PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 250 (8652) TRST, četrtek, 25. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TUDI SIRSKA VLADA JE VČERAJ SPREJELA RESOLUCIJO SVETOVNE ORGANIZACIJE Po ponovnem pozivu varnostnega sveta OZN je orožje na Bližnjem vzhodu končno utihnilo Egipt zahteval od SZ in ZDA, naj pošljejo čete za nadzorovanje premirja - Prve skupine opazovalcev OZN že na kraju prekinitve ognja - Ženeva sedež morebitnih mirovnih pogajanj? DAMASK, TEL AVIV, KAIRO, 24. — Varnostni svet Organizacije združenih narodov je ponovno pozval države, vpletene v sedanjo vojno na Bližnjem vzhodu, naj takoj prenehajo s sovražnostmi. Izraelske in egiptovske oborožene sile so se s posredovanjem šefa opazovalcev OZN gen. Siilasvuoja domenile, da bodo nasprotujoče si čete prenehale z ognjem ob 6. uri po italijanskem času. Tokrat se je pozivu svetovne organizacije odzvala tudi Sirija, katere vlada pa je izjavila, da sprejema resoluciio OZN, ker meni, da predpostavlja umik Izraela z zasedenih arabskih ozemelj. Položaj na frontah se ie ob določenem času umiril. Opoldne pa je vzdolž Sueškega prekopa prišlo do ponovnega streljanja, ko so Izraelci, po poročilih iz Kaira, začeli obstreljevati egiptovske pozicije in so skušali oskrbovati z o-rožjem svoie čete na zahodnem bregu prekopa. Egipčani, pravi poročilo egiptovskega glavnega štaba so bili prisiljeni odgovoriti na ogenj. Zaradi stalnih izraelskih kršitev premirja je Egipt zahteval ponovni sestanek varnostnega sveta. Obenem je poslal vladama ZDA in SZ poslanico, v kateri zahteva, naj obe velesili pošljeta na izraelsko-arab-sko fronto čete, ki bi nadzorovale izvajanje premirja. Do sedaj ni bilo s sovjetske in z ameriške strani nobene reakcije na egiptovsko te danes zjutraj tik pred premirjem popolnoma obkolile mesto Suez in egiptovsko tretjo armado, ki je baje v popolnem razsulu. Dajan tudi zatrjuje, da so Izraelci zasedli zelo ugodne položaje na zahodnem bregu prekooa in da so prekinil; ceste, ki povezujejo Ismailijo m Suez z Kairom. Iz Tel Aviva so tudi sporočili, da jc položaj na sirski fronti, kjer naj bi Izraelci imeli v svoji oblasti večji del ozemlja, kot so ga imeli pred začetkom te vojne, popolnoma miren. Iz Beiruta poročajo, da so sirske vojaške oblasti postavile pred vojaško sodišče šest častnikov, ki so se umaknili pred izraelskimi četami in s tem omogočili prodor tel-avivskih enot na sirsko ozemlje. Med častniki je tudi en general, ki so ga baje obsodili na smrt in kazen že izvedli. Predsednik Sadat je, kot vrhovni poveljnik egiptovske vojske, ukazal vpoklic pod orožje rezervistov iz letnikov od 1941 do 1952, poleg tega pa je ukazal splošno mobilizacijo enot ljudske obrambe, ki naj bi sodelovale z vojsko pri borbi proti izraelskim enotam na zahodnem bregu prekopa. V prvih jutranjih urah so vojaške oblasti niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii'iuiiiiiiiiiiniiiiiiMnimiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DVOGOVOR MED VLADO IN SINDIKALNIMI ORGANIZACIJAMI Sestanek Giolittija s federacijo kovinarjev o naložbah na Jugu Ministrstvo za industrijo pravi, da za sedaj ni nevarnosti za podražitev bencina zahtevo. Kairo je tudi obtožil Izrael, da si je pridobil po prvem pozivu OZN nekatere ključne pozicije, s katerih ogroža egiptovske sile. Kairo sicer ponavlja, da ima prodor izraelskih oklopnih sil na zahodni breg Sueškega prekopa zgolj propagandistični namen in da so telavivskc čete popolnoma obkoljene od egiptovskih. E-giptovska fronta se razteza neprekinjeno vzdolž vzhodnega brega Sueškega prekopa, pravijo Egipčani, razen področja pri Grenkih jezerih, kjer so se Izraelci vrinili na fronti, ki je široka kakih sedem kilometrov. Egiptovski položaji segajo kakih 15 do 17 kilometrov v Sinajski polotok, medtem ko so izraelske enote na zahodnem bregu prekopa razkropljene in ne držijo nobene ključne pozicije. Vesti iz Tel Aviva so diametralno nasprotne. Po besedah obrambnega ministra gen. Dajana so izraelske če- RIM, 24. — Dvogovor med vlado in sindikalnimi organizacijami se nadaljuje v obojestransko korist. Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je imel danes daljši sestanek z glavnimi tajniki enotne sindikalne federacije kovinarskih delavcev. Po sestanku je sindikalist Benvenuto izjavil, da so na srečanju •» ministrom Giolittijem začeli obravnavati vprašanja, ki jih je združeni sindikat kovinarjev naštel v svojem pismu, ki ga je nedavno poslal vladi Govorili so zlasti o najnujnejših vprašanjih Juga, predvsem o gospodarskem položaju v Tarantu, Neaplju in Reggio Calabrii. Obenem je Benvenuto poudaril, da o razvoju Juga se bodo z vlado pogovarjale tudi tri sindikalne konfederacije. Predstavniki sindikata kovinarjev so Varnostni svet OZN je ponovno pozval vse države zapletene v vojno na Bližnjem vzhodu naj prenehajo s sovražnostmi. Poleg Izraela, Egipta in Jordanije je tokrat pozitivno odgovorila tudi Sirija. Nasprotujoče si čete so se domenile za uro prekinitve sovražnosti. Premirje je stopilo v veljavo ob 6. po italijanskem času .Razen manjših prask opoldne, je bil položaj na vseh frontah včeraj miren. Opazovalci OZN. ki so bili v Kairu so v teku dneva dosegli svoje pozicije med izraelskimi in egiptovskimi položaji. Kljub uveljavitvi premirja, je Egipt zahteval ponovno zasedanje varnostnega sveta, da bi razpravljali o izraelskih kršitvah ustavitve sovražnosti, med katerimi si je Izrael pridobil nekatere ključne pozicije na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Poročajo o stikih med SZ in ZDA, da bi se dogovorile o zmanjšanju vojaške pomoči Egiptu, Siriji in Izraelu. Po uradnih pogovorih, ki jih je imel v torek, takoj po prihodu v Beograd s predsednikom Titom in ostalimi jugoslovanskimi državniki, je glavni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Husak odpotoval na obisk v Makedonijo. Tito in Husak sta na pogovorih poudarila predvsem stalno izboljšanje odnosov med obema državama na vseh področjih, še posebno pa skupni boj za mir na svetu in za socializem. Trije tajniki enotne sindikalne federacije kovinarjev so se včeraj srečali s proračunskim ministrom Giolittijem in z njim začeli obravnavati vprašanja, ki jih je združeni sindikat kovinarjev naštel v svojem pismu, ki ga je poslal vladi, s predlogi, da se končno začnejo stvarno reševati vprašanja Juga. obširno obrazložili svoje zahteve v zvezi z razvojem Juga. Trentin. Car-niti in Benvenuto so pri ministru Giolittiju zahtevali, da se mora vlada začeti pogovarjati s sindikati o naložbah podjetij z državno udeležbo na Jugu in da je treba te pogovore razširiti tudi na naložbe velikih zasebnih družb, predvsem pa družbe Fiat. Sindikalisti so poudarili, da bi moralo imeti ministrstvo za proračun v teh vprašanjih važno in odgovorno vlogo. Minister Giolitti je seznanil sindikaliste o srečanjih, ki jih je nedavno imel v Milanu z nekaterimi velikimi industrijci in o možnostih, ki obstajajo za nove zasebne naložbe na Jugu. Današnji sestanek med sindikalisti kovinarjev in proračunskim ministrom je bil zelo važen, ker se bo jutri sestal glavni svet enotne federacije kovinarskih delavcev in obravnaval sindikalno strategijo za skorajšnja pogajanja med sindikati in družbo Fiat. Po nedavnem sklepu arabskih d-žav, da povišajo ceno surovega petroleja, so se predvsem v Rimu razširile govorice, da bodo ponovno povišali ceno bencina. V tej zvezi je danes ministrstvo za industrijo pojasnilo, da je treba za sedaj izključiti katerokoli možnost povišanja cene bencina in da je bilo to vprašanje trenutno rešeno z nedavnimi vladnimi ukrepi. Kljub temu pa ministrstvo pojasnjuje, da je vprašanje dobave in oskrbe notranjega trga z bencinom in ostalimi pet-olejskimi proizvodi predmet skrbnih razprav vseh prizade tih ministrstev, ki so dala pobudo za uresničitev tako imenovanega «petrolejskega načrta». Politični pogovori Leoneja v Haagu HAAG, 24. — Predsednik republike Leone in zunanji minister Moro, ki ga spremlja na uradnem obisku na Nizozemskem, sta skupno z ostalimi člani delegacije imela politične pogovore z nizozemsko državno delegacijo, ki sta jo vodila predsednik nizozemske vlade Denhuyl in zunanji minister Van Der Stoel. Srečanje je bilo posvečeno predvsem položaju na Bližnjem vzhodu. Med pogovori je italijanska delegacija izrazila zadoščenje, da so uspele pobude za dosego prekinitve ognja med Izraelci in Arabci. Obe delegaciji pa sta poudarili, da premirje še ne pomeni miru in da bo prav mir na Bližnjem vzhodu preizkusni kamen obeh velesil in Evrope. Za dosego miru, sta izjavili delegaciji, je treba vsestransko uveljaviti resolucijo združenih narodov. V bistvu sta Nizozemska in Italija poudarili, da obstaja še vedno vprašanje, kako spraviti A-rabce in Izraelce za pogajalno mi- zo in da bo treba prav v teh naporih poskrbeti, da Evropa ne bo stala ob strani. Obe strani sta hkrati z zadoščenjem ugotovili, da sta tako nizozemska kot italijanska zunanja politika prispevali k izboljšanju položaju na Bližnjem vzhodu. Na sestanku so razpravljali tudi o položaju v Evropski gospodarski skupnosti. Kissinger v Pekingu 10. novembra WASHINGTON, 24. — Tukaj so uradno sporočili, da bo zunanji minister Kissinger 10. novembra prispel v Peking na tridnevni uradni obisk v LR Kitajsko. Obenem so izjavili dia bo Kissinger obiskal tudi Japonsko, niso pa povedeli I dnevni vojni leta 1967. Predpogoj datuma tega obiska. Kissinger bi pa je ta, da se Izrael umakne z za-moral odpotovati v Peking in v sedenega ozemlja. Kot določa re-Tokio že v tem tednu. I solucija 242 pa bi morali Palestin- tudi zaprle kairsko letališče za civilni promet. Iz Kaira so odpotovali na fronto prvi opazovalci OZN, ki so se umaknili ob začetku sedanjega spopada. Gre za skupno 12 častnikov iz 7 različnih dežel, ki so razdeljeni v šest enot po dva častnika, ki ju spremlja še predstavnik egiptovske vojske. V prihodnjih dneh bodo OZN morale poslati na fronto še druge opazovalce. Samo potem ko bodo te skupine začele delovati, bo mogoče točno določiti, kakšni so položaji, ki jih zasedajo nasprotujoče si čete, ker so si poročila iz Kaira in Tel Aviva bistveno nasprotujoča. Diplomatska dejavnost v zvezi z bližnjevzhodno krizo je še vedno izredno široka. Kaže, da je prišlo do ponovnih stikov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami A-merike, da bi se obe velesili dogovorili o zmanjšanju vojaške pomoči Egiptu in Siriji oz. Izraelu. Letalska mostova namreč še vedno delujeta z nezmanjšano učinkovitostjo. Vsak dan iztovo-ijo ameriška letala v Izraelu kakih 700 do 800 ton orožja in drugega vojaškega materiala. Obenem krožijo govorice o potovanju neke visoke sovjetske o-sebnosti v Irak, da bi prepričal tudj iraške voditelje, dia sprejmejo resolucijo varnostnega sveta. Medtem je tudi Maroko sporočil, da zavrača resolucijo OZN. Med pobudami arabskih držav, ki hočejo pnzadpti zahodne države, ki podpirajo Izrael, naj omenimo u-krep Abu Dabija o popolni ukinitvi izvoza surove nafte v Nizozemsko. Gre za precejšnji udarec za nizozemsko gospodarstvo, ki je uvažalo dve tretjini vsega petroleja, ki ga proizvaja ta arabski emirat. Iz Švice so sporočili, da so na razpolago kot morebitni sedež mirovnih pogajanj med Izraelci in Arabci. Sporočilo švicarske vlade obenem demantira pisanje kairskega lista «Al Ahrama», da bo mirovna konferenca v Ženevi. Do sedaj, ugotavljajo, ni bilo še nobenih stikov med zainteresiranimi državami. Kaže vsekakor, da bi bilo švicarsko mesto res sprejemljivo za vse strani, saj bi Arabci, kot so že izjavili, zavrnili pogajanja v New Yorku, Izraelci pa so izključili možnost pogajanj v Parizu. S tem v zvezi je tudi egiptovski poslanec Goma izjavil, da bi bila Ženeva sprejemljiva za mirovna pogajanja, o katerih govori resolucija varnostnega sveta iz 22. oktobra. Goma je tudi dejal, da so možnosti za trajen mir sedaj večje kot po šest- ci imeti možnost, da izbirajo med vrnitvijo v domovino ali med pravico do pravične odškodnine. KPI o položaju na Bližnjem vzhodu RIM, 24. — Osrednje vodstvo KPI se je danes sestalo pod predsedstvom glavnega tajnika Berlinguer ja. Obravnavalo je sedanji notranji in mednarodni politični položaj ter posvetilo največji del seje spopadu na Bližnjem vzhodu. Osrednje vodstvo KPI je poudarilo veljavnost stališča in politike partije do bližnjevzhodnega vprašanja, podčrtalo veliko važnost prve in nedavne resolucije varnostnega sveta ter sovjetsko pobudo za rešitev spopada med Arabci in Izraelci. Osrednje vodstvo pravi, da bo mir na Bližnjem vzhodu dosežen samo pod pogojem, da se strogo uveljavi resolucija varnostnega sveta o umiku izraelskih čet iz zasedenih arabskih ozemelj, da se uveljavijo vse pravice držav bližnjevzhodnega področja, vključno Izraela in palestinskega naroda. f Egiptovski vojaki opazujejo razbitine izraelskih tankov, ki so pripadali enoti, ki je prodrla na zahodni breg Sueškega prekopa ...................................................................................................................iiiiiiiiiiii.......................................................................................................... URADNI OBISK GLAVNEGA TAJNIKA CK KP ČEŠKOSLOVAŠKE V SFRJ Tito in Husak poudarila skupni boj za socializem Obe državi si prizadevata za mir in sodelovanje v Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Tito in glavni tajnik CK KP Češkoslovaške Gustav Husak sta včeraj popoldne s svojimi sodelavci v prijateljskem ozračju in duhu medsebojnega razumevanja izmenjala informacije o notranjem političnem razvoju in o zunanjepolitični dejavnosti obeh držav. Pri tem je bila izražena odločna želja po nadaljnji poglobitvi sodelovanja na vseh področjih na osnovah spoštovanja, suverenosti, posebnosti notranjepolitične ureditve in razvoja. Pozitivno je bilo ocenjeno sodelovanje med obema partijama in izražena je bila obojestranska pripravljenost krepitve odnosov. Omenjena so tudi aktualna mednarodna vprašanja, posebno kriza na Bližnjem vzhodu. Husak je v imenu predsednika Ludviga Svobode in CK KP Češkoslovaške povabil predsed- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiniHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR Danes v Celovcu demonstracija za pravice koroških Slovencev Demonstracija bo potekala pod gesli: izpolnitev čl. 7 državne pogodbe, proti ugotavlja, nju manjšine in za prijateljstvo med narodi - Novo izzivanje zloglasnega Heimatdiensta CELOVEC, 24. — Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev, ki je nastal na pobudo treh slovenskih koroških mladinskih organizacij in ki povezuje danes že 24 slovenskih in nemških organizacij in skupin (med katerimi so tudi Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev. Kladivo, Katoliška mladina, Avstrijska komunistična mladina in KP Avstrije, Koroška dijaška zveza, Slovenska mladina itd.) je organiziral za jutri, 25. oktobra, veliko protestno demonstracijo v Celovcu. Namen te demonstracije je, kot je rečeno v skupnem proglasu, protestirati proti kakršnemu koli ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem. zahtevati izvedbo člena 7 državne pogodbe in manifestirati za prijateljstvo med narodi. V zvezi z nameravanim ugotavljanjem slovenske manjšine je v proglasu rečeno, da Solidarnostni komite odklanja vsakršno ugotavljanje manjšine kot podlago za izvajanje državne pogodbe ter poudarja, da bi ugotavljanje manjšine pod pogoji, ki so najkasneje od jeseni lanskega leta znani tudi doslej neobveščenim, ne pomenilo nič drugega kakor preštevanje tistih Slovencev, ki niso klonili nacionalističnemu pritisku. S tem bi ugotavljanje manjšine naknadno legaliziralo nacionalistični pritisk, hkrati oa zaneslo nacionalno sovraštvo in prepir do zadnje vasi. Glede izvedbe določil člena 7 državne pogodbe je v proglasu rečeno, da Avstrija še vedno ni izpolnila svojih sprejetih in podpisanih obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Nemškonaciona-listične in neofašistične sile se upirajo še tako ozki interpelaciji določil čl. 7, vlada in ekspekutiva pa jim popuščata. Zahtevamo od vlade — je rečeno v proglasu — takojšnjo in popolno realizacijo vseh obveznosti, zahtevamo preprečitev nemškonacio-naiističnega terorja! Ko pa govori proglas o prijateljstvu med narodoma v deželi, poudarja, da koroški Slovenci verujejo v možnost prijateljstva in sodelovanja med narodoma na Koroškem, da pa je to mogoče edinole na podlagi popolne enakopravnosti obeh narodnostnih skupin, obeh jezikov m kultur na vseh področjih javnega življenja. Ljudstvo, ki drugim krati pravico in jih tlači — je poudarjeno v proglasu — tudi samo ne more biti svobodno. Proglas se zaključuje s citatom velikega Prešerna iz Zdravice in s pozivom rojakom Ziljanom, Rožanom, Gorjancem, Podjunčanom, onim iz Celovca in okolice, izpod Svinške planine in izpod Karavank, kmetom in delavcem, nameščencem, dijakom in študentom ter mladini sploh, naj se 25. oktobra, na dan pred državnim praznikom, vsi zberejo na demonstraciji v Celovcu in manifestirajo za cilje, ki so navedeni v proglasu Solidarnostnega komiteja. Predvideno je, da bo zborno mesto demonstrantov ob 18. uri pred glavno postajo v Celovcu, od tam pa bodo odšli po celovških ulicah do Starega trga, kjer bo zaključno zborovanje. Na najavljeno jutrišnjo demonstracijo so seveda takoj reagirali nem-škonacionalistični in fašistični krogi na Koroškem, v prvi vrsti pa zloglasni koroški Heimatdienst, ki je izdal letak, v katerem namerno potvarja namen demonstracije, češ da bodo «na predvečer državnega praznika marširali po Celovcu partizani, ki so že leta 1948 hoteli južno Koroško ločiti od Avstrije in ki zahtevajo «slovensko Koroško», z njimi pa bodo marširali levi klerikalci in komunisti». S takim izkrivljanjem namenov jutrišnje demonstracije Heimatdienst ščuva Slovencem sovražne nacionalistične in fašistične sile k provokacijam, kar sicer ta organizacija počne že od vsega začetka, saj je bila glavni pobudnik in neposredni organizator lanskih pogromov proti dvojezičnim napisom, inspirator bombnega atentata na partizanski spomenik v Robežu, na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu in v preteklih dneh tudi strelov, ki so jih «neznanci» sprožili proti skupini dijakov slovenske gimnazije v Celovcv. nika Tita na obisk v češkoslovaško. Vabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Jugoslovansko - češkoslovaški razgovori se bodo nadaljevali po vrnitvi češkoslovaške delegacije z obiska v Makedoniji. V zdravicah, ki sta jih izmenjala sinoči na večerji, ki jo je predsednik Tito priredil v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, sta Tito in Husak poudarila tradicionalno prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki se je okrepilo v skupni borbi proti fašizmu in v borbi za uresničenje istih smotrov miru, svobode in socializma. Glede mednarodnega položaja sta ugotovila, da je zadnje čase prišlo do popuščanja napetosti posebno v Evropi, da pa še vedno niso zajamčeni varnost, neodvisnost s pravično borbo arabskih narodov proti izraelski napadalnosti, kakor tudi solidarnost z ljudtsvom čila v njegovi borbi proti vojaški junti, ter z narodi In-dokine, Azije, Afrike in Latinske A-merike v njihovi borbi za neodvisnost, svobodo in družbeni napredek. Tito je posebno poudaril, da bo Jugoslavija tudi v bodoče dajala polno podporo borbi arabskih narodov za vrnitev zavzetih ozemelj in borbi palestinskega ljudstva za zagotovitev nacionalnih zakonitih pravic. Predsednik Jugoslavije je poudaril velik pomen nedavne konference neuvrščenih na vrhu, ki je pokazala, da se brez neuvrščenih ne morejo reševati pereča mednarodna vprašanja, in dejal, da bi bilo dobro, če bi to doumeli tudi nekateri na Zahodu, ki še vedno z omalovaževanjem govorijo o neuvrščenih in o njihovi vlogi. Husak je prav tako poudaril pomen nedavne konference neuvrščenih in njen prispevek v borbi vseh miroljubnih narodov in držav. «Mi cenimo prispevek SFRJ na tem reprezentativnem zasedanju, ki je potrdilo aktivne napore za socialni napredek v borbi proti imperializmu, kolonializmu, neokoloializ-mu in rasizmu, za popolno nacionalno osvoboditev še vedno potlačenih narodov», je dejal glavni tajnik CK KP Češkoslovaške. Husak je nadalje dejal, da KP in delovni ljudje Češkoslovaške poznajo predsednika Tita kot pomembno osebnost mednarodnega socialističnega gibanja, kot priznanega državnika, ki jr vse svoje življenje posvetil narodom Jugoslavije, ki danes vse svoje sile posveča socialistični ureditvi Jugoslavije, naporom za mir, prijateljstvo in napredek na svetu. Izrazil je upanje, da bo njegov obisk prispeval k razvoju medsebojnih odnosov, k poglobitvi tradicionalnega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med obema državama in partijama. Glavni tajnik CK KP Češkoslovaš ke Gustav Husak je danes s člani svoje delegacije odpotoval na dvodnevni obisk v Makedonijo. Na letališču v Skopju so ga pozdravili pred- sednik CK KP Makedonije Čemerski, predsednik sobranja Minčev, predsednik republiške konference socialistične zveze Makedonije Stankovski in druge osebnosti. V govoru, ki ga je imel Husak v neki skopski tovarni, je med drugim poudaril tradicionalno prijateljstvo obeh narodov, ki se je utrdilo v borbi proti skupnemu sovražniku in dejal, da je bilo v razgovorih s predsednikom Titom ugotovljeno, da so odnosi med Jugoslavijo in češkoslovaško dobri in da je v obojestranskem interesu, da se nadalje razširijo in poglobijo. B.B. BEOGRAD, 24. