de quantité: gén. tögfä), loc.-dat. tôm(ê), et naše, gen. našeg(a), loc.-dat. našemfuJ, avec o, e brefs, en regard de ô, ê contractes de l'adjectif. /.../ La flexion serbo--croate se caractérise par la contraction en -ö de -oje du nominatif --accusatif neutre singulier et par la forme en -ô- des désinences nouvelles, gén. -ôga (-ôg), etc. Le fait est général dans la domaine serbo--croate, et attesté dès le début: čak. novo, novôga, etc., et de même en kajkavien, à la différence du slovène. Cette contraction en -ô-, qu'on retrouve en bulgaro-macédonien ancien, pour -ë- des autres langues, n'est sûrement pas purement phonétique /.../, et novo est analogique de l'indéterminé novo, novôga de -oga de la flexion pronominale. Au locatif-datif féniinin singulier, la désinence -ôj est directement empruntée à la flexion pronominale, comme en russe, avec une extension à la flexion mouillée qui apparaît dès XIIIe siècle; ici, le kajkavien présente -e et -i de la flexion nominale, comme le slovène, à côté de -oj comme čak. novôj\
K srbh. določni pridevniški sklanjatvi (tip -ôga) prim, še L e s -k i e n (n. d., 450): "Die bestimmten Adjektiva haben im Singular von Anfang der Überlieferung an gen. -öga, dat. -ömu, lok. -ömr, wo -ago, -umu steht, ist es kirchenslavischer Einfluß. Einmal sind auch im Skr. solche Formen vorhanden gewesen und zwar mit langem ä, ü aus Kontraktion von -aago, -uumu /.../; die Längen sind fortgesetzt in dem ö, ü der rein pronominalen Formen."
Prim, nadalje I v š i č (n. d., 234 si.): "Stariji likovi dolaze u nekim srednjobugarskim i drugim spomenicima. Tako, na primjer, u Trnov-skom evandelju (iz g. 1273) dolazi u lok. sg. -èam-b pored -èmi>. Napose treba spomenuti da je u srednjobug. spomenicima osobito čest lik -oomu, npr. svetoomu. Za taj lik misli Vondrâk da je nastao samo pisar-skom kombinacijom prema likovima -omu i -uumu (prema dva -uu- došlo je i dva -00-) jer znamo da se -omu javlja več u mladem dijelu Zogr. Jednako se prema -oomu razvilo i -eamu. U mladim hrvatskoglagoljskim spomenicima dolaze cesto i genitivi žen. roda na -oje- (npr. prvoje) : toje. Hrvsrp. lik -i, -ö, -ä razumijemo prema starijem -yjh, -oje, -aja, npr. dobri, döbrö, döbrä. Inače u hrvsrp. promjeni dolazi utjecaj prono-minalne deklinacije. Lik -ago u gen. sg. dolazi do 15. vijeka, ali pored njega več od najstarijih vremena -ogo i -oga, danas -ôg(a). Buduči da se
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom
37
govori, na primjer, döbröga pored töga, to ne možemo reči da je zavr-šetak -oga prosto preuzet iz pronominal ne deklinacije, jer vidimo da je -o- različite kvantitete, Duljina -ô- u pridjeva bit če prema duljini u završetku u ostalim padežima; ne bi bilo nemoguče da je duljina zadržana i prema starijem liku -ägo. Utjecaj pronominalne deklinacije imamo i u dat, i lok. -ömu i -öm gdje -ô- treba tumačiti kao u genitivu. Utjecaj pronominalne deklinacije imamo i u dat.