Stanovska organizadja JUU VABILA: Iz druitev: = SRESKO DRUŠTVO JUU — LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje v soboto, dne 3. junija t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah — s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Kmetijsko predavanje. 3. Volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. 4. Raznoterosti. Prosimo članstvo za točen obisk. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ-METLIKA se udeleži odkritja spominske plošče tov. Franju Lovšinu, častnemu članu tega društva, 4. junija 1933, ki jo odkrije občina Vinica svojemu dolgoletnemu in zaslužnemu učitelju v znak hvaležnosti. -*Spored: 1. V soboto, na predvečer: Razsvetljava in bakljada. 2. V nedeljo rano zjutraj budnica. 3. Sprejem gostov. 4. Odkritje spominske plošče ob 11. uri: a) pesem, b) slavnostni govor, c) ostali govorniki, d) odkritje plošče z govorom viniškega župana, ki kot tak obenem sprejme ploščo v varstvo, e) pesem. 5. Skupni obed. 6. Prosta zabava. Tovarišice in tovariši! Dolžnost nas vseh je, da s svojo udeležbo počastimo odkritje spominske plošče pokojnemu vnetemu kulturnemu pionirju, ki je v težkih prilikah, a z vztrajnim delom pripomogel k podvigu ugleda našega stanu in napredku naroda v Beli Krajini, med katerim je služboval. Ljubič Matko, Ela Campa, t. č. predsedhik. t. č. tajnica. POROČILA: ^« + JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 8. aprila 1933. v Murski Soboti. Navzoča sta bila 72 člana (-ici). Po otvoritvi je tov. predsednik poročal o sprejetem fin. zakonu za 1. 1933./34., v kolikor vsebuje spremembe, ki zadevajo narodno šolo in učiteljstvo. Starosta Sokolskega društva v Murski Soboti gosp. geom. Pertot je govoril 0 smernicah in organizaciji narodno - obrambnega in obče kulturnega dela v tukajšnjem srezu. Podčrtaval je zlasti važnost šole, knjižnic in društev pri tem delu. Tov. Gabrijelčič je poudaril veliki vzgojni in propagandni pomen slovepske pesini. Tov. tajnik je poročal o an- keti z narodno - obtambnimi društvi dne 12. marca t. 1. Osvojil še je predlog, naj se radi enotnosti in ojačenja narodno - obrambnega dela oživi v društvu odsek za obmejnp šplstvo, v katerega pridejo tov. Verteš, Tomiiič Ž., Stanjko, Sobanova, Droč, Lapajne, Vejt, Erniša. Pre.čitan in sprejet je bil zapisnik o zadnjem zborovanju. Članstvo je vzelo na znanje vse došle dopise. Pravnega referenta društvo odklanja. Protituberkulozno ligo so pripravljeni podpirati tov. Furek, Miklavič, Hima, Šavli. Sreski kmetijski referent je bil povabljen, da sodeluje pri učit. zborovanjih. Gradivo za zbirko narodnega blaga iz Prekmurja naj pošiljajo nabiratelji tov. Horvat B. Društvo je mnenja, da je absolutno p.otrebno ustvariti tudi »zakonito podlago«, da se avtomatično upokojijo tovariši (-ice) s polnimi službenimi leti. Članstvo soglaša z resolucijo Učit. društva za Maribor - mesto v zadevi odpustitve poročenih uciteljic. Sledili sta tajniško poročilo o delu odbora, stanju pri sekciji in osrednjem odboru JUU in poročilo tov. blagajnika, ki kaže, da sta izstopila iz društva radi izterjanja dolga na zaostali članarini iz prejšnjih let tov. Ferjan in Vaupotova. K blagajniškemu poročilu so se oglasili tov. Lapajne, Štubel, Titan in Bračko. Tov. nadzornik je govoril o razstavi šolskih vrtov in omenil, da bo razgovor o tem ob priliki vrtnarskega tečaja v Puconcih dne 12. aprila t. 1. Tovariši vrtnarji, ki bi hoteli razstaviti slike vzornih šolskih vrtov, drevesc, špalirjev, šolskih poslopij itd., naj se obrnejo na tov. Antauerja, ki bo izvršil fotografije brezplačno. Tečaj za modema ročna dela bo vodila tov. Žejnova na drž. narodni ik>ii v Murski Soboti v nedeljo 7. in 14. maja. Tovariš nadzornik je poročal o predlogu reorganizacije šol v tukajšnjem srezu. Pojasnjeval je tudi postopek prepisa šolske imovine in ureditev iste v krajih, kjer so šolska poslopja farna ali občinska last. Prihodnje zborovanje bo v Gor. Lendavi. Fr. Gabrijelčič, s. r., Andrej Šavli, s. r., predsednik. tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO KONJICE je zborovalo 12. novembra 1932, 11. februarja 1933 in 27. marca 1933 v dvorani Narodnega doma v