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in predsednik finske vlade Kalevi Sorsa, ki je na zasebnem V Mariboru s «ČeSnjevim vrtom» Uspeh SSG na Borštnikovem srečanju •1j MARIBOR, 24. — Torkov nastop ansambla Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s tčešnjevim vrtom» Antona Pavloviča Čehova na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru je znova pomenil pristno gledališko doživetje. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je tržaške goste ob koncu pozdravilo z dolgim oloskanjem in jim tako izrazilo priznanje za njihovo doživeto predstavo. Igralce iz Trsta je potem sprejel tudi član upravnega odbora Borštnikovega srečanja dr. Vladimir Bračič, ki jim je čestital k uspehu in dejal, da je Stalno slovensko gledališče iz Trsta še posebno drag gost ne samo na Borštnikovem srečanju, temveč sploh na gostovanjih v matični domovini, saj tržaško slovensko gledališče, je rekel dr. Bračič, nadaljuje s tradicijo partizanskega gledališča, ki pomaga s svojim kulturnim delom ohranjati v zamejstvu slovensko zavest. Danes zvečer je Stalno slovensko obisku v Jugoslaviji, sta se danes ' gledališče iz Trsta nastopilo s pogovarjala o dvostranskem sode- i «Češnjevim vrtom» v Ptuju in ogre-lovanju in odnosih med Jugoslavijo j io številno občinstvo s svojo predio Finsko. ‘stavo, ki jo bo ponovilo še jutri. 11111111111111111111111111M1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 milili milili 111111111111111111111111111111 Delegacija mesta Zagreb na uradnem obisku v Rimu Sreianje na Kapitalu In položitev venca na mavzolej v Ardeatinskih jamah in k spomeniku neznanega vojaka RIM, 24. — Rimski župan Darida je danes dopoldne na Kapitolu sprejel delegacijo mesta Zagreb, ki jo je spremljal jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Pavičevič. Delegacijo mesta Zagreb vodi predsednik mestne skupščine Ivo Vrhovec. Zagrebški gostje so prispeli v Rim na vabilo rimske občinske uprave, ki je pred dvema letoma z županom Darido na čelu obiskala Zagreb. Jugoslovanski gostje so se po podpisu «zlate knjige» na Kapitolu sestali z gostitelji in so si izmenjali prve pozdrave. Tako rimski župan Darida kot predsednik mestne skupščine Zagreb Vrhovec sta ob tej priložnosti poudarila prijateljstvo, ki označuje odnose med obema mestoma in izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju. Zatem je bil krajši sestanek, na katerem so se gostje in gostitelji seznanili z važnimi vprašanji, ki zanimajo obe mesti. Po izmenjavi daril med Darido in Vrhovcem so Zagrebčani obiskali kapitolski muzej, nato pa so ob spremstvu župana položili »enee k spomeniku neznanega vojaka. Zatem so vedno v spremstvu rimskega župana odpotovali k Ardeatin-skim jamam, kjer so položili venec na tamkajšnji mavzolej žrtvam nacifa-šizma. SPORT NOGOMET Sinoči v finalu na Proseku Zarja prvak 13. SŠI Zarja je sinoči na Proseku premagala Juventino z 1:0 z golom Žagarja v 83. min. in je tako osvojila naslov prvaka letošnjih 13. SŠI. EVROPSKI POKALI Hud poraz lazia Zmaga Crvenc zvezde V raznih evropskih pokalnih nogometnih tekmovanjih so dosegli včeraj med drugimi tudi naslednje izide: Pokal prvakov Crvena zvezda - Liverpool 2:1 Pokal pokalov Milan - Rapid 0:0 Pokal UEFA Ipswich - Lazio 4:0 Dinamo Tbilisi - Beograd 3:0 25. oktobra 1973 ZNAK ZAVEDNOSTI IN ZAUPANJA NAŠIH STARŠEV PRORAČUN ZA LETO 1974 Na vseh slovenskih šolah na T ržaškem | 3383 vpisanih za šolsko leto 1973-74 ””ljar VI. razred osnovne šole 7 vpisanih manj kot lani - V osnovnih šolah 20 otrok več, v otroških vrtcih pa 24 več kot lani-Več vpisanih na vseh srednjih šolah-Zanimanje za strokovno šolo Na vseh slovenskih šolah na Tržaškem, od osnovnih vrtcev do višjih srednjih šol, je za šolsko leto 1973-74 vpisanih skupno 3383 učencev in dijakov, to je 149 več kot v šol. letu 1972-73. V otroških vrtcih je vpisanih 800 otrok, (lani 776), v osnovnih šolah 1313 (1293), v srednjih šolah 703 (653), v industrijski strokovni šoli 44 (36), na učiteljišču 79 (55), na trgovskem tehničnem zavodu 200 (192), na znanstvenem liceju 175 (163), na vi šji gimnaziji in klasičnem liceju 69 (66). V prvi razred osnovne šole je vpisanih 255 otrok, to je 7 manj kot v lanskem šolskem letu. številčno je najmočnejša osnovna šola na Opčinah, sledi šola na Proseku, nato šola pri Sv. Ivanu, najšibkejša pa je šola v Gabrovcu. Skupno je 7 enorazrednic, ali šol, ki imajo samo eno učno moč za vse učence. V letošnjem šolskem letu so slovenske osnovne šole dobile 8 dodatnih učnih moči, potrebovale pa bi jih 14, tako da ne bi imeli razredi več kot 10 učencev in da bilo manj razredov s skupnim poukom. Najbolj pereče je to vprašanje pri Korošcih, kjer starši zahtevajo še eno učno moč za svoje otroke, saj jih je prav toliko kot na italijanski šoli. ki pa ima dve učni moči. še eno učno moč ponovno zahtevajo tudi starši s Ratinare in iz Lonjerja. Glede osnovnih šol naj omenimo še to, da je bil za didaktičnega ravnatelja pri Sv. Ivanu imenovan Evgen Dobrila in da so z novim šolskim letom uvedli šolo s celodnevno zaposlitvijo tudi za Ricmanje-Domjo kot lani za Zgonik - Salež. Med srednjimi šolami je številčno najmočnejša šola na Opčinah, sledita pa šola v Dolini in šola pri Sv. Ivanu. Po smrti prof. Iva Sosiča je bila za ravnateljico srednje šole na Opčinah imenovana prof. Kazimira Paulin. Posebej moramo omeniti industrijsko strokovno šolo pri Sv. Jakobu, na katero se je letos vpisalo 19 dijakov, tako da jih je zdaj skupno 44, kar dokazuje, da se za to vrsto šole zanimajo mladi fantje in dekleta, ki se hočejo strokovno uspo-soboti za svoj poklic. Ponovno pa poudarjamo in opozarjamo pristojne organizacije, ustanove in šolske oblasti, da ta šola zasluži večje zanimanje, da je treba predlagati in doseči ustanovitev novih tečajev ali usmeritev, ki bodo ustrezale sedanjim potrebam in željam mladine. številčno najmočnejša višja srednja šola je še vedno trgovski tehnični zavod, kateremu sledi znanstveni licej. Glede višjih srednjih šol velja omeniti, da se je zelo okrepilo učiteljišče, na katero se je letos vpisalo 37 dijakov, v vseh razredih pa je skupno 79 dijakov. To je treba pripisati bolj urejenemu položaju učiteljev in možnosti zaposlitve na šoli, ali drugje. Po natečaju je dobil stalno mesto ravnatelja učiteljišča prof. Janko Jež, stalno mesto ravnateljice znanstvenega in klasičnega liceja pa prof. Lavra Abrami; stalno mesto ravnatelja klasičnega liceja v Gorici je dobil prof. Boris Tomažič, stalno mesto ravnateljstva učiteljišča Gorici pa prof. Jože Seražin. Objavljamo statistične podatke o vpisih na posameznih slovenskih šolah na Tržaškem za šolsko leto 1973-74. OSNOVNE ŠOLE Osnovna šola pri Sv. Jakobu: skupno vpisanih 47 učencev, od teh v prvi razred 12, Ul. sv. Frančiška 37 (3) , Ul. Donadoni 60 (11), Skedenj 23 (6), Sv. Ana 30 (6), Sv. Ivan 76 (18), Barkovlje 44 (10), Katinara 34 (6), Rojan 57 (15), Opčine 108 (26), Bazovica 36 (8), Gropada 33 (5), Trebče 36 (5), Prosek 95 (21), Križ 48 (5), Repentabor 37 (5), Nabrežina 58 (11), štivan 11 (2), Medja vas 6 (—), Devin 16 (2), Sesljan 28 (7), Cerovlje 6 (—), Mavhinje 19 (4) , Slivno 12 (1), Šempolaj 40 (4), Gabrovec 4 (2), Briščiki 6 (2), Salež-Zgonik 52 (6), Dolina 60 (13), Mačkolje 33 (4), Boljunec 51 (13), Boršt 28 (2), Pesek 7 (2), Žavlje 6 (1), Korošci 12 (3), Ricmanje-Domjo 57 (14). OTROŠKI VRTCI Pri Sv. Jakobu 32, Ul. Donadoni 40, Skedenj 21, Sv. Ana 19, Sv. Ivan 48, Barkovlje 21, Lonjer 22, Rojan 37, Opčine 70, Bazovica 28, Gropada 22, Trebče 30, Prosek 51, Križ 27, Repentabor 27, Nabrežina 48, Devin 17, Sesljan 21, Mavhinje 22. Šempolaj 26, Gabrovec 18, Zgonik-Salež 24, Dolina 24, Mačkolje 23, Boljunec 27. Boršt 24, Domjo 21, Ricmanje 10. INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA Skupno je vpisanih 44 dijakov, od katerih 19 v prvi razred. UČITELJIŠČE Skupno je vpisanih 79 dijakov, od katerih 37 v prvi razred. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD Skupno je vpisanih 200 dijakov, od katerih 42 v prvi razred. ZNANSTVENI LICEJ Skupno je vpisanih 175 dijakov, od katerih 48 v prvi razred. KLASIČNI LICEJ V dveh razredih višje gimnazije in treh razredih klasičnega liceja je vpisanih skupno 69 dijakov. De Carli in Coloni orisala bilanco industrijcem in sindikalistom Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli ter odbornik za finance Coloni sta se včeraj v Trstu srečala najprej s predstavniki industrijskih združenj, nato pa še s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Na obeh sestankih so razpravljali o osnovnih smernicah, po katerih bo sestavljen deželni proračun za leto 1974. Predstavnika deželnega odbora sta naglasila, da proračun močno omejuje tekoče izdatke, nasprotno pa potiska v ospredje kapitalne naložbe, ki naj bi pripomogle k čim prejšnjemu dvigu deželnega gospodarstva. Proračun za prihodnje leto bo še sestavljen po starem vzorcu in se bo nanašal le na dohodke in izdatke, ki so predvideni v letu 1974. Pozneje pa namerava deželna uprava preiti na srednjeročne proračune, ki se bodo nanašali na petletne dohodke in izdatke. S tem bo laže načrtovati nove in bolj širokogrudne posege na področju družbenega in gospodarskega življenja v naši deželi. Proračun za prihodnje leto predvideva 90 milijard lir dohodkov in illumini........................ VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Zavrnjena komunistična resolucija o naraščanju življenjskih stroškov Zate tek razprave o novi pomoti za oškodovane kmetovalte Deželni svet je na včerajšnji seji nadaljeval razpravo o dveh resolucijah v zvezi s posledicami nenehnega naraščanja življenjskih stroškov za družbeni in gospodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine. Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, je eno resolucijo predložila svetovalska skupina KPI, drugo pa so zadnji trenutek predložili predstavniki MSI. Medtem ko so predvčerajšnjim posegli v razpravo svetovalci Pascolai (KPI), Morelli (MSI), Ber-toli (PLI), Ermanno (PSI), Parigi (MSI), Puppini (MF) in Ginaldi (KD), je na včerajšnji seji spregovoril še svetovalec Zorzenon (KPI). Zorzenon se je zavzel za to, da bi deželni svet obravnaval vprašanje draginje in ukrepov za njeno zajezitev kot ločeno vprašanje, in ne v sklopu splošne razprave o deželnem proračunu za poslovno leto 1974, ki bo na dnevnem redu v prihodnjih tednih. Vprašanje draginje je namreč povsem ločeno od proračuna: prizadevanja za zajezitev inflacije in njenih posledic bi zahtevala prevzem določenih političnih stališč, medtem ko gre pri deželnem obračunu predvsem za gospodarska vprašanja, in sicer toliko bolj, ker bo razprava o dokumentu nujno vezana na posamezne postavke in na njihovo nume-Poleg tega rično podstat. Poleg tega so po- 1_____O..................................i.U.I...II V KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Odobreno finansiranje tržaškega suhega doka Za suhi dok in razplinjevalno postajo bo v petih letih država nakazala skoraj 10 milijard lir Komisija za javna dela pri poslanski zbornici je včeraj na zakonodajni ravni odobrila finansiranje v znesku 9 milijard 700 milijonov lir za suhi dok in razplinjevalno postajo. Zadevni zakon je predložil poslanec Belci, takrat pa je bila za ta dela predvidena 2 milijardi manjša vsota. Sklep bo morala proučiti še komisija za proračun, ki bo razpravljala o finančnem kritju. Mnenje te komisije je obvezujoče. S finansiranjem, ki so ga odobrili včeraj in ki ga bo država v celoti vplačala v teku 5 let, bodo krili le prvi odsek del. Suhi dok bo namreč stal 22 milijard lir. Tako je povedal poslanec Belci v nekem razgovoru, ko je izvedel, da je komisija odobrila njegov predlog. Zakon, ki ga bo morala odobriti še senatna komisija, predvideva tudi razpustitev konzorcija za suhi dok, ki bo tako prišel pod okrilje IRI. Sinoči je izdalo tiskovno poročilo tržaško tajništvo KD, ki je u-godno ocenilo odobritev zakona in se -ahvalilo poslancu Belciju za njegov trud. SESTANEK S STOPPERJEM Za enoten urnik v deidnih trgovinah Deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stopper se je včeraj v Trstu sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, trgovinskih združenj in zadružnih zvez iz naše dežele, da bi skupno obravnavali vprašanje poslovnega urnika na področju drobne trgovine. Pred ča som so namreč sindikalne organizacije postavile zahtevo, naj bi se deželna uprava zavzela za preureditev tega vprašanja in za uskladitev poslovnega urnika za male trgovske obrate po pravilniku, ki naj bi veljal za celotno področje Furlanije -Julijske krajine. Med razpravo je prišla do Izra- za enotnost gledišč kar zadeva poenotenje urnikov. Predstavniki sindikalnih in stanovskih organizacij so se sporazumeli tudi o tem, naj se vsako leto v decembru določijo izjeme, ki naj bi veljale v naslednjem letu. Trgovine z jestvinami naj bi se nadalje obravnavale ločeno od trgovin z drugimi blagovnimi vrstami. Enotna so gledišča tudi kar zadeva porazdelitev počitnic med letom, in sicer po ključu, ki naj bi jamčil potrošnikom ustrezne storitve, trgovcem pa primerno ureditev konkurence. Predstavniki sindikalnih organizacij so v zvezi s tem vprašanjem predlagali, naj bi se poldnevni pa čitek v tednu po možnosti določil tako, da bi zajel ali sobotni popoldan ali pa ponedeljski dopoldan Na podlagi predlogov, ki so jih nanizali predstavniki posameznih kategorij, bodo stanovske organizacije sedaj ločeno obravnavale posamezna vprašanja in sestavile morebitne protipredloge. Odbornik Stopper bo v kratkem sklical nov plenarni sestanek, na katerem naj bi se dokončno dogovorili za enotno rešitev in ureditev tega vprašanja. • Drevi ob 19.30 se sestane ra jonska konzulta za Kolonjo in Skorkljo, ki bo razpravljala o ob činskem petletnem načrtu. Seja bo v Ul. Kolonja 30. Seja deželnega odbora PSI Včeraj se je v Vidmu sestal deželni odbor PSI, kateremu sta poročala deželni tajnik Tringale in podpredsednik deželnega odbora De Carli. V razpravo so posegli podpredsednik deželnega sveta Pittoni, deželni svetovalec Volpe, predsednik turistične ustanove iz Ligna-na prof. Tosolini, prof. Tiburzio iz Latisane, inž. De Luca iz Čedada in notar Bronzin iz Vidma. Na seji so z večino glasov odobrili dve resoluciji. samezne postavke v proračunu že po svoji naravi tako toge, da bi deželna uprava v njegovem okviru lahko nastopila z ukrepi proti naraščanju draginje le z veliko zamudo. Druge italijanske dežele so se že zganile — je še pristavil govornik — zato naj bi se tudi naša, ne da bi čakala na razpravo o proračunu. Z nastopom svetovalca Zorzenona se je zaključila vrsta posegov za razpravo prijavljenih svetovalcev. Nato je spregovoril predsednik deželnega odbora Comelli, ki je najprej kratko opravil z resolucijo, ki jo je vložila skupina MSI. Resolucijo je označil za površno, njeno obrazložitev pa za nesprejemljivo (misovca Morelli in Parigi sta namreč na predvčerajšnji seji celo namigovala na možnost nekakšnega Udara .twji V , Itabj^, če bi se draginja povečala čez določeno mero). Nato je predsednik prešel na resolucijo KPI in dejal, da se deželni odbor strinja z večino njenih ugotovitev, ne strinje pa se z njeno politično vsebino. Današnja draginja ni nastala samo iz notranjih napetosti, je nadaljeval Comelli, temveč deloma tudi zaradi naraščanja cen številnih vrst blaga, predvsem prehrane in industrijskih surovin, na mednarodnih tržiščih. Deželna uprava namerava nastopiti proti nebrzdanemu naraščanju življenjskih stroškov z vrsto ukrepov ki bodo kronološko razporejeni v dve kategoriji: v prvi fazi namerava deželna uprava zajeziti tekoče izdatke, vplivati na primerno usmerjanje kreditov in omejiti ne potrebne zasebne naložbe. V drugi, poznejši fazi pa namerava uvesti preosnove, ki naj omogočijo izboljšanje družbenih storitev v Fur laniji - Julijski krajini. Comelli je nadalje omenil, da si dežela že dalj časa prizadeva, da bi omejila naraščanje življenjskih stroškov, in sicer med drugim tudi tako, da podpira nastajanje zadružnih in podobnih organizacij na področju male trgovine. Druge vprašanja, ki jih omenja resolucija KPI, pa pridejo na vrsto med razpravo o deželnem proračunu za prihodnje leto. Prav zaradi resnosti dokumenta in glede na to, da se deželni odbor strinja z dobrim delom njene vsebine, je Comelli na koncu predlagal komunistom, naj bi dokument umaknili. Predstavnik skupine KPI Pascolai je odklonil Comellijevo priporočilo, nakar je deželni svet prešel na glasovanje o obeh dokumentih. Najprej so svetovalci glasovali komunistični resoluciji, za katero so se opredelili