-lok. sg. žen. roda na -öj (mj. -èji). Utjecaj spomenute deklinacije dolazi gdješto i u pluralu; tako se, na primjer, u gen. pl. na lazi u nekim spomenicima i -èh (mj. ih) prema teh. Naš gen. sg. žen. roda na -e, npr. dobre, razumijemo prema -eje u ja-osnova (: višnje < višnjeje < višnjeje). /.../ - Na našu je promjenu dosta nalik i promjena u slov. jeziku, npr. mladi, mlado, mlada; gen. mladega, mlade; dat. mlademu, mladi; lok. mladem, mladi itd. U slov. jeziku dolazi u nom. sg. sred. roda i -e < -oje (u Koruškoj). Za -ega, -emu i -em ne može se reci da je prosto preuzeto od zamjenič-kih jb-osnova (tako bi bilo prema Vondrâku /.../). U spomenutim završeci-ma -e- je fonetički različno od -e- u njega, njemu, njem, kako pokazuje i slov. tega (pored tega), temu (pored temù), tem (pored tem). U -e- u složenoj deklinaciji imamo refleks kontrakcije; -ega < -ojego : mojego kao češ. dobrého < *dobrojeho : mojeho. U dat.-lok. mladi razumijemo -i prema -eji kao -e u gen. prema -eje. /.../ U češ. jeziku je nom. sg. do-bry, dobre (< dobroje), dobrâ, a u polj. dobry, dobre, dobra; gen. češ. dobrého, polj. dobrego, dat. češ. dobremu, polj. dobremu < dobrojego, dobro jemu prema mojego, mojemu /.../."
S skrčenjem, njegovim nastankom in distribucijo se je sorazmerno podrobno in sistematično ukvarjal še G. Y. S h e v e 1 o v, A Prehistory of Slavic, The historical Phonology of Common Slavic (1964), 524 si., in med drugimi posebej v svoji knjigi J, M a r v a n, Prehistoric Contraction (1979) ter v številnih predhodnih študijah. Zaradi preobsež-nosti in številnih spornih argumentacij in večkrat (tudi za slovenščino) vprašljivega gradiva jih na tem mestu ni mogoče obravnavati.
In končno kaže (v tem izboru) omeniti vsaj še povzemajoči prispevek S. B, Bernštejna, Kontrakcija i struktura sloga v slavjan-skix jazykax, Slavjanskoe jazykoznanie, VI. mezdunarodnyj si>ezd slavistov, Moskva 1968, 19-31- Bernštejn (str. 22) opozarja na pojav skrčenja v ruščini in na to, da slednje dejstvo tudi v novejših prikazih ni upoštevano. Pri tem citira tudi Marvana, Slavia XXXV, 1966, 345» ter posebej opozarja na stanje v južnoslovanskih jezikih (n. d.): ,fEšče mentše osnovani j ignorirovatB fakty kontrakcii v juznoslavjanskix jazykax. Xoroso izvestny v pamjatnikax staroslavjanskogo jazyka stjazenye formy v pri-lagatelBnyx i v imperfekte tipa dobrago (< dobra jego), dobrumu (< do-brujemu),   vedéxi, (< vedëax-b), možajcb (< mozaaxb).  Net somnenij, čto v
38
Jezikoslovni zapiski 1995
dannom slučae pamjatniki XI v. otražajut osobennosti živoj narodnoj reči slavjan Makedonii, Mizii, Balkan i Fraku. Pravda, daleko ne vse slučai uproščenija struktury možno rassmatrivatt kak sledstvie kontrak-cii. Tak, tv. p. ed. č. dobryiim vozniklo, konečno, ne v rezulbtate fone-tičeskogo slijanija imennoj formy dobronm i mestoimenija i/m, a vsled-stvie perestrojki dannoj struktury po opredelennym morfologičeskim model jam. V mestoimennyx prilagateltnyx staroslavjanskogo jazyka takix slučaev mnogo. Ne imejut k kontrakcii otnošenija i slučai tipa dobrogo, dobromu predstavlennye posledovatelBno v vostocnoslavjanskix jazykax i sporadičeski v pamjatnikax staroslavjanskogo jazyka. Oni voznikli pod vozdejstviem mestoimennogo sklonenija ti>, togo, tomu ... Trudnee datB uverennyj otvet na vopros o proisxozdenii zapadnoslavjanskix form tipa dobrega, dobremu ... Oni mogli vozniknutB v rezulbtate kontrakcii: dobrajego > dobraego > dobreego > dobrégo > dobrego. Odnako nelizja isključitB vozmožnosti zdesb morfologiceskix preobrazovanij. Stjazenye formy izvestny ne tolbko staroslavjanskomu jazyku. Oni vstrečajutsja i v drevnix serbskix, xorvatskix i slovenskix tekstax."