Konjicah. — Udeležba večinoma dobra. Na teh zborovanjih so se razpravljale tekoče zadeve, sprejelo pa se je tudi več od članov predlaganih predlogov. Predlog tov. Kontlerja: »Naš rod« naj se loči od publikacij Mladinske matice in naj bo nivo čtiva »Našega roda« primeren za podeželske šole. »Spomenico« članstvo z navdušenjem sprejme in sklene poslati sekciji primerno resolucijo. Tov. šol. nadzornik Gselman stavi predlog za sekcijo glede večje poštninske prostosti za šolska upraviteljstva. Učiteljstvo odločno odklanja, da bi se občinam dala na prosto voljo določitev kuriva učiteljstvu. Sekcijo je opozoriti na članek »Poslanec g. Koman za učitelje, ki so brez službe« v »Kmetijskem listu« št. 5. od 1. II. t. 1. Društvo načelno sprejme predlog sekcije glede pravnega konzulenta s pripombo, da se prispevek zanj zniža in da plača zanj oni, ki ga bo potreboval, večji znesek. V debati o učnih načrtih sta posebno sodelovala tov. sres. šol. nadzornik Gselman in tov. Kontler. Zadnji se posebno pohvalno izrazi o učnem načrtu za osnovne šole. Enotno mišljenje zborovalcev: Učni načrt za višjo narodno šolo je preobširen in neizvedljiv v tej obliki, dokler ni popolnih osemrazrednic. Društvena knjižnica se priključi uradni knjižnici. Soglasno sprejeta resolucija: Protestiramo proti temu, da bi se s pastirskim listom, prečitanim 8. I. t. 1. po naših cerkvah, napadalo in blatilo Sokolstvo, ki je prva naša narodna in vzgojna organizacija, uveljavljena celo z državnim zakonom. Obsojamo razdiralna dela punktašev proti jedinstvu kraljevine od strani gotovih oseb. Zadnje zborovanje se je vršilo ob priliki konjiških gospodarskih dni. Na dnevnem redu so bila predvsem gospodarsko-kmetijska predavanja. Za sres. kmetijski odbor je go- voril njegov predsednik g. Križnič, ki nam je orisal delo in smernice istega in vabil na sodelovanje. Sres. kmet. referent g. Nemec predava o temi »Reorganizacija kmetijstva in učiteljstvo« s posebnim ozirom na živinorejo, sadjarstvo in perutninarstvo. — Sres. veter. referent g. Kulterer poroča o raznih društvih za rejo in varstvo živali in opozarja na postopek pri kužnih obolenjih živine. — Vsi trije gg. predavatelji so za svoja izvajanja želi zaslužena priznanja. Na tem zborovanju sta bili sprejeti sledeči resoluciji: 1. Postopek pri penzioniranju naj se uredi tako, da se v času, ko se ustavijo upokojencu aktivni prejemki, nakažejo istočasno pokojninski prejemki. 2 a) Poročene učiteljice oz. učiteljski pari odločno zavračajo neosnovani članek tovariša »B« v 26. štev. »Učiteljskega tovariša«. b) Obžalovanja vredno je dejstvo, da se ravno v učiteljskem stanu često najdejo tovariši, ki pljujejo v lastno skledo. c) Ne odobravamo postopanja uredništva »Učiteljskega tovariša« kot glasila JUU, ki je otvorilo z gori imenovanim člankom debato o predmetu, o katercm naj bi ne bilo vsaj javne diskusije. H. Schell, predsednik. Maks Sekirnik, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 6. maja 1933. v Hinjah ob najlepšem vremenu in številni udeležbi. Navzočih je bilo 27 članov, to je 76%. Tov. predsednik otvori zborovanje ter pozdravi zborovalce, ki so v tako lepem številu posetili Hinje, najvišjo postojanko Suhe krajine. Zlasti pa pozdravlja dve novo - vstopivši tovarišici iz Zagradca gdč. Pavlo in Maro Vilhar. Nato preide na dnevni red: ad 1.) Tov. predsednik prečita poročilo sekcije, tičoče se podpisovanja adrese na Nj. Vel. kralja ter pismo podstaroste SokoLa K. J. glede spomenice jugoslov. škofov, nanašajoeo se na S. K. J. ter odgovor sekcije na to pismo. Predlog Mladinske matice, da bi se knjige Mladinske matice izdale šele v septembru, je bil odklonjen. Knjige naj se izdajo kot običajno ob koncu šolskega leta. Termin za ban. skupščino naj določi sekcija sama po svoji uvidevnosti. Kot delegata za ban. skupščino določi društvo tov. Korenčana. Ob razpisu službenih mest sporoča sekcija, da ima posebne zaščitne pole za prosilce družinske očete. Upok. tovariš Horvat se je obrnil na učit. društvo s prošnjo, naj bi določilo iz svojih vrst dva poročevalca glede trcznostnega vprašanja na kmetih. To nalogo sta prevzela tov. Baškovič iz Doberniča in tov. Arzenšek iz