samo pripadniki KPI. Sledilo je glasovanje o resoluciji MSI, pri čemer so misovci poželi samo svoje štiri glasove. V drugem delu seje je deželni svet vzel v razpravo dva zakonska predloga s podobno vsebino: oba namreč predvidevata nova finančna nakazila za kmetovalce, ki so jih v zadnjem času prizadele vremenske nesreče. Prvi predlog je svoj čas vložil deželni odbor, drugega pa so vložili komunistični sve tovalci Moschioni, Bettoli, Magrini, Bosari, Bergomas in Lovriha. Svetovalec Chinellato (KD), ki je obrazložil predlog deželnega odbo ra, je med drugim dejal, da so vremenske nesreče v naši deželi od aprila letos do danes povzročile za nad 11 milijard lir škode, deželna sredstva, ki so bila nakazana za prve posege na tem področju, da še zdaleč ne zadostujejo, da bi prizadetim kmetom lahko povrnili vsaj del škode. Zaradi tega naj bi z novim zakonom nakazali kmetij stvu dodatno finančno pomoč, in sicer bodisi v obliki denarnih prispevkov, bodisi s podeljevanjem po sojil po ugodni obrestni meri. V razpravo so posegli svetovalci Moschioni (KPI), Trauner (PLI) Boschi (MSI), Micolini (KD), Puppini (MF) in Bettoli (KPI). Številni drugi svetovalci so se prijavili za poseg v okviru današnje seje. ko naj bi bil tudi ustrezni zakon dokončno sprejet. Posojilo podjetjem za izplačilo 13. plače Upravni odbor Tržaške hranilnice je sklenil, da bo tudi letos obnovil «Operacijo trinajsta plača», je že v prejšnjih letih omogočila majhnim in srednjih podjetjem, da so prejela finansiranja za takojšnje izplačilo trinajste plače. Tega ukrepa se bodo poleg industrijskih in obrtniških podjetij lahko poslužila tudi trgovinska podjetja in podjetja, ki delujejo na terciarnem sektorju. Posojilo znaša 150.000 lir za vsakega uslužbenca in je namenjeno podjetjem z največ 100 uslužbenci. Obrestna mera znaša 9 odstotkov in za podelitev posojila niso potrebne nobene formalnosti. Industrijska in obrtniška podjetja morajo vrniti posojilo v roku 6 mesecev, trgovska pa v 3 mesecih. Prošnje je treba nasloviti na Tržaško hranilnico najkasneje do 20 decembra letos. prav toliko izdatkov. De Carli in Coloni sta predstavnikom industrij-cev in sindikatov orisala tudi posamezne postavke, namenjene kmetijstvu, javnim delom, šolstvu, turizmu, itd.. Sestanka so se udeležili Mediano, Berteli, Riccesi, Guglielmotti za industrijska združenja ter Bravo, Mannello, Molinari, Calabria, Cavedani, Fabricci in Marchesan za sindikalne organizacije. Delegacija mladine iz Gradca na uradnem obisku v Trstu V okviru dogovorov med občinskima upravama Trsta in Gradca ob pobratenju obeh mest, ki je bilo junija letos, je včeraj obiskalo naše mesto dvajset mladincev in mladink iz Gradca. Avstrijski mladinci bodo gostje tržaške občine pet dni in bodo s tem vrnili obisk tržaške mladinske delegacije v Gradcu. Delegacijo, ki jo je spremljal občinski odbornik za mladinska vprašanja Gasparini, je včeraj sprejel v občinski palači podžupan Lonza, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen takšnih srečanj, ki | Danes na TV ljubljana oddaja o Beneški Sloveniji V okviru redne oddaje «četrtkovi razgledi», ki bo danes zvečer ob 20.40, bo ljubljanska televizija prikazala daljši filmski prispevek o vprašanjih Beneške Slovenije. V reportaži, ki so jo posneli letos poleti, bo sodelovala vrsta javnih in kulturnih delavcev iz Nadiških dolin, Terske doline, iz Čedada ter skupina duhovnikov «Dom» ter več prebivalcev slovenskih vasi v videmski pokrajini. Posebej zanimive bodo verjetno tudi izjave poslancev Lorisa Fortune in Maria Lizzerà ter deželnega svetovalca socialistične stranke iz Čente Volpeja o stališčih njihovih strank do zahtev beneških Slovencev. V oddaji bodo tudi posnetki kulturnega srečanja med sosednjimi narodi na Kamenici, dneva emigranta v Subidu, ter tečaja slovenščine za izseljence, ki je bil letos poleti v Izoli. Oddajo je pripravil tržaški dopisnik RTV Ivo Vajgl z režiserjem Jožetom Klobovsem ter snemalcem Matejem Brusom in tonskim tehnikom Claudijem Steffejem. Mozartova «Čarobna pista!» z Opero iz Hamburga Jutri z začetkom ob 20. uri bo v veliki dvorani Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Coroneo 15 šesti večer filmanih oper. Ansambel Starsoper iz Hamburga bo pod vodstvom dirigenta Horsta Steina poleg utrjevanja že obstoječih tesnih j predstavil Mozartovo *čarobno prijateljskih odnosov ter sodelova- ! piščal» (Flauto magico). Filmsko nja med Trstom in Gradcem prispe- realizacijo te opere je režiral Joa- • Rajonska konzulta za vzhodni Kras se sestane drevi ob 20.45 v Proseški ulici 28 na Opčinah. Na dnevnem redu je razprava o občinskem petletnem načrtu. vajo tudi k izboljševanju splošnih demokratičnih odnosov med evropskimi državami. V imenu gostov se je za sprejem zahvalil funkcionar odbomištva za mladino dr. Kohlwein, ki vodi delegacijo. V popoldanskih urah so mladi avstrijski gostje obiskali devinski grad, kjer jih je sprejel princ Turn Taxis, nakar so si ogledali Sesljanski zaliv. Danes si bo mladinska delegacija ogledala glavne zanimivosti našega mesta, zvečer pa bo sprejem na avstrijskem konzulatu. V petek bodo mladinci o-biskali tržaško pristanišče, popoldne pa si bodo ogledali nekatere kraške zanimivosti, kot je jama pri Briščikih. Zvečer bo posebno srečanje v novinarskem krožku. V soboto bo delegacija obiskala najzanimivejše kraje naše dežele zvečer pa bo gostom na čast igrala občinska godba v gledališču Verdi. Nedeljsko dopoldne, pred povratkom v domovino, bodo gostje lahko posvetili ogledu mestnih muzejev. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLE Odbor sindikata slovenske šole v Trstu vabi člane na 19. redni občni zbor. ki bo jutri, ''26. oktobra, ob IT. uri v mali dvdrani Kulturnega doma v Trstu. Dnevni red: otvoritev, volitve delovnega predsedstva, branje lanskega zapisnika, poročila: tajnika, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica odboru, volitve novega odbora, predlogi in razno. Priporočamo točnost in številno u-deležbo. ODBOR chim Hess, sceno je zasnoval Peter Ustinov, izvedbo pa nadzoroval Rolf Lieberman. V glavnih vlogah nastopajo Hans Satin, Nicolai Gedda, Dietrich Fischer-Die- skaU' Cristina William Deutekom, Workmann, Edith Carol Mathis, Maione, Franz Grundheber in drugi. Vstov prost za člane Nemškega kulturnega inštituta, prijatelje operne glasbe in povabljene. V LUGUGNANI Turistični kroji proti čistilnici Jutri se bo v našem mestu sestal Odbor za ekologijo, ki deluje v sklopu deželnega sveta, da bi razpravljal o napovedani gradnji nove čistilnice ANIC v Lugugnani na meji med našo deželo in deželo Veneto. Področje, ki so ga strokovnjaki izbrali za uresničitev nove pobude, ne spada pod Furlanijo - Julijsko krajino, jasno pa je, da bi čistilnica povzročila vrsto ekoloških problemov tudi na širokem pasu naše dežele in zlasti vzdolž obale, kjer so razvite razne turistične dejavnosti. Sejo bo vodil predsednik odbora prof. Vitale, prisotni pa bodo tudi deželni odbornik za naravne in kulturne dobrine Mizzau, predstavnik družbe ANIC dr. Draghetti, župan občine Lignano Sabbiadoro Gnesutta (ki je hkrati predsednik Meddeželnega odbora za ekološko zaščito — CIDE) in strokovnjak prof. Dejak. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiimiimiiniiiiiiiuiimiiiiitniiiiitiillliliiiiiiiiMiiiiHiHiitililliiimiiiumiuiiiiiliiiiil SKLEP VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE Danes bo ponovno stavkalo osebje avtobusnih podjetij Včeraj se je začela dvodnevna stavka uslužbencev carinarnic Vsedržavna sindikalna federacija avtoprevoznikov CGIL, CISL in UIL se je zaradi stalnega odlašanja vladnih organov pri reševanju perečih vprašanj na področju prevozov odločila za ponoven sindikalen pritisk in je tako za danes sklicala 24-urno stavko uslužben-v zasebnih avtobusnih podjetij ter 3-urno stavko uslužbencev javnih podjetij. Slednji bodo stavkali od 9.30 do 12.30. Stavko bo spremljala sindikalna manifestacija deželnega značaja s sprehodom po mestnih ulicah in javnim shodom na Goldonijevem trgu. Avtoprevozniki iz vseh krajev dežele se bodo namreč zbrali ob 10. uri pred glavno železniško postajo, od koder bodo krenili v sprevodu proti mestnemu središču. Sindikalno vodstvo utemeljuje svoj sklep za današnjo stavko z ugotovitvijo, da niso oblasti kljub sprejetim obveznostim, storile ničesar za ureditev odprtih vprašanj, predvsem kar zadeva vprašanje pu-blicizacije zasebnih avtobusnih podjetij. Kakor se ob vsaki stavki uslužbencev avtobusnih podjetij dogaja, bodo tudi tokrat nadomestili avtobuse vojaški tovornjaki, ki bodo ob času stavke vozili na progah 6, 20, 26. 2, 4. 9, 11, 29, 37, 17, 35, 39 in 33. Danes se nadaljuje tudi dvodnevna stavka taxijev. O tem so včeraj razpravljali uslužbenci zadrug na posebni skupščini, kjer so stavko obsodili ter sklenili posredovati pri občinskih oblasteh, da bi publicizi-rali službo prevozov s taxiji. Včeraj ob 8. uri se je začela vsedržavna dvodnevna stavka uslužbencev carinarnic. Posledice včerajšnje stavke pri nas so bile najbolj vidne na mejnih prehodih z Jugoslavijo, kjer so nastajale dolge kolone tovornjakov. KPI predlaga ustanovitev deželnega podjetja za prevoze Svetovalska skupina KPI v de želnem svetu je včeraj obravnavala vprašanje javnih prevozov v Furlaniji - Julijski krajini in sklenila, da bo ponovno predložila skupščini zakonski osnutek o ustanovitvi posebnega deželnega podjetja za javni promet in priznanju posebnih finančnih prispevkov krajevnim u-pravam za izboljšanje tovrstnih storitev v lokalnem okviru. Prispevki naj bi sčasoma omogočili tudi prehod na brezplačen prevoz delavcev, študentov in upokojencev. Svetovalska skupina KPI je zakonski osnutek predložila že 18. novembra 1970 (to je v prejšnji mandatni dobi), norma pa ni prišla v razpravo deželnem svetu. KPI meni, da so sedaj dozoreli pogoji za ponovno predložitev istega osnutka. ENALOTTO zadnji denarni dobilek za 12 L. 40.275.000 DOBI SE TUDI Z 10 IN 11 TOČKAMI Traore obtožen nenamernega umora Preiskava v zvezi s tihotaplje njem šrne delovne sile iz Afrike preko naših krajev v Francijo je še vedno v polnem teku. Medtem pa se marsikaj v tej zapleteni ve rigi zapleta. Včeraj je namestnik državnega pravdnika v Trstu dr, Coassin, po podrobni proučitvi vseh dejavnikov, ki so privedli do tragične smrti treh Aiučanov pri Borštu, spremenil prvotno obtož nico za 31-letnega Fossanoua Trao-reja iz Malija. Traoreja, za katerega menijo, da je bil vpleten v verigo tihotapljenja črne delovne sile, so namreč včeraj formalno obtožili nenamer nega umora. Preiskava naj bi dokazala, da je Traore dobro vedel, kaj se dogaja s peterico črncev pri Borštu, a je kljub temu preživel noč v hotelu, medtem ko so njegovi sodržavljani umirali od mraza in utrujenosti. Namestnik državnega pravdnika je včeraj potrdil sodni pripor Car mela Facciole, ki so ga v ponedeljek popoldne zasačili pri Fer netičih in za katerega menijo, da je tudi zapleten v gnusno tihotapljenje delovne sile čez mejo. Raziskave se nadaljujejo tudi na jugoslovanski strani. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX TEL. 796-301 Settembre št. 16/HI gg® BANCA Dl CBEOITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F uFILZl 10 T»L 38-101, 38-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Amariiki dolar 596,10 Funt iterling 1.457.— Švicarski frank 198,20 Francoski frank 140,50 Namika marka 247,80 Avstrijski iiling 33,60 Dinar» dabali 39,— drobni 39,— MENJALNICA fse/i tujih valut GLASBENA MATICA — TRST Otvoritveni koncert abonmajske koncertne sezone 1973-74 Danes, 25. oktobra 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PEVSKI ZBOR IVO LOLA RIBAR iz Beograda Dirigent: IVO DRAŽINIč Solisti: Dušica Obradovič, sopran Predrag Matič, tenor Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Trst, Ul. Ceppa 9 REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Poročila. 2. VoUtve. 3. Razno. v soboto> Py I CLj 27. t. m. ob 15.30 ;:''M M Ji na nogometnem igrišču v Velikem Repnu: VITKI proti SUHIM Kulturni krožek (Devin - Štivan), Slovenska prosveta in pevski zbor «Fantje izpod Grmade» prirejajo PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV ki bo v dvorani pri Jožefu Legiši v štivanu št. 19/A v nedeljo, 28. t. m., z začetkom ob 16. uri SPORED: 1. Pozdravni nagovor 2. Nastop pevskega zbora «Fantje izpod Grmade» 3. Igra Franca Jeze : «Po- slednji pogovor». Igra «Slovenski oder» iz Trsta v režiji J. Peterlina. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 25. t. m. ob 17. uri v Ptuju, v soboto, 27. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo A. P. Čehova «češnjev vrt». KULTURNI DOM Danes, 25. t. m. ob 21. uri koncert Glasbene matice — gostovanje pevskega zbora «Ivo Lola Ribar» iz Beograda. Jutri, 26. t. m. ob 16. uri za abonma red H — mladinski: A. P. Čehov «češnjev vrt». ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev predstave «Kapetan iz Koepenicka». Kino Izleti SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na otok Krk v soboto, 3. novembra, s Trga Ulpiano (sodnijska palača) ob 7. uri. V programu je o-gled sledečih krajev: Omišalj, Nivice, Malinska, Vrbnik, Punat in Baška. Celotni penzion s prenočevanjem v hotelu Dražice v mestecu Krk. Prosimo izletnike, da poravnajo celotno vsoto pri Norči (Ul. Geppa 9) najkasneje do torka, 30. t. m. ? ................. Nazionale 15.20 «Il ponte sul fiume Kwai», William Holden, Alee Guinness, Jack Hawkins. Barvni film. Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furio». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo», G. Giannini, Rosanna Podestà, Gastone Moschin, R. Cueciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri; Lancaster in Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno, G. Terzetti in S. Berger. Barvni film. Aurora 16.30 «L’emigrante». Barvni film z Adrianom Celentanom. Capito! 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Il grande valzer». Barvni film za vsakogar. Impero 16.00 «L’erede». V glavni vlogi Jean Paul Beimondo. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Due maschi per Alexa», Curd Jurgens in Rosalba Neri. Barvni film. Prepovedano mladini ped 18. letom. Moderno 16.00 «Il Padrino». Igra Marion Brando. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.15 «Rio Conchos», Stuart Whitman, Richard Boone, Tony Franciosa. Abbazia 16.00 «I 4 figli di Katie El-der». Barrai western film. John Wayne, Dean Martin, Marta Hyer. Astra Rezervirano za Cineforum: «La villeggiatura» ob 20.30. Jutri ob 16. uri «Il padrino». Radio 16.00 «Gli invasori della base spaziale», čmobeli film. Razna obvestila Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk». KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir, za nečlane 12.000 lir. Tržaški partizanski pevski zbor obvešča pevce, da bo vaja jutri, 26. t.m. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 25. oktobra DARJA Sonce vzide ob 6.35 in zatone 17.03 — Dolžina dneva 10.28 — na vzide ob 5.52 in zatone ob 16.10. Jutri, PETEK, 26. oktobra DEMETRIJ Razstave Vreme včeraj: najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 8,8, ob 19. uri 9,4 stop., zračni pritisk 1030,2 mb, rahlo narašča, veter 24 km na uro, s sunki do 50 km na uro, vzhodni - severovzhodni, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 63-letni Riccardo Babu-der, 61-letni Vincenzo Tonci, 67-letni Luigi Ostolidi, 89-letni Giovanni Vi-sintin, 70-letni Giovanni Favento, 74-letni Luigi Turilli, 83-letni Egidio Ru-gliano, 35-letni Sergio Cervai, 84-letna Maria Catalan por. Penco, 60-letna Albina Zuletic vd. Palčič, 71-letni Giovanni Brazzatti in 67-letni Silvestro Krasna. V soboto ob 18.30 bo v galeriji Car-tesius odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra. Fotoamaterski odsek kulturnega Jkrožka pristaniške ustanove (Gruppo .Fotoamatori CRAL Ente Porto) razstavlja v Pristaniški postaji slike članov novogoriškega Foto kino kluba. Razstava bo odprta do 27. oktobra in sicer od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih. V Tržaški knjigarni je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. V galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra. V galeriji «La Lanterna» je odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra. V umetnosti dvorani «Cesare Sofia-nopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 raz- od stavljata nagrajenca mednarodnega sli-Lu- j karskega natečaja «Italia 2000» Alfa Garati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od do 20.30 in ob praznikih od 11. 13. ure. 8: DNEVNA -''»TžBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni -, Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM - Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. 18. do Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1974. Potrebne informacije dale ravnateljstvo. Prosveta Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA priredi letos ob 20. obletnici obstoja redni občni zbor, ki bo v Gorici v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdi 13. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Odhod iz Trsta z vlakom ob 7.18. Taborniški srečno. Prispevki Namesto cvetja na grob Otilije Jugovič darujeta Anica in Justina Daneu 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob pokojne Otilije Jugovič daruje družina Kraus 5.000 lir za ŠD Polet. Zapustil nas je naš mali IGOR CAHARIJA Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 15. uri izpred cerkve v Nabrežini. Mama, oče, brat Hadrijan in drugi sorodniki Nabrežina, 25. oktobra 1973 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Sožalju se pridružujejo nona Pavla, teta Marica, Boris in Vera. PRED PONOVNIM RAIPRA VLJANJEM O VPRAŠANJU KRAŠKIH REZERVATOV GORIŠKI DNEVNIK UGOTOVITVE ŠVICARSKEGA ČASOPISA Bolj odloéno proti možnosti razlaščanja |jga|g JiplOV« | delovn faZIMill V GOiiCi: na podlagi «zakona Belci» o rezervatih ilfflje [||jÉ|[s|y{] SS boji JtlÈCda UKMlm Predlogi, smernice, stališča itd. za načrtovani zadevni deželni zakon bi morali vsebovati jasno in odločno izraženo stališče proti razlaščanju Zaradi pomanjkanja prostora za obširnejše poročilo o poteku ponedeljkove seje glavnega odbora SKGZ v včerajšnji številki dodajamo danes k že objavljenemu poročilu, da je naš gl. ur. S. R. med razpravo o 3. točki dnevnega reda opozoril člane, da bodo baje v okviru deželnega sveta F-JK ponovno razpravljali o znanem — za Slovence nesprejemljivem — načrtu deželnega zakona, ki ga predvideva znani deželni *zakon Belci» o kraških rezervatih in da se o teh rezervatih pripravlja tudi posebna «okrogla miza», pri kateri naj bi sodelovali poleg domačih tudi nekateri strokovnjaki iz notranjosti «tžave in tudi iz inozemstva. Zato je S. R. v tej zvezi predlagal naj bi izvršni odbor SKGZ bolj natančno preučil vsa doslej objavljena stališča bodisi v obliki resolucij ali smernic ali predlogov ter javno ali s primernimi dopisi izrazil kritično oceno vseh tistih stališč, ki glede vsebine načrtovanega deželnega zakona ne vsebujejo jasnega in odločnega nasprotovanja Slovencev, «lasti pa prizadetih Kraševcev, proti sleherni možnosti razlaščanja na podlagi državnega tzukona Belci» ali bodočega deželnega zakona, ki bi ga izglasoval deželni svet avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Pri tem je omenjeni član glavnega odbora dejal, da so zahteve proti možnosti takega razlaščanja prišle do izraza zlasti v znanem pismu Kmečke zveze pred odobritvijo €zakona Belci» kakor tudi na javnem posvetovanju, ki je bilo pod predsedstvom pokrajinskega predsednika dr. M. Zanettija 3. marca letos v tržaški dvorani Trgovinske zbornice in o katerem sta Primorski dnevnik in pozneje tudi *11 Bolettino di informazioni degli Sloveni in Italia» obširno poročala. Po tej izjavi je bilo na seji glavnega odbora SKGZ rečeno, da bo o gornjem opozorilu razpravljal izvršni odbor SKGZ v smislu izrečenega predloga. (Op. ur.: Zadevna stališča in smer niče ter drugi predlogi glede deželnega zakona o kraških rezervatih so bili objavljeni v Primorskem dnevnika v mesecih april - september 1973.) in srednjimi trgovci. Vodstvo gledališča je namreč vsem tem kategorijam in predvsem mladim posvetilo v letošnji kampanji vso skrb s ponudbo posebnih ugodnosti pri izdajanju abonmajskih izkaznic. Uspeh, ki ga letos doživlja tržaško Stalno gledališče, je razviden tudi iz obiska občinstva na ponovitvah znamenitega Zuckmayerje-vega dela «Kapetan iz Koepeni-cka», ki je odprlo letošnjo dvajseto gledališko sezono in v katerem nastopa v glavni vlogi Renato Rascel. Uspeh abonmajske kampanje tržaškega «Teatra stabile» Deset dni še manjka do zaključka letošnje abonmajske kampanje Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine in število izdanih a-bonmajskih izkaznic za letošnjo gledališko sezono je že preseglo lansko število abonentov. Medtem ko so lani izdali skoraj trinajst tisoč abonmajskih izkaznic, so za letošnjo sezono doslej že presegli štirinajst tisoč izkaznic, kar predstavlja rekord za našo deželo. Vendar ta uspeh postavlja tržaški «Teatro Stabile» po razmerju števila prebivalcev tudi med prva gledališča v Italiji. Dejansko namreč lahko računamo, da pride ena abonmajska izkaznica na dvajset prebivalcev, kar je nedvomno velik uspeh. Med abonenti je vedno več mladih, tako delavcev kot študentov, vedno več abonmajev pa izdaja tržaški «Teatro stabile» tudi med uradniki, obrtniki ter malimi VESTI Z ONSTRAN MEJE Zaključena stavka letališkega osebja Včeraj opoldne se je zaključila stavka osebja ronškega letališča, ki je včlanjeno v sindikalno organizacijo Tecstat, Dirac in Uilaria. Po 24 urah premora se je delo na letališču redno nadaljevalo. Prvo letalo, ki je včeraj zapustilo Ron-ke, je bil DC-9 družbe ATI, ki je ob 14.30 odletel proti Rimu. V Portorožu posvetovanje o problemih planiranja Na obisku tuje sindikalne delegacije Na slovenski obali se mudi kot gost obalnega sindikalnega sveta delegacija generalne konfederacije dela iz francoskega departmaja Isere. Včeraj so francoski sindikalni delavci seznanili obalni sindikalni aktiv o boju francoskih sindikatov za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev. Francoski gostje si bodo pred odhodom v domovino ogledali še tovarno S SPE DEVINSKO-NflBREŽINSKEGfl OBČINSKEGA SVETA Občina razpisala natečaje za mesta načelnikov uradov Med temi je tudi načelnik urada za prevajanje - Poročili o šolstvu in o javnih delih Osrednji del ponedeljkove seje devinsko - nabrežinskega občinskega sveta je bil namenjen razpravi o natečajih za nova razpoložljiva mes- cli je odgovoril, da je vsote izračunal občinski tehnični urad, ki se najbolje spozna na taka vprašanja, ta odgovor pa se je zdel Rogelji nezadovoljiv. * # V portoroškem avditoriju se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje o narodno gospodarskih problemih planiranja in o planiranju v organizacijah združenega dela. U-vodni govor je imel predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, ki je zlasti poudaril pomen prisotnosti samoupravljanja pri planiranju. Posvetovanja še udeležuje okrog 200 ekonomistov, na sporedu pa bo dvajset strokovnih referatov. * * * Podjetje «Kovinar» v Kozini je včeraj odprlo novo proizvodno halo, ki bo pomenila zanj pomemben korak naprej v prehodu na sodobno proizvodnjo. Hala je dolga okrog 140 m, stroški za izgradnjo pa so znašali okrog 3 milijone 600 tisoč dinariev. # * * Tudi letos pripravljajo na obali vrsto proslav ob 29. novembru, ________________ _ _ . _ . „ dnevu republike. V Kopru, Izoli in postavil vprašanje v zvezi s Caldi- j Piranu, bod.o organizirali akademi-jevim poročilom, ker so se mu zde- | je z govori v slovenščini in v le nekatere vsote neprimerne. Cai- italijanščini ter kulturne sporede. Svetovalec Brezigar (SSL) je izrazil začudenje nad slabo slovenščino na dvojezičnem lepaku, s katerim davčna izterjevalnica, ki jo Pred dnevom republike bo v vseh treh mestih gostovalo Mestno gledališče ljubljansko in uprizorilo Borove «Raztrgance» L. O. . 'ffCCIKlOPEDUA Vf/O it * s e v MALA SVETA - ENCIKLOPEDIJA JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40 000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir. Izid prve knjige: prve dni novembra 1973. Naročila »prejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST V Gorici imata stalno zaposlitev 302 Jugoslovana V rimskem notranjem ministrstvu ! tako ravnanje z onim, ki ga je v i z zastopniki sindikatov CGIL in CI se je našel nadobudni funkcionar, ! svici načel in podpiral znani po- SL. Ugotovili so, da ni občinska Ir» -r o «rl o Ai i io i'yriuìr» Hnsrnl ion -ì „ t.. Ir ì ì a * iirti*ai79 cnnčtnva 19 r»9cr»m c n F P- ki zavlačuje izdajo dovoljenj, s ka- j slanec Schwarzenbach, ki je spro-terimi bi se lahko v Gorici za-1 žil akcijo proti delavcem, ki pri-poslili jugoslovanski državljani. To I hajajo v Švico iz Italije. Ljudje smo v Gorici vedeli že precej časa, s sosednega jugoslovanskega pod- sedaj pa o stvari piše švicarska gospodarska revija «Staff», ki izhaja v italijanskem jeziku v Chias- ročja nimajo sicer nuje, da bi se zaposlili v Gorici, kajti na sosednem jugoslovanskem področju je ve- su. Ureja jo italijanski novinar i liko tovarn, ki nudijo možnost za Pieraldo Marasi (nred leti je vodil tiskovni urad v tovarni Zanus-si v Pordenonu), članek o tem vprašanju je napisal Luciano Barile. Člankar omenia uradne podatke. Letošnjega 3. avgusta sta v gori-ški pokrajini bila v stalne sezname ljudi v rednem delovnem razmerju vpisana 302 jugoslovanska državljana. Od teh je bilo 133 mož in 169 žensk. Po posameznih kategorijah so jugoslovanski delavci v Gorici takole porazdeljeni: moški: 67 šoferjev, 4 vajenci mehanikov. 2 mizarja, 3 vodje trgovine, 4 uradniki, 1 soboslikar, 2 mesarja, 4 mehaniki, 1 delavec za marmor, 18 splošnih delavcev, 12 specializiranih delavcev, 2 kmečka delavca, 1 urar, 1 pastir, 2 tehnična izvedenca, 3 trgovinski prokuratorji, 1 kovinarski delavec, 1 kamnosek, 2 tehnika za čevlje; ženske: 91 hišnih pomočnic, 28 pomožnih delavk v gostilnah, 17 natakaric, 8 delavk v kavarnah, 2 frizerki vajenki, 10 trgovinskih vajenk, 1 šiviljska vajenka, 4 delavke v tovarni dežnikov, 3 kuharice, 1 vzgojiteljica, 1 bolničarka, 18 tekstilnih delavk, 11 delavk v splošnih poklicih. Člankar je za stvar poizvedoval tako pri ravnatelju zveze industrij-cev dr. Armandu Zandomaniju in pri ravnatelju tovarne Adami Gian-francu Dolzanelliju. Prvi je dejal, da je tukajšnji urad za delo, podružnica ministrstva za delo, ugotovil, da primanjkuje pri nas delovna sila. Zaradi tega v tem uradu hitro izdajo dovoljenje za sprejem v službo. To dovoljenje pa mora imeti še potrdilo goriške kvesture, oziroma posebnega urada na notranjem ministrstvu v Rimu. V Gorici bi potrebovali, po mnenju direktorja zveze industrijcev, najmanj tisoč delavcev, t.j. 300 gradbincev, 500 kovinarjev in 200 za druge sektorje, industrijci bi jih radi našli na sosednem jugoslovanskem področju, dovoljenja iz Rima pa ni. Ravnatelj tovarne Adami pri So-vodnjah je novinarju dejal da morajo vsak dan voziti iz okolice Poiv togruara na delo v Sovodnje več desetin delavcev. To tovarno precej stane, zaradi tega so pričeli graditi novo tovarno v Villotti v bližini Pordenona, kjer je dovolj delovne sile. Ravnatelj te tovarne je dejal, da so imeli zagotovilo urada za delo, da lahko najamejo 80 jugoslovanskih delavcev. Našli so jih. notranje ministrstvo pa je dalo dovoljenje le za štiri delavce. Vsi upi tovarne so tako šli po vodi. Zakaj ne dajo oblasti dovoljenja za najem v službo jugoslovanskih delavcev? Člankar v reviji «Staff» je zelo odkrit: ker se nekdo v rimskem notranjem ministrstvu, naščuvan od kakega goriškega hi-pernacionalista, bolj «etničnega o-nesnaženja» («inquinamento enti-co», je rečeno v članku). Nekateri se torej boje, da bi v Gorici hodili na delo ljudje sosednega področja, kot so njih predniki hodili stoletja. Novinar Luciano Barile primerja zaposlitev. Goriško gospodarstvo pa ima kljub temu precejšnjo škodo, kajti marsikatera jugoslovanska delovna roka bi industrijcem pomagala. Časnikar Barile tudi ugotavlja žalostno resnico, da jugoslovanski delavci dobijo z lahkoto dovoljenje za delo v rudniku v Rablju in v tovarnah v Manzanu, pri nas pa marsikatera jugoslovanska hišna pomočnica dela v hiši kakega prenapetega nacionalista, ki noče «etničnega onesnaženja». Sindikalne zahteve asistentov v «Lenassiju» Uslužbenci občinskega zavoda «Renassi» so se prejšnji večer sestali uprava spoštovala pred časom sprejetih obveznosti za plačilo nočne službe. Pred časom so se namreč uslužbenci domenili, da bodo za vsako službeno noč v zavodu dobili nagrado 1.500 lir. O tem so se domenili z odbornikom za socialno skrbstvo Tomassichem in za šolstvo Moisejem, dokler ne bi bil ta sklep formalno sprejet pa bi dobivali kot nadomestilo plačane štiri nadure za vsako službeno noč. Za delo, napravljeno v prejšnjem času, od oktobra 1971, pa bi dobili neko nadomestilo. Ker ni občina ugodila njihovim zahtevam in ker niso bile izvršene sprejete obveznosti, bodo asistenti zavoda «Renassi» od 5. novembra dalje delali samo v mejah strogo določenega delovnega urnika, t. j. 36,5 ure tedensko. Nočno službo bodo obnovili samo potem ko bo občina izvršila že sprejete obveznosti. A-sistenti odklanjajo zaradi tega vsako odgovornost za nevšečnosti, ki jim bodo zaradi tega podvrženi o-troci v zavodu. Sindikalne organizacije CGIL in CISL so v zvezi s tem poslale pismo občinski upravi. AFERA PET0VUE Telefonski poziv karabinjerjem iz javne govorilnice na Goriškem Strokovnjak SIP je izročil sodniku izid strokovne raziskave Pozno zvečer 31. maja 1972, je ne- ji osumili, da je telefoniral eden iz- znani moški glas telefoniral karabinjerski centrali v Gorico, da je pri Petovljah ustavljen sumljiv avtomobil. Karabinjerji so tja pohiteli, avtomobil je eksplodiral in trije varuhi zakona so bili pri priči u-biti. Po več mesecih so sledile aretacije šesterice mladih Goričanov, ki vztrajno trde, da niso krivi atentata, karabinjerji pa jem ne verjamejo. Glas neznane osebe, ki je telefonirala, smo lahko poslušali po radiu in televiziji ter na vseh karabinjerskih postajah na Goriškem in tudi v Furlaniji. Pred nekaj dnevi je strokovnjak, direktor goriške agencije SIP inž. Finetto, izročil sodišču izid raziskav, odkod je prispel tistega dne telefonski poziv. Po mnenju strokovnjakov (preiskali so aparature telefonske centrale, ugotovili število porabljenih žetonov, kako je bila sestavljena številka karabinjerske centrale) je neznanec telefoniral iz javne telefonske govorilnice (uporabil je žetone), ki je postavljena na goriškem telefonskem področju. V Gorico je moč telefonirati ne da bi se uporabila številka omrežne skupine iz vseh občin goriške pokrajine razen Gradeža. Neznanec naj bi torej telefoniral v Gorico iz nekega kraja na Goriškem. Med preiskavo so karabinjer- med članov priprte šesterice. Baje ima njegov glas precej sličnosti z glasom osebe, ki je tisti večer te-fonirala. Omenjena priprta oseba pa je izjavila in najbrž je bilo to tudi ugotovljeno, da je bila tisti večer in sploh tisto noč v Trstu. Če je to res, ni bila to oseba, ki je telefonirala, saj vemo da je treba za telefonski pogovor med Trstom in Gorico uporabiti številko omrežne skupine. Preiskovalni sodnik bo sedaj moral prerešetati tudi to vprašanje in dati dokončni odgovor. iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN VEST O STAVKI JE PRIŠLA POVSEM NEPRIČAKOVANO Zaradi stavke carinskih uradnikov dvodnevni zastoj blaga na meji Carinski uradniki stavkajo vedno zaradi svojih dodatnih dohodkov Čisto nepričakovano je bila včeraj zjutraj napovedana dvodnevna stavka italijanskih carinskih uradnikov. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je zaradi tega prišlo do zastojev, kajti čez mejo gredo ocarinjeni le tovornjaki, na katerih je hitro pokvarljivo blago ali živina. Carinske formalnosti opravljajo dva začasna carinska nameščenca in ravnatelj goriške carinske direkcije. Vse ostalo blago bo moralo na meji čakati dva dni. Šoferji tovornjakov so bili včeraj zjutraj presenečeni. prav tako špediterji. Vsi se še spominjamo, do kakšnih zastojev je prišlo pred časom ob priliki podobnih stavk (najdaljša j je trajala celih deset dni). Carinski uradniki stavkajo tudi tokrat zaradi stan., nerešenih zadev. Po starem so namreč lahko vnovčili vse dodatne takse, ki so jih morali plačati pri opravljanju carinskih formalnosti lastniki tovornjakov in špediterji, sedaj pa namerava vlada dati tako njim kot vsem ostalim državnim uradnikom enak dodatek k plači. Carinski u-radniki, ki so po starem dobivali včasih tudi precejšnje dodatke, pa nočejo o tem ničesar slišati. Po njihovem bi hoteli blokirati ves uvoz in izvoz iz države. Ob priliki zadnje stayke so carinske formalnosti opravljali finančni stražniki. Ob sedanji stavki je izostalo z dela vseh petdeset uradnikov goriške carinske direkcije. Goriška hranilnica in posojilnica bo tudi letos proslavila svetovni dan varčevanja s tem, da bo s hranilno knjižico s 30.000 lirami nagradila vse otroke, ki se bodo rodili 31. oktobra in katerih starši bivajo v občinah goriške pokrajine. To ne velja za občini Gradež in Tržič, kjer pa bodo vsem novoporočencem, ki se bodo poročili v tednu od 25. do 31. oktobra, dali hranilno knjižico s 50 tisoč lirami. Vsem šolam bo goriška hranilnica in posojilnica dala pomožni material za didaktične potrebe u-čencev. Danes stavka avtobusov V okviru sindikalne akcije za obnovo pogodbe bodo danes zjutraj, od 9.30 do 12.30, stavkali mestni avtobusi v Gorici. Avtobusi, ki vozijo na medkrajevnih progah bodo pa stavkali cel dan. Davčne prijave za odnašanje smeti Marsikateri naš bralec nas je vprašal, ali morajo vsi, do konca meseca, naznaniti površino pokritih stanovanjskih in drugih prostorov za odmero davka za pobiranje smeti. Stvar je zanimala predvsem prebivalce Oslavja, Štmavra, Pevme in tistih krajev, kjer niso do sedaj odnašali smeti. V zvezi s tem smo se obrnili za pojasnila na županstvo. V davčnem uradu so nam povedali, da morajo «iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBISK MARIJE MARUSICEVE V DOLU Že celih 43 let živi v Argentini domotožje pa je še vedno veliko Po večmesečnih počitnicah odpotuje te dni spet v deželo onkraj morja V Dolu pri Tinuti, priljubljeni 80-letni sorodnici, je te dni na obisku Marija Marušič vdova Planinšek iz Lokvice na Krasu, ki od leta 1930 biva v Buenos Airesu. 61-letna gospa, okroglega nasmejanega o-braza je po 43 letih prišla na obisk v svoje kraje. Iz govorice ni opaziti, da je že toliko let daleč proč v tujini. Odšla je v Argentino dve leti za očetom, da bi si tam ustvarili novo bolj udobno domačijo. Nato so v presledkih prišli še mati, dve sestri in trije bratje. Vsi so se stalno naselili na južnoameriški celini. Prva leta so bila polna bede in trpljenja, ker jim nova obljubljena dežela ni nudila dovolj zaslužka. Nekaj let kasneje pa je oče prejel od vlade v zasebno last, 25 hektarjev zemlje ki pa je bila zapuščena in preraščena z trnjem in travo. S trdim delom in nenehnim trudom si je družina ustvarila udobno domačijo in uredila rodovitno polje. Sedaj pa so starši že umrli in nekateri bratje so se zaposlili v industriji blizu glavnega mesta. Kljub temu niso Marušičevi pozabili materinega jezika. Marija drugi bratje in sestre so se uidi poročili z priseljenimi Slovenci in Hrvati, tako, da so tudi otroke naučili slovenščine. Zanimivo je pripovedovanje Mari- r-» 1_• £_l_ l-l • __—.. . r»i c l.r Marija Marušič raznovrstne rastline z koreninami iz njihovega dvorišča na nekdanjem domu na Lokvici. Te rastline bi potem presadila v svoj vrt v Buenos Airesu; takšno je domotožje po domačiji. J «Leseni podov! trohnijo — je povedala gospa Marija — kamnito zidovje pa se komaj upira težki strehi. Od hleva pa so vidni še samo vogali porušenega obzidja, ki štrlijo v nebo. Koliko truda je oče prestal, preden si je sezidal domačijo». Vprašali smo jo, kako so ji potekle počitnice v domovini. je bilo srečanje s sorodniki in znanci iz Dola, Doberdoba in Lokvice. Zelo mi je bilo nerodno ker nisem spoznala prijateljic, ki sem jih pustila pred 43 leti. Obiskala sem še brate in sestre pokojnega moža na Notranjskem in v Ljubljani.» «Kako ste se počutili med rojaki v Sloveniji?» «Zelo lepo je tam. čudovita pokrajina in dobre ljudi sem našla kjerkoli sem se zadržala. Presenetila me je naša metropola Ljubljana, ki je zelo okusno in moderno urejena.» «Če vas bomo kdaj obiskali v Buenos Airesu, kako nam boste postregli?» «Ja, seveda z ’žerbom’. To je argentinski čaj, ki je kakor pri vas kava. Skuhamo ga v posodi, Ki ji pravimo «mate», v katero postavimo iz dragocene kovine izdelano cev «bombisio», skozi katero potem srkajo vsi gostje. Preden gost potegne pa dodamo nekaj vode in sladkorja.» «Kakšne so vaše želje pred odhodom v Argentino?» «Da bi še enkrat videla moj _ oprostite če ga imam za mojega — prelepi kraški kraj.» Hipoma se je ozrla vstran, mor- vsi ki prebivajo na območju goriške občine, prijaviti površino stanovanjskih in drugih gospodarskih prostorov, kajti v najkrajšem času bodo uslužbenci občine pobirali smeti na vsem občinskem ozemlju. Uspela stavka državnih uslužbencev Državni uslužbenci v Gorici, ki so člani sindikata CISL, ki je proglasil v vsej državi tridnevno stavko, so se včeraj sestali na izredni skupščini. Potrdili so sklep osrednjega vqd^tva, ki je proglasil stav-kot zahtevali spoštovanje sprejetih sporazumov ter ugotovili, da je stavka popolnoma uspela. Sardos-Albertiniju spodletelo tudi v Gorici Poizkus desničarsko usmerjenih e-zulov, da bi pridobili zase goriško sekcijo združenja *ANVGD», najob-širnejše ezulske organizacije, je na nedeljskem občnem zboru te organizacije propadel. Liberalci in fašistično prežeti istrski begunci so za ta občni zbor predložili svojo kandidatno listo, ki ji je načeloval ravnatelj zveze industrijcev inž. Veronese, na občni zbor pa je iz Tr stra prišel celo znani desničarski prvak odv. Sardos Albertini. Vzdušje na občnem zboru je bilo vneto in polemik je bilo precej, desničarska lista pa je propadla. Še enkrat je namreč zmagala prejšnja koalicija, ki jo vodi časnikar dr. Antonio Cattalini, uživa pa podporo demokristjanov z goriškim županom na čelu in socialdemokratov, ki i-majo tudi vodilne vloge v občinski upravi. Na omenjenem občnem zboru so še vedno govorili in tudi sprejeli tezo o coni B, ki da je še vedno juridično italijansko ozemlje, obžalovali pa so dejstvo, da so se istrski in dalmatinski begunci vtopili v morju prebivalstva raznih italijanskih mest in da je njihova mladina pozabila tako na narečje prednikov kot na njih specifične težnje in probleme. Sprememba prometa v Uliei Aquileia Pri železniškem podvozu v Ulici Aquileia v Gorici bodo verjetno že danes preusmerili avtomobilski promet. Včeraj so namreč delavci podjetja Tacchino asfaltirali doslej zaprti del cestišča, nad katerim so pred nekaj tedni končali gradnjo železniškega mostu. Vožnja avtomobilov po novi tras! bo olajšana, ker bosta tu dve stezi, sedaj odprti del podvoza pa bodo zaprli za promet do zaključka del. Tu morajo namreč napraviti podobni železobetonski most za vlak kot so ga že napravil nad tistim cestiščem, ki ga bodo sedaj odprli za promet. Avtomobilisti bodo spet imeli težave, kajti na sedanji, čeprav omejeni promet so se lepo navadili. Razstave Slikar Demetrij Cej je odprl samostojno razstavo v občinski galeriji v Šempetru ob Soči. Razstava bo odprta do 4. novembra vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. V galeriji Pro Loco v Pasaži, na Verdijevem korzu, razstavlja te dni svoja najnovejša dela Robert Faganel. Gledalcem je razstava odprta vsak dan v uradnih urah. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do 31. oktobra vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. SPD opozarja zainteresirance naj se čimprej vpišejo, kajti imajo na razpolago še nekaj prostorov. Razna obvestila Goriški sedež zavoda za socialno skrbstvo — INPS javlja, da bodo delodajalci lahko plačali v prvi desetini novembra spremenjene alikvote povečanja plačilnih maksimalov in znižanja kvot za blagajno družinskih doklad. Slovenski taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice vabijo vse člane, bivše člane in starše na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 28. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici. ^Kino • Vodstvo državne knjižnice spo roča, da bo otroška čitalnica, ki ima svoje prostore v pritličju, od prta vsak dan od 15. do 19. ure Ob sobotah bo zaprta. Smrtna nesreča na cesti Doberdob-Ronke V torek ponoči se je na cesti, ki iz Doberdoba pelje v Ronke, smrtno ponesrečil 26-letni delavec Aulo Cimenti iz Štarancana. Delavec je s svojim fiatom 128 nameraval prehitevati avto, last Ivana Joan iz Tržiča. Pri tem pa je močno trčil v sp-ednji avto in se prevrnil v 10 metrov globok prepad. Avtomobil je zmečkal mladega delavca, ki je bil na mestu mrtev. Agenti javne varnosti iz Tržiča so preteklo noč aretirali 51-letnega Micheleja Giannonija iz Agrigenta zaradi prevažanja pornografskih filmov in revij. Giannoni, ki se je vozil v avtomobilu z genovsko je Planinšek, ki je prišla na obisk j «še preden sem prišla v domači skupaj z hčerko in zetom. Pred kraj. me je čakalo prvo presene-odhodom iz Buenos Airesa ji je se- ! čenje v Rimu, kjer so nam iz avta stra Bernarda naročila, da mora ukradli prtljago in vse drugo, kar ob vrnitvi v Argentino prinesti jim je prišlo pod roke. Prijetno da je skrila solze na licu, morda registracijo, je bil namenjen pro-je tudi zardela. Gospa Marija Pia- ti Trstu. Pri cestni kontroli so ninšek bo zopet zapustila «svoj pre- agenti našli v prtljažniku avta več lepi Kras» prihodnjo soboto z ladjo kot 600 pornografskih revij in 20 iz Barcelone v Španiji. Voščimo ji švedskih erotičnih filmov za štiri srečno «rajžo» in želimo ponovno milijone lir vrednosti. Financarji snidenje. I so vse revije in filme zaplenili JANKO GERGOLET lin moža aretirali. C or ir n VERDI 16.45—22.00 «Mattatoio 5». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. KORZO 16.45—22.00 «La polizia incrimina. la legge assolve». F. Nero in D. Boccardo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Le diavolesse». M. Auminn in D. Del Pier. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.15—22.00 «Piazza pulita» T. Anthoni in L. Lowe. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CEN I RALE 17.15- 21 20 «Sgarro alla camorra». Silvia Dionisio in Saro Urzi. Barvni film. ì'rìiA AZZURRO 17.30—22.00 «Grazie signore p...». Barvni film. EXCEf.SIOR 16.00—22.00 Barvna risanka. PRINCIPE 17.30—22.00 «La furia gialla». Barvni film. A «do Corica SOČA «Companierosi», italijanski barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA «Bitka na Neretvi», jugoslovanski barvni film — ob 17. in 20. DESKLE «Oaza smrti», ameriški barvni film — ob 20. PRVAČINA «Vroči diamant», ameriški barvni film — ob 19. RENČE «Ni rož za agenta OSS 117», francoski barvni film — ob 20. KANAL «Zvezda z juga», ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna lekama Marzini, Korzo Italija 89 tel. 2443. Iz goriškesa matičnega uradi ROJSTVA : Michela Mansutti, Oario Pisk, Francesca Furlan. SMRTI: gospodinja 67-letna Maria Cecutta vd. Maino. POMEMBNA GOSPODARSKA 120-LETNICA Zavodi «Rdeča zastava» vsejugoslovansko podjetje Spominska svečanost v čast 7000 ustreljenih kragujevskih meščanov Proslave ob 120 - letnici ustanovitve «Topolivnice», iz katere se je kasneje razvila «Rdeča zastava» - Kratek prikaz dela in razvoja podjetja Kragujevac je herojsko mesto Jugoslavije, znano po vsem svetu zavoljo enega največjih in najbolj strahotnih pokolov nemških nacistov v zasedeni, a nepremagani Jugoslaviji. Strojnični rafali so v oktobru 1941 izpodsekali nad 7.000 življenj svobodoljubnih ljudi, vse dijake in profesorje kragujevske gimnazije, delavce, obrtnike, kmete, žene in starce. Dne 21. oktobra letos so se mladinci h vse Jugoslavije spet zbrali na tradicionalni «šolski uri», da bi se na njej na obronkih Šumaric snet spomnili tistega grozotnega dne v oktobru 1941, ko so njihovi vrstniki na svoji zadnji, usodni šolski uri položili najtežji izpit svoje zrelosti. Sicer se danes Kragujevac, ki na svojo preteklost ne pozablja, bujno razvija, kot vrsta drugih mest po vsej Jugoslaviji. Te dni, 20. in 27. oktobra, bodo tu slavili pomembno obletnico, 120-letnico ustanovitve «Rdeče zastave». Kdo danes ne pozna avtomobilov «Rdeča zastava»? Po dolgotrajni in težkoč polni, toda vztrajni poti napredovanja so si končno utrli pot do uspeha. Danes jih na tisoče srečuješ po jugoslovanskih cestah in tudi drugje, v inozemstvu. Pravzaprav bo osrednja proslava dne 28. oktobra, ko je pred 120 leti, leta 1853, bil v komaj zgrajeni «Topolivnici» (livarni topov) milliiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniii vlit prvi šestfuntni top v Srbiji. J buržoazni biriči. Pod vplivom de-To ni bil majhen uspeh, ker so j lavcev v Zavodih so se spremenili v revolucionarje. Vsi ti ljudje NOVE KNJIGE Miroslav Slana: «Na zelenem oslu» Ko državna založba Slovenije, ki je izdala pesniško zbirko Miroslava Slane-Mirosa NA ZELENEM OSLU, predstavlja avtorja, pravi, da je Slana doslej izdal dve pesniški zbirki. Nase je opozoril že s prvo zbirko Dedova piščal, izvirne avtobiografske reminiscence pa je vsebovala tudi druga pesniška zbirka Iz ljubezni do nekaterih reči. Zdajšnja pesniška zbirka je nekaj povsem novega, saj se po tematiki bistveno razlikuje od prvih dveh. Dedovo piščal, domačijo, brezskrbno otroštvo, so zamenjali morje in ljudje, ki ob njem ‘živijo, štajersko pokrajino pa limone, smokve, ovce, ribe in vse tisto, kar sodi v obmorski svet in njega posebni kolorit. Na zelenem oslu je torej pesniška zbirka posvečena morju in primorskemu svetu. Pesnik je svojo zbirko razdelil na štiri cikluse: Žarke drobtine, Klešem kamnito ribo, laa iaa, Frnikole, ki so si med seboj nekoliko podobne, ki pa vendar vsak zase predstavljajo zaokroženo celoto. Morda je tretji ciklus s svojo duhovitostjo najbolj prikupen, čeprav so morda pesmi prvega cikla tematsko in miselno najboljše. Zdi se pa vendar, da pesnik, ko gleda primorski svet in njega ljudi, še vedno prikazuje ta svet ne toliko z neko sentimentalnostjo, kot nekaj posebnega, nekaj eksotičnega. Ribiči, mreže, morje, vse to mu je bolj zanimiva posebnost, ki jo kontinentalec vedno občuti pa čeprav noče biti zgolj poletni turist. Gre morda za bežne vtise, ki so sicer pustili sled v pesnikovi duši, ki pa vendar niso sad spoznanja in rezultat trajnega življenja v tem svetu. Kontinentalni človek bo torej drugače pisal o morju kot primorski človek, drugače bo spoznaval svet in ljudi in jih drugače tudi prikazoval. Zato je vsaj v nekaterih pesmih Slane čutiti vendarle nekaj poletne in sentimentalne navdušenosti. Na drugi strani pa spet sicer duhovite pesmice o turizmu in poletni barvni slikovitosti ne morejo biti umetniško posebno dognane umetnine. Vendar pa celotna zbirka kaže prizadevanje avtorja, da bi ujel in podoživljal odmev vznemirljive neskončnosti, skrite v večnem življenju morja (kot je zapisano knjigi na pot). Morda sicer ta ugotovitev ne velja za vse pesmi zbirke, morda je v teh besedah povedano tudi preveč. Nekaj pa le drži: pesnik skuša dati podobo morja in življenja primorskih ljudi in odsev te podobe izraziti v svojih pesmih, sicer napisanih v prostem verzu, pa vendar v resnem prizadevanju po pristni in iskreni podobi. Sl. Ru. vsi dotedanji poizkusi propadli. Tako je izjavil na tiskovni konferenci generalni direktor «Rdeče zastave», inženir Prvoslav Rakovič. Obenem je omenil, da ta praznik ni pomemben samo za gospodarstvenike, marveč za vso jugoslovansko javnost sploh, ker pomeni dan ustanovitve «Rdeče zastave» tudi začetek porajanja delavskega razreda in industrije v Srbiji. Številni so datumi v preteklih obdobjih, ki govore o težkočah tega industrijskega podjetja na njegovi poti, ko so se v njegovih delavnicah kmečki ljudje Srbije spreminjali v industrijske delavce. Že leta 1854 je bila odprta šola, kjer so se gradili kadri za delo v «Topolivnici» in kasneje v Vojnih zavodih. Istega leta je bila v Srbiji, v Zavodih, prvič ustanovljena bolniška blagajna, katere vloga je bila zelo pomembna, ker takrat še ni bilo socialnega zavarovanja. Leta 1889 so proizvodi Vojnih zavodov prejeli v Parizu veliko priznanje. Za kvaliteto njihovih izdelkov jim je bilo podeljenih kar šest medalj. Tako natančno in prizadevno so bili razstavljeni predmeti izdelani. Delavci v Zavodih so tudi vodili uporno borbo za svoje delavske pravice. Leta 1856 je v «Topolivnici» izbruhnila prva stavka. V času demonstracij v Kragujevcu 1. 1876, demonstracij, imenovanih «Rdeči prapor», so delavci Zavodov ponovno stavkali. Ko so se udeležili teh demonstracij ob priložnosti zmage naprednih odbornikov na občinskih volitvah, so v povorki nosili rdečo zastavo, na kateri je bilo izpisano: «Živela samouprava! Živela svoboda!». Beseda samouprava je v tem času označevala borbo proti centralizmu in birokraciji. Zavodom «Rdeča zastava» bo zdaj ob priložnosti njihovega jubileja in po sklepu skupščine Kragujevac izročena «Rdeča zastavica». Zavodi so v zadnjih 20 letih ne samo proizvajali za potrebe jugoslovanske socialistične družbe novo, sodobno orožje, marveč so v tem času ogromno prispevali. Uidi na področju tehnološkega razvoja. Zakaj vseh 100 tovarn, ki z «Rdečo zastavo» sodelujejo v proizvodnji avtomobilov, jé mòc smatrati za moderne tovarne, kar p< ?ni, da predstavljajo izredno močno industrijsko skupino, kjer je bila spričo tega že vpeljana velikoserijska proizvodnja. «Zastava» ima danes najtesnejše gospodarske stike s poljsko, sovjetsko in nekaterimi drugimi motornimi industrijami v Evropi, s katerimi je razvila zelo široko kooperacijo. Vrednost nekaterih poslov, postavimo tistih od L 1967 do 1980 — in to samo v zvezi s poljsko motorno industrijo — znaša nad 500 milijonov dolarjev. Delavski razred Zavodov je v teku svojega obstoja in dela tudi veliko prispeval k razvoju delavskega razreda Srbije in Jugoslavije. Vseskozi je bil jugoslovansko opredeljen, a navezoval je stike in sodeloval že pred prvo svetovno vojno s študenti in mladino Hrvaške. Med obema svetovnima vojnama je v Zavodih obstajala prava mala Jugoslavija. In znano je na primer, da so v času stare Jugoslavije paslali v Zavode 21 mladih Makedoncev v uk, nakar naj bi se kot režimski ljudje na svojih delovnih mestih uveljavljali kot so zdaj vidni voditelji v Makedoniji, v samih Zavodih pa danes vlada pravo jugoslovansko vzdušje, ki ga ustvarjajo delovni ljudje, pripadniki 14. narodov in narodnosti. Lani in letos so Zavodi «Rdeča zastava» odprli pet novih tovarn. Do konca leta pričakujejo odprtje nove podružnice v Zagrebu. Namesto šestih milijard bruto-pro-dukta letos, ga bo treba — pravijo prihodnje leto ustvariti za 8,5 milijarde. To so uspehi, ki zagotavljajo Zavodom nadaljni razvoj, ki bo tembolj zanesljiv čim hitreje in popolneje bodo, med drugimi, v tem industrijskem kompleksu začeli tudi uresničevati ustavne amandmaje. Michele Placido je odlično igral svojo vlogo v TV nadaljevanki «11 picciotto», ki je bila nedavno na sporedu italijanske TV. Na sliki ga vidimo, ko se igra s svojimi mladimi prijatelji uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiuiiin OB NEDAVNI VESTI 0 SIGNALIH IZ VESOLJA Prav gotovo nismo edina civilizacija vkozmosu Že v preteklem stoletju je signale iz vesolja ujel Nikola Tesla - Razlika med stališčem na Zahodu in v Sovjetski zvezi - Kdo ima prav? Pred nekaj dnevi je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila vest, da so štiri sovjetske zvezdo-znanske postaje v raznih krajih ZSSR ujele radijske signale, za katere znanstveniki menijo, da prihajajo od neke druge civilizacije. Čeprav se o problemu tujih civilizacij in o signalih iz vesolja že dolgo govori, bi bila vest v drugačnih okoliščinah dvignila veliko prahu, če bi svetovno javno mnenje ne bilo v teh dneh usmerjeno drugam, na Bližnji vzhod, kjer divja vojna. Ker smo ^li mimo te vesti malone neopazno, se k njej ' Àbramo. Najprej si postavimo vprašanje, ali smo v vesolju sami? Večina znanstvenikov ne veruje, da je človek oziroma da je «naša civilizacija» edina civilizacija v vesolju, da lorej razen nas ne živi v neizmernem kozmičnem prostoru nihče drugi, nobeno umsko razvito živo bitje. Vesolje šteje na milijarde zvezd, ki so podobne našemu soncu in katerih mnoge imajo svoje sisteme, svoje planete kot jih ima naše osončju. Znanstvena domneva, da v vesolju nismo sami, pa temelji v glavnen na enostavnem verjetnostnem računu, kajti konkretnih dokaznih dejstev ni. Znanstveni svet pa je razdeljen v dva dela. Manj znanstvenikov smatra, da je življenje v vesolju redek pojav. Nekateri celo menijo, da je naša Zemlja edini planet v vesolju, ki je naseljen. Druga bolj številna skupina znanstvenikov pa meni — kit smo že rekli — da je življenje pravzaprav kozmični zakon oziroma da materija v svoji evoluciji «nujno mora privesti do stadiuma življenja in razuma». Potemtakem ta grupa znanstvenikov, ki jo se-šestavljajo v glavnem mlajši ljudje, smatra, da se materija v vesolju ravna po nekem enot- V FILMSKIH KROŽKIH Danes premiera filma «La villeggiatura» v Tržaškem kinoforumu Danes, v četrtek, 25. oktobra ob 20.30 bo v kinu Astra v Rojanu Tržaški kinoforum začel sezono 1J7J-74. Film, s katerim se začenja bogata sezona, je Marca Leta film «La villeggiatura», v katerem igrajo Adolfo Celi, Adalberto Mana Merli, Milena Vukotič, John Steiner. Gre za tržaško premiero enega najboljših filmov, ki so pred kratkim nastopali na beneških dnevih italijapskega filma. Pripoveduje zgodbo, v kateri se odkriva vsa struktura oblasti v fašističnem obdobju (in morda tudi danes). S.G. Golobi se sončijo (Foto M. Magajna) nem kozmičnem zakonu iz česar izhaja, da mora v enakih ali približno enakih razmerah privesti do enakih ali skoraj enakih pojavov. Eden takšnih pojavov je življenje, ki v določenih pogojih lahko postane tudi razumsko. Seveda je to povezano tudi z določenimi starostmi, z določenimi časovnimi razdobji. Naš sončni sistem je star pet milijard let. Tako so ugotovili znanstveniki, ki pa menijo, da je nam najbližji sistem star 12 milijard let. Iz tega izhaja, da so «svetovi» ali «civOizacije» v tem sistemu imele dovolj časa, da so se razvile na svojo raven kot je naša. Iz teh dveh dejstev ter iz zelo verjetne postavke, da je življenje, zares kozmični zakon, so pristaši življenja v vesolju ustvarili domnevo, da razen nas živijo v vesolju še številne druge še bolj razvite civilizacije. In če obstajajo takšna umsko visoko razvita bitja, potem je tudi logično in razumljivo, da skušajo ta bitja priti v stik z drugimi civilizacijami, da iščejo povezavo z mlajšimi civilizacijami. Če to teorijo razvijamo še dalje, pridemo do Sklepa, da te civilizacije iščejo stike z radijskimi signali in to iz enostavnega razloga, ker računajo, da naša Zemlja, oziroma nove mlajše civilizacije preživljajo obdobje, ki so ga oni tudi preživeli in so zato radijski signali najprimernejše sredstvo, da bi nam sporočili svoj obstoj. Zaradi tega so mnogi znanstveniki optimistično razpoloženi in tako rekoč noč in dan bdijo cd svojih mogočnih radijskih teleskopih po vsem svetu, da ii njeli «sporočilo iz vesolja». Toda radijski teleskopi morejo ujeti sporočilo le, če so usmerjeni točno v smeri izvora, to se pravi če so usmerjeni proti ozvezdju ali celo planetu, na katerem živi določena «civilizacija», ki nam pošilja svoje sporočilo. Pred kakimi 10 leti je prišla iz Sovjetske zveze vest, da so ujeli signal, ki «nima prirodnega značaja», oziroma signal, ki ga ne oddajajo neke zvezde ali kako drugo nebesno telo. Tedaj so menili, da gre za sporočilo «inteligentnih bitij iz kozmosa». Toda kmalu pozneje je prav tako iz Sovjetske zveze prišlo drugo sporočilo, ki je gornje demantiralo, ker je bilo ugotovljeno, da so signali prihajali iz prirodnih virov, in sicer od do tedaj neznanih nebesnih teles. Čeprav je to predstavljalo razočaranje, ideja, da je treba iskati tuje civilizacije, m umrla. Nasprotno, v SZ so dali dovolj sredstev na razpolago, da so zgradili največji radijski teleskop na svetu. Zelenčukskaji na Severnem Kaukazu gradijo teleskop z anteno, ki meri 300 metrov v premeru. Vest, da so štiri postaje še pred začetkom delovanja tega teleskopa ujeje signale, za katere se domneva, da izhajajo od neke «tuje civilizacije», prinaša nov optimizem. Morebitna umsko razvita bitja v vesolju so torej oliže kot se je domnevala, kot so domnevali sovjetski znanstveniki, ki so delali načrte za novi teleskop na Kavkazu. Ta teleskop bi namreč moral prodreti še globlje v vesolje. Sovjetski znanstveniki z Nikolajem Kardašovim na čelu domnevajo, da so se civilizacije, ki so bolj razvite od naše, že združile v nekem regionu kozmosa in da je treba torej »adijski teleskop usmeriti v tej smeri. Kje naj bi to mesto bilo, ni znano. Toda po vesti, ki