0 skrčenju v slovenščini prim. n. d., 23: "Specialistam xoroso izvestny mnogocislennye slučai kontrakcii v slovenskom jazyke. V etom otnošenii on ne ustupaet zapadnoslavjanskim jazykam. Sledy kontrakcii predstavleny v literaturnom jazyke (sr. bâti se ftbojatBSJa", pas "pojas", svâk "deverB, svojak", stàti "stojatB", stal "stojal"), ešče boltše v govo-rax (sr. lit. zajec, dial. zêc). Kontrakcija v slovenskom otražena vo mnogix kornevyx morfemax, oxvatyvaet mnogie slovoobrazovatelBnye elementy slov i fleksii. Mnogocislennye slučai kontrakcii v razlicnyx pozicijax naxodim v kajkavskix i cakavskix govorax serboxorvatskogo jazyka. Imenno to dalo osnovanie P. Naxtigalu po priznaku kontrakcii jazyki etogo rajona (slovenskie govory, kajkavskie i čakavskie govory) obijedinitB s zapadnoslavjanskimi jazykami. /.../".
Končno prim, še njegova splošnejša izhodišča oz. sklepe (n. d., 29): "Utrata intervokal Bnogo j i posledujuščaja za etim kontrakcija proisxo-dili v slavjanskix jazykax v raznoe vremja, no vsegda posle utraty sverxkratkix, t. e. posle raspada praslavjanskoj slogovoj struktury (sil-labem). Utračivalsja ne j, a i. Poetomu vse process!, svjazannye s kon-trakciej, ranee nastupali tam, gde ranBŠe i posledovatelBnee soglasnyj j izmenjalsja v poluglasnyj i. V odnix pozicijax jt utračivalsja bez vsja-koj kompensacii (napr., aja > aia > aa > ä), v drugix — slivalsja s posledujuščim glasnym v dolgij monoftong (napr., hie > ie > ê). Sverx-kratkie v sloge pered etim dolgim monoftongom utračivalisB, nesmotrja na to, čto po pravilu Gavlika oni dolzny byli soxranitBsja. Prežde ja vsled za Trubeckim ne ucityval roli i v sozdanii dolgix monoftongov. A imenno v češskom jazyke ona byla velika. Kontrakcija nastupila v slav-
V. Cvetko Orešnik: K Škrabčevim prispevkom .,
39
janskix jazykax v raznoe vremja. Ramše vsego v češskom, pozže - v slovackom i slovenskom, ešče pozže — v stokavskix govorax serboxorvat-skogo jazyka. Kak uže otmečalost vyše, v nekotoryx severnoveliko-russkix govorax kontrakcija v nastojaščee vremja dejstvuet kak živoj fonetičeskij process. S kontrakciej byli svjazany ne toliko fonetičeskie i fonologičeskie izmenenija, ne tolbko glubokie preobrazovanija struktu-ry sloga: menjalsja vnešnij oblik morfem i granicy meždu nimi (sr. zajech > zec). Suščestvennuju rolt sygrala kontrakcija v istorii flek-sij."
Na podlagi gradiva in primerjave različnih argumentacij sodobnih in kasnejših jezikoslovcev (obsežno ponazorjenih s citati) je razvidno, da je imel Škrabec prav, ko je trdil, da so t. i. zaimenske oblike pridevniških besed v slovenščini nastale po skrčenju v tematski samoglasnik é, ne e, in se dalje razvijale, kot sicer jat, različno glede na svojo kvantiteto.