Ajdovca. Potem je bil razgovor o tem, kaj bi se poslalo na vrtnarsko razstavo. ad 2.) Predaval je tov. Žumer: Upliv časa na mladino in nje vzgojo. Vsestransko dobro obdelano in lepo zasnovano predavanje, ki je za današnje čase silno aktualno, so poslušali zborovalci z velikim zanimanjem in pritrjevanjem. Tovarišu 2um.ru za njegovo lepo predavanje najlepša hvala! ad 3.) Predavala je tov. Milica Kezele: Nekaj misli o kazenskem zakoniku maloletnikov in učitelj. Predavateljica je zbrala res svojevrstno temo in obravnavala problem, ki ni tako običajen, zato pa tem bolj zajemljiv za učitelja, zlasti še oni del, ki obravnava razmerje šol. otroka do kazenskega zakonika. Tov. Kezeletovi so izrekli zborovalci priznanje in zahvalo. ad 4.) Predlogi za ban. skupščino: Težka zadeva: Učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi možmi, naj se reducirajo. Enako naj se reducirajo tudi pokojnine onim še mladim upokojenim učiteljicam, ki so dobro poročene in njih pokojnina ne pomenja doneska njih življenjski nujnosti. Da se omeji učit. brezposelnost, naj se zasedejo vsa mesta. Prenapolnjeni razredi naj se razbremene in otvorijo vzporednice. Upokoje naj se vsi oni učitelji, ki imajo že 35 službenih let in so že dosegli 5. skupino. Nastavljajo naj se v prvi vrsti učitelji vojaki, ki so doslužili kaderski rok, potem pa socijalno šibkejši in potrebnejši. Vsa izpraznjena mesta naj se razpišejo. Napravi naj se vloga na pristojno oblast, da bi dobilo učiteljstvo polovično tarifo pri ban. in državnih zdravnikih ob morebitni ordinaciji. Prihodnje zborovanje učiteljskega društva bo meseca junija v Zagradcu. J. Mervar, Rafaela Hrovatova, t. č. predsednik. t. č. tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK jc zborovalo 6. maja 1933 v Radomljah. Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje sreskega kmetijskega referenta gosp. Hladnika: Asanacija vasi. G. predavatelj je pozdravil gdlok banske uprave, ki je določila, da sodeluje učiteljstvo s sreskimi kmetijskimi refcrenti v svrho zboljšanja kmetijstva. Da je naš narod v gospodarskem oziru v zastanku, je vzrok, da je zadružništvo, ki je bilo pri nas krasno, vpeljano pred vojno, po vojni zamrlo. V povojni dobi je kmet brezskrbno zapravljal svoje imetje, namesto da bi ga izboljšal. Če bi se narod oprijel zadružništva, bi stal boljše kot stoji. Za vzgled naj nam bodo v tem primeru Čehi, Danci, Švicarji in Nemci. Dolžnost vseh kulturnih delavcev je, postaviti podeželskega človeka na ono stališče, ki mu pritiče. Naše delo ne sme biti časopisna reklama, ampak mora biti v dobrobit kmetskega gospodarstva. Kje hočemo začeti? Treba je narod probujati in poučevati zadružništvo. Edini spas je v zadružništvu. Začeti je treba splošno propagando in asanacijo vasi. Asanacija se lahko vrši na poljih, travnikih. pri sadjarstvu in pri naših gospodarskih dvorcih. Asanacija naših dvorcev bi kmctu najbolj pripomogla. Statistika naših dvorcev nam pove, da imamo opraviti z malim človekom. Narodno-gospodarski kapital je gnoj. Čim več ga je, čim boljši je, tem boljša bo kulturna zemlja. Vsota vrednosti gnoja, ki ga gre v nič, je velika. Slaba gnojišča so pri nas največja hiba, moralna in faktična škoda. Dokler kmet ne bo temeljito izrabljal kapitala iz svoje zemlje, ne bo uspel. Kr. banska uprava daje podpore za ureditev gnojišč. Ljudem je treba predočiti važnost gnojišč. G. predavatelj želi, da pomaga vsak po svojih močeh in dela na povzdigi našega naroda. V debato, ki je sledila predavanju, so posegli tov. Toman, Hrovat, Trobis, Horn, Arrigler. G. sreski kmetijski referent je razložil nato preprosto gnojišče in ga tudi narisal. Tov. Mayer je izrazil željo, da bi se referat ponatisnil v »Prosveti«. Tov. predsednik se je slednjič zahvalil g. predavatelju za zanimivo predavanje z željo, da bi se odborniki pri kmetijskih družbah oprli na učiteljstvo. Nadalje so se obravnavali došli dopisi. Sklenilo se je, da se društvo strinja s predlogom glede pravnega konzulenta. Glede izdajanja knjig Mladinske matice se je sklenilo, naj se knjige razpošiljajo kot doslej. Nato se je zborovanje zaključilo. A. Arrigler, preds. Gizela Ušeničnik, tajnica.