smo jo objavili v začetku, je verjetno, da so sovjetski znanstveniki po svojih računih že vsaj približno določili njegove koordinate. Po trenutno najbolj «aktualni ideji», ki velja na zahodu, ni treba iti tako daleč v kozmos, da bi odkrili druge civilizacije. Po njihovem mnenju tudi niso potrebne tolikšne radioteleskopske naprave, pač pa «dovolj je preiskati prostor okoli naše Lune». Po domnevi nekega škodskega astronoma «tam okoli Lune» že 13 tisoč let kroži kozmična sonda, ki so jo «razumna bitja iz vesolja» poslala v naš sončni sistem. To je ena izmed teorij. So pa tudi druge, ki pa vse izhajajo iz «primera», ki ga je zabeležil svetovni znanstvenik jugoslovanskega .porekla Nikola Tesla. Ko je Niko-, la Tesla 1899. vršil neke poskuse v Colorado Springsu, je ujel signale, za katere je pozneje izjavil, da je prepričan, da niso z Zemlje. Nikola Tesla je celo umrl še vedno prepričan, da je ujel signale iz vesolja od neke tuje civilizacije V maju 1929. leta je neka francoska skupina ponovno ujela signale, katerih izvor ni bil ugotovljen. Neki ameriški znanstvenik, ki se je poglobil v Teslov") trditev je 1960, postavil novo teorijo, da signale z Zemlje vrača neki hibernetični aparat, ki je nekje blizu Lune. Že omenjeni škotski astronom Lunan je dobil finančna sredstva, da «pojasni zagonetko o kozmični ladji v bližini Lune». In Škot je rekel, da je prvi del sporočila, ki ga ta avtomatski satelit oddaja, že razčlenil. To sporočilo naj bi se glasilo: Smo iz zvezde Y, ki je dvojna zvezda. Živimo na šestem planetu, šteto od središča sistema navzven. Imamo dve sonci. Naš šesti planet ima eno, četrti tri, prvi in tretji pa po eno luno. Naša ladja je na krožni poti blizu vaše Lune. Čas določa položaj zvezde Arktur . . .» In tu se sporočilo preneha, škotski znanstvenik meni, da je v nadaljnjem sistemu šifriranja namenoma napravljena napaka, ki naj jo mi na Zemlji odkrijemo, da bi se mogla ugotoviti inteligenčna raven zemeljskega človeka. Ko bomo na Zemlji rešili to napako in poslali v tej smeri signal, se bo sporočilo nadaljevalo. Tako meni Škot. Seveda bi bilo veliko lažje poslati v tej smeri vesoljsko ladjo, ki bi preiskala prostor okoli Lune, toda ne ve se niti za položaj te sonde, bolje rečeno, ni znano oziroma ni ugotovljeno, če ta sonda sploh obstaja. Kot vidimo, vlada med sovjetskim stališčem in stališčem Zahodnega sveta velikanska, bistvena razlika. S. P. Včeraj so pokopali Pabla Casalsa SAN JUAN, 24. — V ponedeljek, 22. t.m., je umrl veliki violončelist P oblo Casali. Pred mesecem dni je imel srčni napad, nato je prišlo še do pljučnega vnetja in ošibeli organizem ni vzdržal. Vsa sodobna medicina mu ni mogla pomagati. Vedeti moramo, da je bil Fabio Casals star 96 let. Kakor nam že samo ime pove, je bil Fabio Casals španskega ali točneje katalonskega porekla. Rodil se je 29. decembra 1876 v Vendrellu v pokrajini Barcelona v družini glasbenika. Njegov oče je bil orglar in glasbenik in od njega se je mali Fabio naučil najprej igranja na orgle in klavir, nato se je učil tudi drugih instrumentov in petja. Seveda mu je oče dal tudi teoretične osnove glasbe. Ko je bil Fabio star komaj 11 let, je prisostvoval koncertu violončelista Josea Garcije. In to ga je toliko navdušilo, da se je posvetil temu inštrumentu, kateremu je pozneje po dolgi dobi mraka ponovno utrl pot na velike koncertne odre in v glasbeno šolo, kjer je učenje violončela posodobil in izpolnil, posebno ko je deloval kot učitelj na pariški glasbeni šoli. Fabio Casals je najprej nastopil kot solist v pariški Operi in to v letih od 1895. do 1897., ko je začel poučevati violončelo v Barceloni. Tedaj je tudi ustanovil slovit godalni kvartet, ki so ga sestavljali štirje zelo znani solisti. V tej dobi je Fabio Casals prirejal veliko koncertov, tudi v tujini. Prepotoval je vse ZDA in Sovjetsko zvezo, seveda poleg vse Zahodne Evrope. V dobi do 1929. leta je bil tako rekoč stalen gost Sovjetske zveze, hkrati pa je imel v Barceloni tudi orkester, ki je nosil njegovo ime. Ko so 1931. leta Španijo proglasili za republiko in je Casalsova Katalonija dobila avtonomijo, je veliki glasbenik postal član odbora, ki naj organizira glasbeno življenje in vzgojo v deželi, hkrati so ga vključili v odbor za ustanovitev katalonskega nacionalnega gledališča ter imenovali za načelnika glasbene visoke šole, ki bi jo bil moral šele ustanoviti. Ko pa je 1936. izbruhnila v Španiji državjanska vojna, ko je začel diktator Franco s pomočjo nacistov in fašistov rušiti republikansko Španijo, se je Casals postavil na stran ljudske fronte in ko je republikanska Španija 1939. podlegla fašističnim silam, se je zaklel, da ne bo več stopil na španska tla, dokler ne bo Španija osvobojena. Tega svojega sklepa se je Casals držal dosledno do svoje smrti, še več, ko so v Združenih narodih in sicer v njihovo organizacijo UNESCO 1952. leta sprejeli Francovo Španijo, je Fabio Casals izstopil iz vodstva glasbene sekcije te usta-r nove. Fabio Casals je glasbeni poustvarjalec, velik virtuoz, hkrati pa tudi organizator. Omenili smo že, da je sodeloval pri ustanavljanju šol in ansamblov. Med tovrstno njegovo dejavnost pa spada tudi ustanovitev mednarodnega glasbenega festivala v Pradesu, majhnem francoskem mestu ob vzhodnih Pirenejih, kjer se pogosto zbir"*o najbolj znani glasbeniki sveta. Casals je v svojem dolgem življenju doživel veliko uspehov in priznanj, vendar pa mu je bilo baje najbolj prijetno, ko je slavil svoj 75. rojstni dan in so mu v Zurichu pripravili presenečenje, ko se je ob tej priložnosti zbralo v tem švicarskem mestu 125 najboljših čelistov sveta, ki so pod njegovim vodstvom nastopili v sloviti koncertni dvorani Tom Halle. Danes so velikega čelista Pabla Casalsa pokopali v San Juanu na majhnem pokopališču skoraj ob morski obali. Pogrebni obred je bil zelo svečan in udeležilo se ga je veliko ljudi, toliko ljudi, kot v Portoricu ne pomnijo. Do davi je bila krsta pokrita s portori-kansko in katalonsko zastavo. Pred pokopom je versko svečanost opravil kardinal Luis Apon-te. Navzoča je bila pokojnikova vdova lepa Martita Montanes, stara 36 let, s katero se je Fabio Casals "‘eni1 pred 18 leti v Parizu. Bila je njegova učenka. umuiLJOi «ENCYCLOPAEDIA MODERNA», revija, ki izhaja štirikrat na leto. — Zagreb, Maruličev trg 19/1 — Gl. in odg. urednik Ivan Supek, uredniki iz Ljubljane: Milan Osredka’- in Lado Vavpetič — št. 23 — 1973 - Iz vsebine : Drago Druškovič «Prag-matička upotreba brojenja narodnosti. — O pitanjima, koja se tiču Koruških Slovenaca». Cena številke 15 dinarjev. ČETRTEK, 25. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: MONOGRAFIJE: OZN 13.00 Sever kliče Jug 13.30 DNEVNIK 14.00 Ital. kronike: umetnost in književnost 17.00 Živali naše prijateljice VODNE ŽIVALI 17.20 Pirouli in njegovi prijatelji Lutke 17.30 DNEVNIK 17.45 Program za mladino Potovanje v svet prirode 18.45 Poljudna znanost KENNEDY 19.15 O BIROKRACIJI IN DRŽAVLJANU 19.45 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike, V parlamentu in Vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 PEPPINO GIRELLA Po delu Eduarda de Filippa sta TV nadaljevanko pripravila avtor in Isabella Quarantotti Četrto nadaljevanje Mladi Poppino Girella, ki se je tako naglo razvil iz razna-šalca kave v «trgovca» s tujimi cigaretami in vžigalniki, se v današnjem nadaljevanju — zaljubi. In to ne morda v kako vrstnico, v kako deklico njegovih let, pač pa v lepo, visoko blodinko Loredano, ki je po poklicu manekenka in ki jo Peppino spozna pri gospe Galletti, kamor ga je zanesla «poklicna pot», ko je nesel kavo in pecivo. Pogumni deček je odločen, da bo dekletu dvoril, toda ne ve, kako. Zato prosi bratranca Ameriga, ki slovi kot zapeljivec, naj mu da potrebna navodila. In Peppino pošlje Loredani velik šop cvetja s spremnim pismom. Dekle je srečno, ne ve pač, kdo ji je cvetje poslal. Tu pa se zgodba prevesi v tipično neapeljsko okolje. Matteo Milordo dobi od nekega poslanca priporočilno pismo, da bi si pomagal do dela, toda v gostilni, kjer se ga napije, mu pismo izmakne Andrea. Peppinov oče, ki se naslednjega dne pojavi na delu in ga sprejmejo. Ko to sporoči ženi, mu ta ne verjame. 22.00 Sindikalna tribuna 23.00 DNEVNIK V parlamentu. Vremenska slika in Športne vesti DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Oni simpatični Dean Martin Peto, zaključno nadaljevanje Tudi v zaključnem nadaljevanju simpatični pevec in umetnik Dean Martin ostane odličen gostitelj. V goste pa dobi več znanih ljudi kot n.pr. Raymonda Surra, ki ga italijanska publika pozna bolj pod imenom Perry Mason, to se pravi kot junaka v najrazličnejših prigodah, ki jih prikazuje mali e-kran. Nadelje pridejo Martinu v goste Diahann Carroll, Pat Henry in drugi. Seveda zaključi prireditev Dean Martin z ansamblom Goldigers, ki zapoje nekaj znanih motivov 22.15 Tudi naše obnašanje je zgovorno JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 ŠOLA Igre na cesti, Japonska 10.30 in 15.40 Angleščina 10.45 in 15.55 Nemščina 11.00 in 16.10 Francoščina 17.20 Iz slov. književnosti: A. T. Linhard: MATIČEK SE ŽENI 18.05 OBZORNIK 18.25 SHANE Serijski barvni film 19.15 Delavska tribuna TOZD — osnova družbenega samoupravljanja Nocojšnja oddaja, ki so jo posneli delavci skopske TV, bo gledalce seznanila s problemi organiziranja TOZD v nekaterih kolektivih v Makedoniji. Pozornost gre predvsem vpra-šaniem, kakšno je razmerje med dosedanjim podjetjem in TOZD, kako in v kolikšni meri TOZD vpliva na delavski svet, ozToma kakšen vpliv ima TOZD na sprejemanie sklepov, kako se izb’>a in kako deluje delavski svet itd., itd. '9.45 Pnr^rin risanka •>n0ft DNEVNIK 20.40 četrtkovi rozaledi: BENEŠKA SLOVENIJA no.25 Kam in kako na oddih 21.30 A. Inan11*: ji/tt st^O^T NA STOJNICAH Vm;mo se n tretii de1 nadaljevanke, ki smo si ga že oaledali: Avtomehavičm pomočnik Zevnik čedalje bolj vpleta Cirila v svoie posle. Zvabi ga. da sodeluje pri tatvini avtomobilskih delov. Ciril se odteauie športnemu treningu, zato ni čudno, da na šonrtnem tekmovanju klone. Givi pa so njegovi športni nevsvehi kaj malo mar, sai H ie glavno to, da ima č!vmeč zabave. Ko dobi Ciril nami denar, s katerim je vred časom nameraval vobenniti v tviino, mis’i naivrej kuv:ti materi mo tor^ek za šivalni stroj, toda v Gin!ni družbi se vsi niegovi dobri načrti ra?h,'niio in denar kar izpuhti. V tolažbo go Cina nnncihi, k sebi v sobo 22.05 PPROčtt A Kratek film KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 RISANKA 20.15 POROČILA 20.30 Zobnima oddaja 22.00 POVELJNIK llllllll•||ilulllllllllllllllllllllllll||||||||f|■l||||||||||||ltlllllllllmll■l||||||||||||||||||||||||||||||||||nlMlll||||||nln Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločno boste uveljavili svojo osebnost. Možnost srečaja za uveljavitev nekaterih pobud. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki uspeh bo okrepil sporazum, ki je bil doslej brezploden. Spremenili boste že sprejet načrt. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odlično vzdušje za uveljavitev vaših sposobnosti. Ne vdajajte se pretiranemu optimizmu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dada jte povoda za kritike na vaš račun. Z gotovostjo računajte na LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpravite nepotrebne izdatke. Izmenjava idej vas bo spodbudila za nove načrte. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vznemirjajte se spričo nplmea na sprotovanja. Vaši osebni načrti naj ne motijo drugih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bodite pretirano ambiciozni. Z dobrim čtivom vam uspelo premagati dolgočasje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Našli boste zaslombo za pobudo, ki jo imate v načrtu. Ne ozirajte se na drugo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Spodbudni vplivi za nove naloge. Priča boste nenavadnemu dogodku. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden se lotite ukrepanja, skušajte vse dobro premisliti. Polemiko ocenite kot zasluži. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lahko se boste prilagodili dogodkom dneva. Razumevanje z ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrudite se, da bi se uveljavili. Ce ne boste oklepali, se bodo spori nada 1 jev ali. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 1135 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18 30 Domači skladatelji; 19.10 «Božanska komedija»; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Dva pisatelja — dve gledišči; 21.40 Stare skladbe; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.40 Nove popevke; 16.25 Vittorio; «La collana di perle»; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.30 Glasbena galerija; 10.10 Otroški kotiček; 11.45 Orkester in zbor: 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče: 15.00 Operne arije; 16.00 Štiri korake z...; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 šivic; Koncertna glasba; 18.00 Ob juke boxu; 19.00 Glasbenik Alojz Srebotnjak; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasbeni spored; 20.45 Orkester: 21.00 Ritmi in pesmi; 21.30 Mozartov koncert; 22.35 Slov. solisti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 11.30 Četrti spored; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Valčk'; 18.40 Program za otroke; 19.10 Sindikalno ekonom, panorama ; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Ella Fitzgerald: 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Tristan in Izolda: 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 «Na vaši strani»; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Teléf. pogovori 20.10 O bodočem življenju: 20.50 Plošče; 23.40 Franc, popevke. III PROGRAM 9.30 Vivaldijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.0Ò Tartini; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas: 14.30 Rimski-Korsakov in Bela Bartok; 15.10 Portret avtorja: 17.20 Strani iz albuma; 18.15 Lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama; 21.30 Radijska igra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kričač — glas uporne Ljubljane; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom: 15.40 Scherzo; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Ljubezen ob jezeru; 17.00 «Oktober 73»; 17.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Simf. koncert: 19.00 Lahko noč, otroci ; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Humor z vsega sveta; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke; 23.05 J. Brkovič: Pesmi. SPORT SPORT SPORT NA DRŽAVNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V CREMI Izreden uspeh Kraševih deklet S. Milič osvojila tri prva mesta Eno prvo mesto tudi za Vesnaverjevo - Miličeva bo 9. novembra v kot «azzurra» nastopila na tekmovanju za evropski pokal Švici V nedeljo je bil v lombardskem [ ni tekmi za evropski pokal, ki bo mestu Crema tretji letošnji državni namiznoteniški turnir, katerega so se udeležili vsi trenutno najboljši igralci in igralke iz vse države. V ženski konkurenci sta nastopih tudi dve igralki športnega krožka Kras in slovenski predstavnici (predvsem Sonja Milič) sta tokrat presegli vsa najbolj rožnata predvidevanja. Dosegli sta enega izmed svojih največjih uspehov. Miličeva je tokrat zaigrala na izredni ravni in je prepričljivo osvojila prvo mesto v vseh treh kategorijah, v katerih je nastopila. Vesnaverjeva je tudi tokrat pokazala lep napredek in je skupno s svojo klubsko soigralko osvojila prvo mesto v ženskih dvojicah. Ta uspeh je še en dokaz resnega dela Krasovega namiznoteniškega odseka, ki ga tako uspešno vodi sposobni in zaslužni trener Edi Bole. V kategoriji nrvokategomic, ki je bilo edino žensko posamezno tekmovanje, sta Krasovi igralki djsegli največji uspeh. Miličeva je osvojila prvo mesto in je premagala vso državno elito, medtem ko je Vesnaverjeva osvojila presenetljivo neto mesto. Do četrtfinala sta naši predstavnici z lahkoto premostili vse o-vire. V četrtfinalu pa je žreb določil medsebojno srečanje med našima predstavnicama. Miličeva je s precejšnjo lahkoto premagala preveč živčno klubsko soigralko. V polfinalu se je Sonja srečala s svojo tradicionalno nasprotnico Francesco Marcone, ki jo je na prejšnjih dveh turnirjih za las premagala. Tudi tokrat je bilo srečanje izredno izenačeno in razburljivo, vendar se je sreča tokrat nasmehnila Sonji, ki je zmagala s tesnim 3:2 (17, 14, —19, —19, 20). Kot je razvidno iz i-zida je Miličeva po vodstvu z 2:0 v setih, morala v petem setu stisniti zobe, da je strla odpor žilave Turin-čanke. V petem setu bi se Miličevi spet zataknilo. Po vodstvu 20:14 je Marconijeva zbrala pet zaoo-ednih točk, vendar je naša predstavnica pravočasno dosegla zmagovito točko. V finalnem srečanju je Miličeva naletela na Marcello Marcone, katero je s presenetljivo lahkoto premagala. Končni izid "hi (18, —20. 