NAVEDENA LITERATURA
A. Bajec, Aleksander   V.  Isačenko: Jazyk a povod Frizinskych pamiatok.
/.../. - SR II (1949), 160-163-S. B. Bernštejn, Kontrakcija i struktura sloga v slavjanskix jazykax. —
Slavjanskoe   jazykoznanie,   VT. mezdunarodnyj s'bezd slavistov,
Moskva 1968, I9-3I.
A. V. Isačenko, Jazyk a povod Frizinskych pamiatok. — Sprache und Herkunft der Freisinger Denkmäler. Bratislava 1943«
St. Ivšič, Sla venska poredhena gramatika. — Priredili Josip Vrana i Radoslav Katičič. Zagreb 1970.
J. Marvan, Prehistoric Contraction. — (translated by W. Gray), University Press, University Park and London 1979«
V. Oblak, Einige Bemerkungen zur vorausgehenden Abhandlung. — AslPh XIV (1982), 347-36O.
F. Ramovš — M. Kos, Brižinski spomeniki. — Ljubljana 1937«
F. Ramovš, P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi, I. zvezek (1.-U. snopič). /.../ - Ljubljana 1916-19. /.../ Slavia II (1923-24), II5-i23.
F. Ramovš, Morfologija slovenskega jezika. — Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v 1. 1947/48, 48/49. Ljubljana 1952.
F. Ramovš: Zgodovinske slovnice. — V: Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana I97I, 213-250.
J. Rigler, Pripombe k pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. - SR XV (1967), 129-152.
40 Jezikoslovni zapiski 1995
J. Rigler, Razprave o slovenskem jeziku.  — Slovenska matica. Razprave
in eseji 30. Ljubljana 1986. J. Rigler, Ramovševa Morfologija slovenskega jezika. - SR XXXIII (1985),
335-349.
G. Y. Shevelov, A Prehistory of Slavic.  — The Historical Phonology of
Common Slavic. Heidelberg 1964. S. Škrabec, lieber einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und
Formenlehre. - AslPh IXV (1892). 321-347-S. Škrabec, Jezikoslovni spisi I. — Ljubljana 1916-1919« F. Tomšič, Podoba najstarejše pisne slovenščine. — SR IX (1958), 19~34. A. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves II. - Pariz 1958. V. Vondrâk, Vergleichende slavische Grammatik II. — Göttingen 1908.
Zusammenf assung ZU DEN VON STANISLAV ŠKRABEC DARGEBRACHTEN BEITRÄGEN ZUR FRAGE DER KONTRAHIERTEN FORMEN BEI DEN POSSESSIVPRONOMINA UND IN DER ZUSAMMENGESETZTEN FLEXION DER ADJEKTIVA
Von dem Material, das vor allem in den Freisinger Denkmälern und in den slowenischen Dialekten zum Vorschein kommt, ausgehend, werden die Argumente von Škrabec (bezüglich der Rekonstruktion kontrahierter Endungen in der Adjektivflexion und des Einflusses der kontrahierten Formen der Possessivpronomina auf die adjektivische Flexion) im Lichte einiger zeitgenösssischen wie auch späteren alternativen Erklärungen vorgestellt.
Die kontrahierten Formen sind nämlich ein wesentliches Element der Bestimmung des sprachlichen Status von Freisingen Denkmälern. Die Erklärung der Kontrahierung bzw. ihrer Vertretung innerhalb der slawischen Sprachen (z. B. das Verhältnis des Südslawischen zum Westslawischen, insbesondere zum Tschechischen und Südslowakischen, oder aber innerhalb des [westlichen] Südslawischen das Verhältnis des Slowenischen [samt den Dialekten] und des Kroatischen und Serbischen [samt den Dialekten]) stellt noch immer bis zu einem gewissen Grad ein offenes Problem dar.