15, 24) nepravilno odraža premoč naše igralke, ki si je zaslužila pohvalo vseh prisotnih izvedencev. V ženskih dvojicah sta Miličeva in Vesnaverjeva dokazali, da tvorita najboljši par v državi. V polfinalu sta premagali par Santifaller — Greci z 2:0, medtem ko sta v fi-nalem srečanju nudili Francesca in Marcella Marcone večji odpor ter je bila zmaga Miličeve in VbšhSver-jeve tesnejše, vendar zaslužena (14, —17, 18). V mešanih dvojicah je Vesnaverjeva skupno z Rodello prišla do remine finala, kjer sta z 2:1 podlegla paru Pelizzola — Marcella Marcone. Miličeva pa je skupno z Malescijem gladko odpravila vso konkurenco in je po zmagi v finalu z 2:0 nad dvojico Bosi — Francesca Marcone osvojila treje prvo mesto dneva. Miličeva je dosegla izredno formo ravno v pravem trenutku: po tekmovanju v Cremi je trener državne reprezentance Luccio seznanil Sonjo Miličevo s sklepom tehničnega vodstva, da bo v prvi mednarod- Kulturni krožek «Devin - Šti-van» (smučarski odsek) priredi v soboto, 27. t. m. ob 20.30, v društvenih prostorih v Devinu prvi SMUČARSKI FILMSKI VEČER Barvni film prikazuje smučarsko opremo in vse smučarske like od smuka in pluž-nega venca do terenskih skokov in slaloma. Med odmorom bo tehnični vodja pokazal nekaj smuči in smučarske opreme ter svetoval posameznikom nabavo. Po predstavi se bomo pogovorili še kje, kdaj in kakšne discipline bomo vadili, pa tudi o društveni vlečnici! Kdor smuča, v soboto na predstavo! Vljudno vabljeni! Vstop prost! v Chiassu 9. novembra med Švico in Italijo, naslcr.ila v italijanski ekipi kot edina ženska predstavnica prav Miličeva. Tc je še eno priznanje za matični klub in za igralko ki si nabira velik ugled, saj je postala v državni reprezentanci številka ena in je za enkrat ne more nihče izriniti. Mednarodno srečanje s Švico si bo zasebno ogledala tudi Vesnaverjeva, ki bo naslednjega dne, t j. 10. novembra odpotovala skupno z Miličevo na mednarodni turnir v švicarskem mestu Lugano. Upajmo, da bosta do tedaj naši predstavnici še izboljšali svojo formo, da bosta častno zastopali slovenski namizni tenis v italijanskem državnem dresu. b. s. NOGOMET POKAL MEKOVEC Remi Uniona Union — Montuzza 0:0 UNION: Glionna, Caporallini, Vidmar, Covri, čepar, Brossi, Veljak. MONTUZZA: Baricelli, Pretto, Vac-caro, Bruni, Dimonte, Romano, Franco. SODNIK: Toscano. V zelo napeti in borbeni igri so najmlajši igralci Uniona remizirali z Montuzzo z 0:0. Predvsem se je izkazal vratar Glionna, ki je odlično branil. Podlonjerci pa so imeli tudi možnost, da preidejo v vodstvo, vendar je Čepar streljal prešibko v vrata. V drugem delu tekme je Union nadaljeval s svojo napadalno igro do srede polčasa, nakar je srečanje prevzela v svoje roke Montuzza, ki je v zaključnem delu tekmovanja skušala preiti v vodstvo. Tedaj je trener Sahar bil prisiljen zamenjati dva svoja igralca, da bi moštvo pridobilo v obrambi. Namesto Vidmarja in Brossija sta vstopila Mauri in Baroni. Prav v zadnji minuti pa bi Tržačani skoraj prišli v vodstvo. Žoga je letela proti zgornjemu kotu vrat, vendar se je Glionna takoj pognal za njo in jo je še pravočasno ujel. Takoj nato pa je sodnik, ki je dobro opravil svoje delo, odžvižgal konec srečanja. LUCUAN SAHAR Bezbolski klub Alpina bo imel v nedeljo izredni občni zbor, na katerem bodo razpravljali o abinaciji z nekim podjetjem. KOŠARKA V pokalnih tekmovanjih 1973 - 74 Izraelci in Egipčani «oproščeni obveznosti» MUENCHEN, 24. — Mednarodna košarkarska zveza je Egipt in Izrael «oprostila obveznosti» v okviru mednarodnih pokalnih tekmovanj za prihodnjo sezono. Ekipe, ki bd se morale pomeriti z Izraelci in Egipčani se bodo tako uvrstile v višje kolo b.b. Na zasedanju FIBA so med drugim sklenili tudi uvesti novost v pravilnik košarkarske igre: ekipa, ki bo v vsakem polčasu zbrala deset osebnih ali tehničnih napak skupaj, bo za vsako nadaljnjo napako kaznovana z dvema prostima streloma. ODBOJKA PO DVEH ZMAGAH V FINALU v Zenska članska ekipa Brega prvak letošnjih športnih iger Sloga bi skoraj presenetila «plave» ■ Kantove! zopet pokazal napredek Ženska ekipa Brega je zmagovalec odbojkarskega turnirja trinajstih športnih iger. Brežanke so namreč v torek zvečer, ko so bili v Dolini na sporedu finalni spopadi tega turnirja, povsem zasluženo premagale svoje nasprotnike in so si s tem zaslužile naslov prvaka. rs'.'T1 gr - - V. 4. kolu 2. amaterske lige je Primorje moralo kloniti premoči Audaxa Pa preidimo zdaj k poteku finalnega turnirja. Udeležile so se ga zmagovalke vzhodnokraškega področja, zahodnokraškega in pa tržaško - brežanskega področja. Žal, so manjkale zastopnice z Goriškega, kjer je turnir v ženski članski odbojki odpadel. Breg — Kontovel 2:0 (15:10 in 15:6) V prvi tekmi večera ni imel Breg prevelikih težav proti mladim Kontovelkam. Pri Bregu z veseljem opažamo, da se mlade i-gralke zelo pozitivno vključujejo v prvo ekipo, kar jamči, da ne bo imel več težav, kot v zadnjih prvenstvih, ko je bila prva ekipa sestavljena iz minimalnega števila odbojkaric. Sloga — Kontovel 2:0 (15:10 in 15:9) Spopad med predstavnicami dveh najmlajših odbojkarskih društev, je bil izenačen in borben. Zmagale so seveda boljše pripravljene igralke Sloge, vendar pa moramo o Kontovelu povedati to, da nas te mlade igralke iz tekme v tekmo prijetno presenečajo. Igrajo z veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti, iz tekme v tekmo pa je viden tudi napredek v njihovi igri. ODBOJKA V 2. ZVEZNI MOŠKI LIGI ZMAGA OBEH PRIMORSKIH LIGAŠEV Salonit je odpravil lanskega prvoligaša iz Osijeka, Izola pa Kamnik Primorska predstavnika v 2. zvezni ligi, Salonit in Izola sta v tretjem kolu razveselila svoje privržence z lepo in borbeno igro. Odbojkarji Salonita so uspeli premagati lanskega prvoligaša, Željez-ničarja iz Osijeka. Salonit je prvič v tej sezoni nastopil v popolni postavi. Rekonvalescent Tušar še zdaleč ni igral v polni formi, vendar je bila njegova pomoč dragocena. Domačini so s prikazano igro navdušili in vse kaže, da se je moštvo izkopalo iz krize, v katero je zašlo po blesteči zmagi nad Fužinar-jem. Srečanje je v marsičem spominjalo na tekmo z Modričo pred dvema letoma. Razlika je bila le ta, da je to pot Salonit spravil na kolena renomiranega nasprotnika. Gostje so se predstavili z igro v polju, ki je jasno povedala, da je to igra šolanih igralcev. Salonit je bil v igri v polju slabši od gostov, je pa bil daleč boljši v igri ob mreži. Izola je v edinem slovenskem derbiju kola izbojevala pomembno zmago nad Kamnikom, ki ga nekateri tudi v tem prvenstvu vztrajno prištevajo med najožje favorite za naslov prvaka. Izolčani so razočarali samo v prvem setu, ko so po stanju 10:10 obstali. V nadaljevanju pa so zaigrali lepo in učinkovito, preprečljivo so dobili ta dvoboj ter vpisali v društveno kroniko novo zmago. * • • Maribor je v tem kolu gostoval v Karlovcu proti vodečim domačinom, ki so najresnejši kandidati za prvo mesto in je ostal praznih rok. Mariborčani so igrali lepo in niso niti za trenutek igrali podrejene vloge, vendar je bila Vidakovičeva četa le prehud nasprotnik. Fužinar pa je igral doma proti moštvu Mladosti iz Kaštel Lukšiča pri Splitu ter je brez večjih težav osvojil nov par točk. • « • Oba primorska predstavnika imata ta teden «dvojni program». Izola igra v petek zaostalo tekmo 2. kola v Banjaluki z moštvom R. Ča-javec. V nedeljo pa gostuje v O-sijeku pri Željezničarju. Gostovanje je naporno, nasprotnika pa zelo cenjena in močna, zato bi bil polovični izkupiček za Izolčane že velik uspeh. Salonit pa igra ta petek v Modri-či, kjer se bo s tamkajšnjim prvoligašem enakega imena pomeril v tekmi četrtfinala za Jugoslovanski pokal. Ker se zavedajo, da so v tekmi z bosanskim prvoligašem brez možnosti, bodo srečanje s pridom izkoristili kot pripravo za nedeljsko tekmo s trdoživimi Dalmatinci, moštvom Mladosti iz predmestja Splita. Rezultati tekem primorskih ekip: Izola — Kamnik 3:1 (10:15, 15:8, 15:5, 15:8) Salonit — Željezničar 16:14, 9:15, 15:10) LESTVICA 3:1 (15:11, Karlovac 3 3 0 9:2 6 Interplet 3 2 1 8:3 4 Izola 2 2 0 6:1op, 4 Fužinar 3 2 1 7:3 4 Salonit 3 2 1 8:6 4 Maribor 3 1 2 5:6 2 Mladost 3 1 2 4:7 2 Željezničar 3 1 2 4:7 2 Zenica 3 1 2 3:6 2 Kamnik 3 1 2 4:8 2 Borovo 3 1 2 3:8 2 Čajavec 2 0 2 2:6 0 Pari 4. kola: Mladost - Salonit in Željezničar - Izola. Emil Hvalica KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Bor drevi v ljubljani Borovi košarkarji bodo danes gostovali v Ljubljani, kjer bodo ob 17. uri igrali prijateljsko tekmo proti ekipi Olimpije «Old boys». Srečanje bo v dvorani Tivoli. Moštvo «Old boys» je v Jugoslaviji zelo znano, saj ga sestavljajo košarkarji kot so Ivo Daneu, Miiller, Logar, Tavčar, Eiselt in drugi, t.j. košarkarji, ki so več let branili barve jugoslovanske reprezentance in še danes zadovoljivo igrajo košarko. Naj omenimo le, da so lani igrali proti prvemu moštvu Olimpije in so izgubili le za pet točk. Za Borove košarkarje, ki bodo začeli promocijsko prvenstvo 25. novembra, bo današnja tekma lepa priložnost, da se od bivših reprezentantov naučijo marsikaj koristnega. Obenem pa bo to zanje tudi lepo košarkarsko doživetje: igrali bodo proti nekaterim košar- Po vsej karjem, ki so zasloveli Evropi. Bor bo v Ljubljani nastopil z naslednjo postavo: Barazutti, Koren, Pertot, Kralj, Klobas, Ražem, Hrvatič, Kapič, Vatovec in S. Hrvatič. Odhod s trga Oberdan bo ob 14.45. NARAŠČAJNIKI CGS — Bor 89:63 BOR: Udovič 28, Čok 2, Maz-zucca 2, Dau Dougan 10, Bufon 3, Pegan, Lozej, Zubalič 4, Simčič,'Gombač 6, Koren 10, Bachi, Slobec, Slepčevič. Bòro vi naraščajniki so v okviru priprav za bližnje prvenstvo naraščajnikov odigrali prijateljsko trening tekmo proti ekipi Centro Giovanile Studenti. Bila je to prva tekma naših naraščajnikov. Trener Renato Štukelj je bil, kljub porazu, z igro svojih varovancev zadovoljen. Med posamezniki je uspešno igral Udovič, ki je dobro branil in je bil obenem tudi uspešen v napadu. Dosegel je namreč kar 33 točk. b. 1. TURNIR OBMEJNIH MEST Jesenke matirale vse nasprotnike Pred dnevi je bil v Bovcu 10. jubilejni šahovski brzotumdr obmejnih mest, katerega je priredila Primorska šahovska podzveza. Končna lestvica tega turnirja je bila taka: 1. Jesenice 44, 2. Postojna 42, 3. Nova Gorica 40, 4. Salonit 39,5, 5. Ajdovščina 38,5, 6. Idrija 36, 7. Tolmin 34,5, 8. Piran 32, 9. Mon-falcone 30, 10. Pivka 30, 11. Goriziana 28, 12. Cividale 26, 13. Šempeter 2B,5, 14. Udine 15,5, 15. Bovec 15, 16. Spilimbergo 9,5 točke. Turnirja se niso udeležili tržaški šahisti, ki so bili sicer redni udeleženci vseh prejšnjih tekmovanj. Pogrešali smo tudi šahiste iz Kopra in Sežane. B. F. V OKVIRU 13. SSL Mojster Filipovič na vrhu lestvice Presenetljiva uvrstitev Bitežnika na 2. mesto Da zanimanje za šah pri zamejskih Slovencih vedno bolj narašča, je dokazal letošnji šahovski turnir športnih iger, ki se ga je udeležilo osemnajst najmočnejših slovenskih šahistov, z mojstrom Filipovičem na čelu, ki je svoj čas žel velike uspehe tudi v državnem merilu. Turnir je bil v soboto zvečer v Soščevi hiši na Proseku. Organiziralo ga je športno društvo Kontovel,, največ zaslug pa gre njegovemu predsedniku Starcu, ki se je potrudil, da bi izpeljal turnir do konca na najboljši način. Po triurni borbi je prvo mesto osvojil mojster Filipovič, ki je izgubil le točko z Jankovičem, sicer pa je igral zelo solidno. Osvojil je šestnajst točk od sedemnajst možnih. Tekmoval je za Polet. Z enakim številom točk mu na drugem mestu sledi krasovec Bitežnik, ki je zgubil le partijo z zmagovalcem. Moramo dodati, da je njegovo drugo mesto precej nepričakovano, če pomislimo, da ni nastopal na šahovskih turnirjih že dve leti. Predvsem pa nas preseneča solidnost tega igralca, ki se je do zadnjega držal Filipoviča, klonil pa je šele v odločilnem srečanju. S tremi točkami sledi na tretjem mestu Dušan Jelinčič (RMV), ki je tokrat igral večkrat slabo in negotovo. Pol točke manj je dosegel domačin Antončič, ki si je zapravil tretje mesto v zadnjem kolu proti D. Jelinčiču. Peto mesto je osvojil Koren (Cankar), ki je s šestimi izgubljenimi partijami razočaral. Šesto in sedmo mesto si delita Jankovič in Rudež ki sta igrala spremenljivo. LESTVICA JE SLEDEČA Filipovič (Polet) Bitežnik (Kras) Jelinčič D. (RMV) Antončič (Kontovel) Koren (Cankar) 6. Jankovič (Breg) 7. Rudež (Škamperle) 8. Jelinčič Z. (RMV) 9. Prašelj C. (Kontovel) 10. Budin (Kras) Čuk (Kontovel) Prašelj V. (Kontovel) Regent (Kontovel) 15. Oblak (STS) 16. Furlan (Kras) 17. Gruden (Kras) 18. Milič (Kras) 4,5 2 1 1 D. J. 11. 12. 13. 14. Maar (Breg) 16 16 13 12.5 11 10.5 10,5 10 9.5 9 8.5 6.5 6 5.5 RIO DE JANEIRO, 24. - Peleju, ki je včeraj dopolnil 33 let, so ponudili 300 milijonov lir, če bi bil pripravljen nastopiti prihodnje Te-1 to na svetovnem nogometnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji. To vsoto, mu je ponudilo neko pomembno trgovsko podjetje kot «darilo za rojstni dan». Pele je ponudbo zavrnil. Breg — Sloga 2:1 (7:15, 15:13, 15:5) Tekma, ki je odločala o prvem mestu teh športnih iger, nikakor ni izpolnila pričakovanj. Res je sicer, da je Breg to tekmo odigral z nekoliko okrnjeno postavo, kar pa ni zadostno opravičilo za medlo igro, ki se je le redkokdaj dvignila nad poprečje. Dobro so zaigrale odbojkarice Sloge, ki so posebno v prvem setu z dobro organizirano igro vsilile nasprotnicam svoj ritem i-granja. Tudi v drugem nizu so vztrajale, nenadni «preporod» Brega pa jih je tako presenetil, da so v odločilnem setu odpovedale in so si zapravile naslov prvakinj. Ekipe so nastopale v sledečih postavah: BREG: Kofol, Trenta, Olenik, Klabjan, Svetina, Hmeljak, Križ-mančič. Slavec, Pavletič. SLOGA: L., S. in G. Kralj, Pa-dovan, M. in S. Grgič, Busletta, Crissani, Milkovič, Benčina, Čuk. KONTOVEL: Ban, Kapun, K. in D. Danev, Lukša, Rupel, Semec, Albi, B. Danev, černjava, Gorup-pi, Majevski. INKA KOLESARSTVO MADRID, 24. — Dvojica Gimondi-Rodriguez je na nekem dirkališč-nem tekmovanju v Madridu v «om-niumu» premagala par Ocana-Peru-rena. Gimondi je s svojim tovarišem zbral v petih startih tri zmage. * # # DORTMUND, 24. — Merckx in Sercu sta zmagala na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Dortmundu. Drugi je bil par Kemper -Gilmore. LJUBLJANA, 24. - Za Mirom Cerarjem se je sklenil umakniti iz aktivnega športa tudi drugi najboljši povojni jugoslovanski telovadec Janez Brodnik. Ilillliuiiiiiliiiiilliiiliiiliiililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ZSŠDI sporoča, da je moralo iz tehničnih vzrokov delno spremeniti razpored tekem mladinskega ženskega odbojkarskega finala 13. Sšl, ki bo na sporedu drevi v Dolini. Tekme se bodo namreč odvijale po naslednjem razporedu: 20.30: Sokol —- Sloga 21.15: Breg — Hrast 22.00: finale za 1. mesto STRELJANJE Na stadionu «1. maj» v Trstu Danes finalni streli 13. SŠI Jutri, 26. t.m. bo na stadionu «1. maj» finalni del strelskega tekmovanja z zračno puško iz razdalje 10 metrov. Začetek tekmovanja bo ob 21. Tekmovalci se bodo zbrali pol ure pred pričetkom tekmovanja. V finale so se uvrstili ti strelci: GORIŠKO PODROČJE Emil Jarc (Podgora) Silvan Bensa (Oslavje) Berto Ferletič (Hrast) Franko Lavrenčič (Mladost) Vilko Antonič Žarko Krševan Silvan Pahor (Hrast) (Skavti) (Hrast) Mirko Špacapan (Hrast) 20 Lučko Nanut (Velox) 20 Bernard Špacapan (Skavti) 20 ZAHODNOKRAŠKO PODROČJE Alojz Furlan (Kras) 79 Zvezdan Doljak (Kras) 75 Marcelo Doljak (Kras) 75 Boris Štoka (Kontovel) 75 Fran Tence (Vesna) 70 Mario Regent (Kontovel) 65 Boris Husu (Kontovel) 02 Vojko Bukavec (Kontovel) 60 Robert Milič (Kras) 58 Ivan Rebula (Kras) 58 Marjan Štoka (Kontovel) 58 Danilo Daneu (Kontovel) 58 Igor Pavletič (Kontovel) 58 VZHODNOKRAŠKO PODROČJE MOŠKI Vojko Kralj (Polet) 84 Žarko Fučka (Polet) 78 Mirko Malalan (Polet) 60 Egon Malalan (Polet) 61 Paride Sosič (Polet) 50 Viktor Sosič (Polet) 57 Karel Furlan (Primorec) 55 Igor Malalan (Polet) 49 Josip Hrovatin (Gaja) 47 Angel Milkovič (Primorec) 42 ŽENSKE Lilijana Fučka (Polet) 88 TRŽAŠKO - BREŽANSKO PODROČJE MOŠKI Lucijan Kovačič (Škamperle) 77 Marino Dovgan (Škamperle) 73 Avguštin Kalc (Škamperle) 68 Darij Žiberna (Škamperle) 07 Lojze Abram (Škamperle) 02 Danilo Pilat (Škamperle) 01 Marijan Novak (Škamperle) 61 Mario Šušteršič (Škamperle) 56 Fabij Ruzzier (Adria) 51 Mario Furlanič (Škamperle) 47 ŽENSKE Lidija Šušteršič (Škamperle) 66 Mariza Pilat (Škamperle) 64 Nadja Pertot (Škamperle) 55 Lučka Križman (Adria) 43 Sonja Furlanič (Škamperle) 34 Renata Furlanič (Škamperle) Š. M. 23 Lonjerska Adna je na letošnjih Sšl nastopila s svojo ekipo tudi v košarkarskem turnirju (na sliki med tekmo s Poletom) V NEDELJO, 28. T.M. Finale SŠI v Padričah V finale balinanja za goriško in tržaško področje so se uvrstile naslednje dvojice: 1. Marino Kadež - Jožef Kadež (Gorica) 2. Aldo Kadež - Arcide Rosin (Gorica) 3. Bogateč Ignacij - Silvan Blaževič (Vesna) 4. Danev - Gulli (Polet) Finalno tekmovanje bo na Padričah v nedeljo 28. t.m. ob 9. uri. Tekmovanje prireja ŠZ Gaja. Velja pravilnik SŠI in UBI. Vsak tekmovalec mora prinesti s seboj po dve kovinski krogli. Tekmovanje se bo odvijalo po sistemu vsak z vsakim. 1. KOLO Marino Kadež - Ignacij Bogateč Jožef Kadež - Silvan Blaževič Aldo Kadež - Arcide Rosin Danev - Gulli 2. KOLO Danev - Gulli Ignacij Bogateč - Silvan Blaževič Marino Kadež - Jožef Kadež Aldo Kadež - Arcide Rosin 3. KOLO Marino Kadež - Jožef Kadež Danev - Gulli Ignacij Bogateč - Silvan Blaževič Aldo Kadež - Arcide Rosin Darko Grgič OBVKSTILO ŠD Breg sklicuje za danes, 25. oktobra izredno sejo na svojem sedežu v novi občinski telovadnici v Dolini. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES «To so kriminalne bande, ki so v Italiji, največ na Siciliji, storile številne zločine, pa so bandite premeščevali v Ameriko in tako imamo mi našega Al Caponeja in druge, organizirane v kartel kriminala, močni pa so tudi zaradi nekaterih političnih zvez, ki gredo mnogo više kot pa sem jaz... Te zveze gredo do visokih osebnosti, v primeru katerih sem jaz drobna ribica.» Kefauverjeva preiskovalna komisija je prišla do zaključka, da predstavlja gangstersko - mafijska organizacija v Ameriki «državo v državi», to je neko realno vlado poleg legalne vlade neko moč, ki ima vpliv na ekonomijo, politiko, sodstvo in celo na policijo Združenih držav. Še posebej na nekaterih področjih, je trdil Kefauver, tvori mafija neko mračno trojico: zločin, poUtiko in biznis. . Na področju biznisa Je Kefauverjeva komisija ugotovila preko 70 panog trgovine in industrije, v katere se je močno infiltrirala gangsterska mafija. Kefauver jih je v svojem po- ročilu naštel: .. . Reklama, zavarovanje, banke, posojila, agencije, sinaucau, oneraci le v zvezi s konjskimi in pasjimi dirkami, telegrafska služba za dirke, publiciranje škandaloznih listov, industrija zabave manufaktura za igralnice, bilijardi, gramofoni in juke-box, ttledališča in kinematografi, špedicija, uvoz, izvoz, garaže, bencinske črpalke, transporti, razne manufakture, električne in- stalacije, radio, proizvodnja in prodaja televizorjev, gradbeništvo, premog, baker, guma, jeklo, petrolejske raziskave, pohištvo, krojaštva, oblačilna manufaktura, tekstil, pralni stroji, barvarnica tekstila, mlekarne, živež na debelo in drobno, led, marmelade, soljeno meso, uvoz in prodaja olivnega olja na debelo, uvoz sira, prodaja likerjev na debelo in drobno, tobak, cvetje, lekarne, hoteli, restavracije, krčme, bari, nočni lokali, ribolov in farme. Kefauver je navedel tudi nekatere tipične primere. V Chicagu je Joa Fusca dolgo smatrala za «javnega sovražnika» kriminalna komisija, postal pa je največji grosist z likerjem v mestu. Albert Zwillman, slavni gangster, ki se je bil obogatil v času prohibicije, je postal solastnik tovarne avtomatov za prodajo cigaret, agencije za prodajo tovornjakov in trgovine za prodajo avtomobilskih delov ter družbe s 700 pralnicami perila. Kefauver govori o «vsenacionalni uniji zločina», ki «zares obstaja v Združenih državah», a predstavlja, «enotno povezano koalicijo avtonomnih lokalnih kriminalnih izpostav, ki sodelujejo zaradi skupnega dobička». Ta unija je sicer težko ujemlji-va in je skrita, «vendar pa otipljiva». Njeno organizacijo in mahinacije ni vedno lahko prepoznati, kajti razumljivo, ne operira s pomočjo natančnih in odkritih metod kakega velikega legalnega združenja. «Prej so,» pravi Kefauver «veliki mestni ganga prosperirali z uboji in nasiljem. S časom je tega manj, ubijanje je samo spremljevalni pojav, vzajemna iztrebljevanja so redkejša. Bande se povezujejo, ustvarjajo zveze, dele interesne sfere. Kriminal je postal veliki biznis, tisti pa, Id vodijo, so si začeli čistiti nohte, kopljejo se, izboljšujejo svoj slovar in oponašajo manire in način oblačenja kraljev industrije.» V nacionalni uniji kriminala največjo vlogo igra, po Ke-fauverjevem mišljenju, prav mafija, ki jo naziva kot «mednarodno kriminalno organizacijo», ker deluje tudi v Italiji. «To je tako fantastična organizacija,» pravi Kefauver, «da večina Američanov meni, da Je težko verjeti v njen resnični obstoj, toda vendar obstaja.» Kako to, da sta se gangsterstvo in mafija lahko tako ošilila in izigravala zakonitost, sodišča in policijo? Kefauver trdi : «Medtem ko odgovornost za kršitev zakonov pada predvsem na lokalne oblasti (mi smo, med raziskovanjem in zasliševanjem na terenu, v različnih mestih, povsod našli isto podobo korumpiranih lokalnih oblasti), velik del odgovornosti za tisto, kar se dogaja nosijo prav federalne agencije za preprečevanje prekrškov (na primer biro za davke, služba za imigracijo in naturalizacijo, po malem pa celo tajna policija — FBI). Znani šefi band so se infiltrirali v legalne posle v ZDA in to prav v strahotnem obsegu. Naša senatna komisija je odkrila več sto slučajev, kjer so se znani akterji, izmed katerih so številni uporabljali metode sile, infiltrirali v več kot sedemdeset vrst legalnega biznisa.» S takšno infiltracijo se je tudi mafiji posrečilo okrepiti se in izigravati zakone, policijo in sodišča. Kefauver sodi, da je lahko v Ameriki zavladala mafija predvsem zato, ker je uvedla svoj sicilijanski zakon molka. Kefauver je navedel naslednjo epizodo: «Dva policijska inšpektorja sta pred našo komisijo pričala o aretaciji nekega Leonarda Callamija v zvezi z nekim umorom po nalogu mafije in o tem, kako je uporno molčal ter je končno vendar začel priznavati. Podal je neko lepo izjavo in navedel celo neka imena in narisal celo zemljevid z oznakami, kje vse so štabi mafije v San Franciscu. Callamia je bil pred sodiščem oproščen obtožbe za umor. Toda ko je bil izpuščen — so ga ubili.» Kefauver je tako-le pravil : «Nihče bi ne imel ničesar proti in celo branil bi zločinca, ki se je skesal in plačal dolg družbi, da bi si izbral kak legalen poklic. Toda med preiskavo smo mnogokrat ugotovili, da so biznismem postali tudi gangsterji, id se sploh niso pokesali, ki ko že zasedejo vodilno mesto, tudi dalje delujejo po stari praksi, s triki svojega poklica, s silo, bombo ter z revolverjem pokončujejo svoje konkurente v biznisu. Pogosto konkurenca, vodena na ta način, pripelje do propada poštene konkurente ali pa jih sili, da tudi sami ravnajo gangstersko ali pa da se združujejo z gangsterji.» Imamo mafijske gangsterje, ki gredo v službo nekih indu-strijcev, da bi kontrolirali ali zatrli sindikate, kot je bil to primer v Fordovi avtomobilski industriji, kjer se je za takšne usluge posrečilo Anthonyju D’Anni dobiti polovico delnic neke transportne družbe. še zanimivejše je tisto, kar se dogaja s politiko. William O’Dwyer, bivši župan New Yorka in veleposlanik ZDA v Mehiki, emigrant iz Irske, ki je od navadnega policaja prišel do teh visokih položajev, je bil zaslišan pred senatno komisijo Estesa Kefauverja, pa je moral priznati, da je vzdrževal zveze s Frankom Costellom, enim izmed vrhunskih gangsterjev. Hodil je k njemu na obiske, z njim pa je šel tudi poslanec Michael Kennedy, vodja demokratske stranke v New Yorku, intimni Costellov prijatelj, pa tudi sekretar stranke v New Yoiku, sodnik Bavarese. Izkazalo se je, da je bil Dan Serritella, ki je bil polnih 12 let senator države Illinois, v prijateljskih in poslovnih odnosih z gangsterji, ki so plačevali stroške za njegovo volilno kampanjo, toda v tem pogledu ni bil izjema, ker je bilo tega precej v nekaj zanih slučajih. Senator Ronald Libonati, demokrat in poslanec v predstavniškem domu za državo Illinois James Adducci sta bila osebna prijatelja številnih gangsterjev. Adduc-ci je bil večkrat aretiran zavoljo hudih obtožb, toda vedno Je bil oproščen, pa so ga znova izvolili, potem ko je bil pred komisijo priznal svoje omenjene zveze. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiske ZTT * Trst NOV ŠKANDAL OGROŽA PREDSEDNIKA ZDA RICHARD NIXON VPLETEN V PRIMER KORUPCIJE V zameno za omejitev uvoza, naj bi industrijci finančno podprli njegovo volilno kampanjo - Nixon odpovedal televizijski govor o zadevi Watergate WASHINGTON, 2A. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je Nixon odpovedal televizijski govor o zadevi Watergate, ki je bil predviden za danes ponoči. Dodal je tudi, da bo Nixon sklical za jutri tiskovno konferenco. Predstavnik Bele hiše je utemeljil predsednikovo odločitev z dejstvom* da je predsednik prezaposlen s krizo na Bližnjem vzhodu in da se mora v tej zvezi sestati z ministrom za zunanje zadeve Kissingerjem. Odločitev ameriškega predsednika jasno kaže, kakšno obrambno linijo namerava ubrati Nixon v zvezi z zadevo Watergate. Že včeraj, po njegovi odločitvi, da izroči sodistvu magnetofonske posnetke svojih telefonskih {»govorov z naj-ožjimi sodelavci, ie bilo slišati glasove vplivnih političnih mož, kot je predsednik senata Carl Albert, ki so menili, da bi bila odstavitev šefa Bele hiše v tem trenutku škodili va. V času ko plamti kriza na Bližnjem vzhodu — menijo — bj bilo nesmiselno obglaviti državo, ko so ZDA neposredno angažirane sporazumno s Sovjetsko zvezo pri reševanju izraelsko -arabskega vprašanja. De;stvo je, da kongres ni še potrd i Forda za podpredsednika, Cari Albert pa ni mož, ki bj znal voditi tako državo. Polit črri komentatorji v ZDA so prepričani, da je cdgoditev govora o zadevi Watergate le taktična poteza. Jutri se bodo namreč sestali tudi li deri! demokratske in republikanske parlamentarne skupine, da bi se dogovorili o akciji kongresa. Nixon bo torej točno vedel pri čem je. poleg tega pa bo skušal na tiskovni konferenci zmešati štreno s prepletanjem notranje in zunanje politike. Če je Nixon z včerajšnjo potezo nagnil politično tehtnico v skrajnem trenutku sebi v prid, je padla nanj danes kot strela z jasnega nova nevšečnost: nekdo naj bi — vsaj po poročanju milanskega večernega lista «Corriere d’informazione» — poslal Usku v objavo pismo, ki naj bi dokazovalo, da je Nixon šel na roko določenemu krogu ameriških industrijcev v zameno za finančno podporo za njegovo politično kampanjo. Gre za pismo odvetnika zveze ameriških proizvajalcev mlečnih izdelkov. V njem odvetnik Patrick Hillings ponuja predsedniku 2 milijona dolarjev (skoraj milijardo in 200 milijonov lir) v zameno za ukrep o kontingentaciji uvoza tujih mlečnih izdelkov. Pismo una datum 31. decembra 1970, dva tedna pozneje pa je Nixon podpisal zahtevanj dekret. Hillings že v uvodu poudarja, da je zveza proizvajalcev mlečnih izdelkov že podprla s 135.000 dolarji kampanjo republikanske stranke ob delni preosnovi kongresa. Ugotavlja nadalje, da je državna komisija za tarife že priporočila kontinfientac'jo uvoza tujih mlečn'h izdelkov in da bi omenjeni dekret prinesel predsedniku tudi naklonjenost volivcev kmečkih okrožij. Tri mesece po uvedbi kontingert-tacije uvoženih mlečnih izdelkov je predsednik zvišal tudi regres mleka. Po računu gospodarskih izvedencev naj bi proizvajalci mlečnih izdelkov s tem zaslužili od 400 do 700 milijonov. Preokret Bele hiše ori uvedbi kontingenta-cije in povišku regresa z? mleko je nemalo presenetil ameriško javno mnenje, saj je še nekaj mesecev prej ameriški predsednik odločno nasprotoval zadevnim ukrepom. Že od izbruha zadeve Watergate se je govorilo o protizakonitih finančnih podporah, ki jih je p-ed-sednik dobil od tovarnarjev za razne usluge (glej zadeva Vesco), a doslej še nihče ni prišel z dokazi na dan. Iz dokumentov in zapiskov ,ki so jih preiskovalci našli v Beli hiši in zlasti v uradu bivšega šefa osebja Bele hiše Hal-demana naj bi tudi izhajalo, da so se predsednikovi svetovalci dobro zavedali kako nevarno bi bilo. če bi zadevna dokumentacija prišla v javnost. Ugledni in vplivni list «New York Times» pa je danes objavil iz- redno dolg članek, v katerem pojasnjuje zakaj je podpredsednik Agnew odstopil in prikazuje politično ozadje vse zadeve. Pri tem list poudarja da ie začel Nixon pritiskati na svojega namestnika, naj odstopi, ko je ta zahteva! parlamentarno preiskavo o svojem delovanju in morebiten postopek za « impeachment» v primeru krivde. To je bil posreden, a zelo neva ren napad na šefa Bele hiše, ki je bil že v hudi zagati zaradi afere Watergate. Ameriški kongres je začel le enkrat in to pred skoraj 100 leti postopek za odstavitev nekega predsednika. Če bi zarjavelo kolesje ustavnega postopka steklo z zadevo Agnew, bi imel Nixon veliko manj možnosti, da se izmaže in od tod pritisk na Agnewa, da odstopi. Vsi ti dogodki ne bodo seveda pridobili Nixonu naklonjenosti javnega mnenja. Po anketi nekega cne-^alhiranega zavoda, naj bi bilo 48 odstotkov Američanov naklonjeno odstavitvi predsednika, 43 odstotkov pa naj bi takemu ukrepu nasorotovalo. Delno je danes nriskočil na pomoč predsedniku le bivši pravosodni minister Richard-son, ki je odstondl zaradi odslovitve oosebnega javnega tožilca Coxa. ftichardson je na tiskovni konferenci izjavil, da je nodal ostavko, ker je osebro garantiral kongresu za toži’čevo neodvistnost in nenri-stranost KI ;'.ib temu pa je branil Nixonovo odločitev češ da ima orcdsednik vedno pravico razrešiti nekega funkcionarja njegovih funkcij. SAIGON, 24. — Južnovietnamski predsednik Van Thieu je izvedel vladno preosnovo, ki zadeva glavna ministrstva za gospodarstvo. LA PAZ, 24. —- Štirje zračni gusarji, ki so v soboto preusmerili na La Paz neko argentinsko letalo, so še vedno v bolivijski prestolnici, čeprav jim je vlada dala dovoljenje za odhod na Kubo. Kaže, da gusarji nimajo denarja, da bi kupili letalsko vozovnico. POSKUS UMORA 6-LETNEGA DEČKA V RIMU Pojasnjen gnusni zločin v vili Sciarra Zločin je zagrešil 17-letni neuravnovešen mladenič - Konec tedna dokončna prognoza RIM, 24..— Življenje 6-letnega Roberta Gagliardinija, ki je bil predvčerajšnjim žrtev napada spolno neuravnovešenega mladeniča ter poskusa umora je še vedno v nevarnosti. Zdravniki so izjavili, da bodo povedali kaj več o možnostih okrevanja malega dečka šele konec tega tedna. Pripominjajo pa, da je deček pozitivno reagiral na glasove svojega očeta in matere (posnete na magnetofonskem traku), če prav je še vedno v globoki nezavesti. Policija je že prijela zverinskega napadalca. Gre za skoraj 18-letnega fanta, ki v svoji bližnji preteklost; ni pokazal znakov spolne pervezije. Mladenič se piše Vito Coviello. Doma je iz Grottaferrate, toda sedaj ie živel v Rimu. Prav gotovo gre za neuravnovešenega mladeniča, saj je bil pred časom v nekem poboljševalnem zavodu. Tik pred ogabnim zločinom je prebival v zavodu «Villa A-gnese», kjer živi okoli 35 mladeničev. Prav v tem zavodu je nameščena kot kuharica Robertova mati. Ve se z gotovostjo, da je Coviello napadel malčka, ki se je brani! z vsemi močmi. Mladoletnik Coviello ga je nato pobil na tla s palico in kamenjem, Gnusni in okrutni dogodek se je odigral v vili «Sciarra», kamor zahajajo otroci, da bi se tam sprostili in zabavali. Kako je policija prišla na sled Vitu Coviellu, se točno še ne ve. Pravijo, da je neki neznanec napotil karabinjerje na pravo sled. Vita Co-viella so aretirali že sinoči ter ga okoli polnoči peljali na kraj zločina. Ogled in zasliševanje v parku vile «Sciarra» je trajalo uro in pol. Na kraju je Vito Coviello priznal svoj zločin. Preiskovalci so ga, Ker je še mlajši od 18 let. priprli v zapor Rebibbia, kjer je na raznola-go preiskovalnemu sodniku sodišča za mladoletnike. Dogodek v parku vile «Sciarra» je vzbudil močan odmev v Rimu in po vsej Italiji. Vsi se sprašujejo, kako je mogoče, da se v tistem parku sestajajo otroci (dečki in deklice) brez vsakršnega nadzorstva. Poudarjajo pa, da je Coviello že poznal malega Roberta iz zavoda, kjer je živel ter se mu je hotel prikupiti s slaš- čicami in drugimi malenkostnimi darovi. Vitov! sovrstniki iz zavoda «Villa Agnese» so izjavili, da se jim je zdel mladenič popolnoma normalen, da je iskal znanja z dekleti in da se je zanimal za šport in za «jazz» glasbo. Življenje malega Roberta je v resni nevarnosti, ker mu je Coviello prebil lobanjo. Karabinjerji ubili domnevnega roparja PRATO, 24. — Davi je prišlo v Prato do spopada med 21-letnim Pierom Ghisujem s Sardinije, ki ga je policija že dalj časa iskala in skupino karabinjerjev. Pri spopadu je Ghisu izgubil življenje. Preiskovalne oblasti so dolžile Ghi-suja, da je sodeloval pri ropu v Pontelagoscuro (Ferrara), kjer je bil ubit neki karabinjer. Karabinjerji so ugotovili, da se je Ghisu skrival pri svoji zaročenki v Pratu, in sicer v Ul. Genova. Obkolili so poslopje ter pozvali mladeniča, naj se preda. Ghisu pa je zbežal iz hiše ter tekel po strehah več sto metrov daleč. Kljub ponovnim pozivom se ni hotel vdat'. V določenem trenutku je baje začel streljati na karabinjerje, ki so odgovorili na njegov ogenj. Na kraju ga je pokosi! rafal iz brzostrelke. NDJAMENA (Čad), 24. — Čadski podpredsednik Arabi El Goni je bil ubit v atentatu v mestu Abeche, v severovzhodni pokrajini države. HOUSTON, 24. — Odprava skylab 3 je v nevarnosti zaradi nepredvidene tehniške nevšečnosti na raketi saturn 1-B. Kaže, da so rezervoarji rakete delno popustili pri polnjenju s tekočim gorivom. MADRID, 24. - španska policija je aretirala dva aktivista baskovskega gibanja ETA in jih poslala pred vojaško sodišče, ker naj bi pripravljala beg skupine aretiranih Baskov iz zapora v Burgosu. Nenavadna pustolovščina španskega cesarskega orla Ugrabili so ga v španskem rezervatu. da bi mu zavili NEW YORK, 24. — Kalifornijska vlada bo v kratkem vrnila španski izredno redek primerek španskega cesarskega orla (aquila he-liaca). Ptico roparico so ameriški ornitologi ujeli pred nekaj meseci v neki vasi severno od San Francisca, potem ko je skrivnostno izginila iz nekega španskega rezervata. Orel, gre za 2-letno samico «Vie», se bo vrnila v Španijo lete ... z linijskim letalom v spremstvu nekega ameriškega ornitologa. Španski izvedenci ga bodo nato prioravili na živlienje v starem okolju, preden ga bodo izpustili v rezervat, kjer živi v svobodi okrog 100 primerkov cesarskih orlov pod stalnim strogim nadzorstvom ornitologov in gozdnih stražnikov. Orla so ujeli pred 7 meseci v Hayvardu, 16 km severno od San Francisca, potem ko je nekdo anonimno obvestil policijo, da je videl v bližini neznanca z velikim «jastrebom» v kletki. Ptice roparice so zastražene tudi v ZDA, ker postopoma izginjajo in zato so gozdarski stražniki nemudoma posegli. Po nekaj dneh preiskave so zasačili avto, ki je imel na strehi privezano kletko in v kateri je bil «jastreb». Zlikovci so pobegnili, a so izpustili orla. da bi onemogočili gozdarjem zasledovanje. V teh sedmih mesecih so kalifornijski ornitologi skrivali orla «Vie» v raznih tajnih skrivališčih, ker so neznanci po telefonu stalno grozili, da bodo ubili ptico roparico. Vprašanje zakaj so zlikovci ugrabili «Vie» v Španiji, jo prepeljali v Kalifornijo ter ji hoteli zaviti vrat, je še vedno brez odgovora. Iz Čila izgnali švedskega časnikarja SANTIAGO DE CHUE, 24. — Čilske oblasti so danes osvobodile in takoj nato izgnale iz države 43-let-nega švedskega časnikarja Bobi ja Souranderja, ki je bil aretiran pred 11 dnevi, švedski časnikar je bil dopisnik treh skandinavskih listov. Pravijo, da so ga aretirali, ker je vrat v Kaliforniji bil posodil svoj avto levičarskim političnim predstavnikom. Čilske oblasti so danes preklicale sklep, ki je pooblaščal oborožene sile in policijo, da na kraju dogodkov streljajo civiliste, ki so napadh pripadnike oboroženih sil. Vest je sporočil general Oscar Bo-nilla, ki je dejal, da je bil ukrep umesten, ker se je stanje v deželi normaliziralo. Čilski zunanji minister je sporočil, da se je bivši komunistični minister v Allendejevi vladi Millas Correa zatekel v holandsko veleposlaništvo. V tem veleposlaništvu sta še dva druga komunistična voditelja, in sicer Mireya Baltra ter Julieta Campusano. Sodnijski pozivi zaradi zastrupitev MESTRE (Benetke), 24. — Srečanje med sindikalnimi predstavniki in voditelji družbe Montedison, ki so preučevali nastali položaj v podjetju «Petrolchimico» v zvezi z začasnim odpustom 300 delavcev obrata žveplene kisline, se je zaključil prejšnjo noč. Družba Mont edison je pristala, da tovarniški izvršilni odbor, komisija za zdravstve ne pogoje v tovarni ter delegacija delavcev pregledajo naprave v o-bratu. Delavci in njihovi predstavniki so že opravili preiskavo ter predložili upravi podjetja vrsto ukrepov, ki naj bi preprečili nadalnje zastrupitve zaradi strupenih hlapov. Medtem se je zvedelo, da je o-krajni sodnik v Mestrah dr. Di Mauro poslal sodnijske pozive zaradi kolektivnih zastrupitev do katerih je prišlo 15., 18 in 19. oktobra v ood-jetju Montefibre. Pozive so prejeli ravnatelj podjetja «Petrolchimico», dr. Berardo Valotti, namestnik ravnatelja proizvodnje dr. Cesare Pe-relli ter inž. Giuseppe Balestreri, ki se ukvarja s proizvodnjo žveplene kisline. ROVIGO, 24. — Agenti letečega oddelka kvesture v Rovigu so priprli 18-letnega študenta Giannija Squarzantija, ki je pred nekaj dnevi pobegnil s 44-letno profesorico Maurizio Rivani Farolfi. MOTENA LJUBEZEN Parčki m osamljenih krajih so ogorčeni. Ni in ni miru. Včasih so jih motili huligani in morda «oko postave», zdaj pa še sredi noči ni miru. Povsod gobarji, ki celo z baterijami iščejo svoj plen. DRUGA VOJNA Po proglasitvi premirja na Bližnjem i+hodu je izraelsko vojaško poveljstvo razrešilo aktivne službe številne rezerviste, ki so jih poklicali pod orožje pred tremi tedni in jih poslalo v boj na drugo «fronto»: proti komarjem, ki so dobesedno zasedli področje Tel Aviva. Rezervisti bodo morali tokrat v boj s protiparazitskimi sredstvi, da razkužijo vse kale in potoke ter zaustavijo prodiranje komarjev. SREČA V NESREČI Medtem ko je delal na zidarskem odru v višini četrtega nadstropja je neki španski zidar izgubil ravnotežje in padel. Delovni tovariši so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dalj časa zaradi zloma 7 reber in nalomljene noge. Omenjeni zidar je star 33 let in je že star znanec zdravnikov: v zadnjih šestih letih je bil žrtev treh nesreč, ki so običajno smrtne. Začelo se je leta 1967 v Parizu, ko je strmoglavil s tretjega nadstropja in si je zlomil le gleženj. Nekaj časa pozneje je padel z zidarskega odra z višine drugega nadstropja in se le opraskal po rokah. Najhujša nesreča pa se mu je pripetila pred 4 leti: z avtom se je večkrat prevrnil in nato zgrmel v prepad. Volan se mu je zaril v trebuh in zdravniki so mu odrezali dober meter črevesja, a trdoživi zidar je še enkrat zrna gai v bitki s smrtjo. PREPOVEDANA REKLAMA Madridsko sodišče je obsodilo na 1000 pezet (okrog 10.000 lir) globe temnopoltega bikoborca Luisa Seguro zaradi nedovoljene reklame. Pred nekaj dnevi je Segura z bratovo pomočjo o-svobodil bika na nekem madridskem trgu ob uri, ko je promet najbolj intenziven in priredil bikoborbo sredi dveh hudournikov drvečih avtomobilov. 25.-31. OKTOBRA TEDEN HRANILNIC CASSE Dl RISPARMIO E MONTI Dl CREDITO (HRANILNICE IN POSOJILNICE) Sodobna kapilarna organizacija, sposobna opravljati za vas sleherni bančni posel. Zavodi, ki upravljajo vloge 17 milijonov varčevalcev na istih področjih, kjer so te bile zbrane, prispevajo s tem k neposrednemu vrednotenju krajevnega javnega in zasebnega gospodarstva. 3.250 BANČNIH OKENC V VSEJ ITALIJI 15 MILIJARD V DOBRODELNE NAMENE V LETU 1972 18.000 MILIJARD ZAUPANIH KAPITALOV