270. številka. vooaB OJ. ,,1 v al ft' . • 1*t'Ve*rl lil 1C ^ T Ljubljana, v petek 24. novembra. XXVI. leto, 1893. (shaja vsak dan areier, izimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ca avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld.,'za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden " 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofttnina znafia. Za o a na ni 1 a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaj i, dne 33. novembra. Zbornica je biln razprodana, moglo bi se reči glede na prenapolnjene lože in galerije pri dana finji Beji. Kar se zanima za politiko, vbo je hotelo biti navsočno pri prvem nastopu novega ministerstva in marsikdo ni dobil ustopnice. Tudi mnogo ariBto-kratičnih dam in diplomatov je bilo navzočnih. Seja je bila jako živahna In je obujala nepopisno zanimanje. Evo poročila. Predsednik C hl um ec k y otvori sejo ob 11. uri in da prečrtati dopis ministerskega predsednika, a katerim se naznanja zbornici imenovanje novega ministerstva. Po končauem čitanji povzame besedo ministarski predsednik WindiBcbgraetz: „Nj. Velečanstvo blagoizvolilo me je imenovati ministerskim predsednikom in kot tak predstavim sebe in nove ministre visoki zbornici. Nova vlada se je imenovala vsled vkupne politične akcije treh velikih strank ; zato se obrača v prvi vrsti na to etraoke, pričakuj^, da jo bodo zaupno podpirali in mej soboj gojili dobre parlamentarne razmere. Vlada izjavlja, da zmatra kot prvo in najvažnejšo nalogo, izvesti dogovorno s temi strankami volilno reformo, ki bi vzdržala sedanje ustavno zastopstvo interesnih skupin ter oziraje se na razmere v posamaih kraljestvih in deželah razširila volilno pravico na tiste sloje prebivalstva, ki doslej niso imeli te pravice, zlasti na delavce, zajedno pa zagotovila mestjanskemu in kmetskemu stanu sedanjo politično veljavo, vsled česar bo pomnožiti število poslancev in revidirati razdelitev volilnih okgajev. Dokler se ta volilna reforma ne izvrfi, želi vlada, ogibati se vsem drugim velikim političnim vprašanjem ter hoče v tem oziraje se vedno na ohranitev državnega ugleda in državine vojne sile vso delavnost obmejiti na gospodarska in fiaancijelna vprašauja. Nova vlada jo prevzela izvršitev valutne reforme in jo bo resno in previdno nadaljevala. Posebno važnost polaga na to, da bo potem parlamentarnega porazumljenja dožene reforma direktnih davkov. Spoznavajoč veliki pomen socijalne politike za upravo in potrebnost, skrbeti za delavski stan, hoče vlada na to važuo stvar obračati posebno skrb ter predloži svoj Čas primerne predloge. Vlada se bo trudila, da reši pravosodno reformo, ki se največ tiče prebivalstva. Koristne, reforme, zboljšanje nravnih in nraterijelnih razmer, omika in blagostanje, to je vnem strankam pri srci in vlado bo veselilo, če se v tem oziru zapostavijo vBa strankarska nasprotstva in Be stranke združijo na vkupno patrijotično delo. Odkritost in resničnost v javnem življenji, popolno priznavanje parlamentarnih institucij, izdatno pospeševanje vseh opravičenih gospodarskih interesov, močna, na višku dobe svoje stoječa uprava, odločno zavračanje vseh državni mir in občni blagor motečih elementov, to so načela, po katerih se hoče vlada ravnati, pričakuje, da jej bodo zaupali in jo pri tem težkem delu podpirali vsi, katerim je pri srci njihov narod in katerim je za slavo Avstrije. Ko jo ministerski predsednik, kateremu so mej govorom in na konci živahno pritrjevali levičarji, Poljaki in nemški konservativci, končal, oglasila sta se za besedo dr. Herold in dr. Fanderlik. — Predsednik pravi, da v zmislu opravilnika ne more dopustiti nikake debate, kar prouzroči živahno ugovarjanje, čujejo Be razni klici: Kje je to zapisano? PobI. lih'zuovskj: Strah jih je! Posl. Vašaty: To je nova svoboda! PobI. dr. Herold: Ekacelenca niti ne veste, kaj hočem reči. Predsednik Ch luni ecky: To je vse jeduo. Nibče ne sme govoriti. (Klici: To je lep parlament!) Po opravilniku ni sedaj dovoljeno niti govoriti, niti kaj predlagati, vprašal pa bodem zbornico, če dovoli dru. Heroldu in dru. Fanderliku, da govorita. Posl. Vašaty: Vsakemu je dovoljeno govoriti, Če hoče formelen predlog staviti. — Zbornica ne dovoli govoriti Heroldu in Fanderliku. Posl. Sokol: To je odkritost in resničnost! — Poslanec Va8aty: Koalicija proti svobodi! Čim nastani* mir, naznani o se došle predloge in uloge, potem se čitajo nekatere interpelacije in šele potem da predsednik dr. Heroldu beBedo: Posl. dr. Herold stavi nujni predlog: O izjavi c. kr. vlade, storjeni v 242. seji poslanske zbornice, ima se takoj vrSiti posvetovanje. Predsednik dovoli dr. Heroldu, da utemeljuje (a predlog. Herold pravi: Stavil sem ta predlog, ker je ministerski predsednik rekel, da se bodo v novi Ori Spoštovale parlamentarne institucije. Mislim, da je tudi v nas kakor v drugih parlamentih mogoče, da se o kaki enuncijaciji, s katero se upelje nova vlada in nov program, takoj dopusti debata. Nujnost opravičuje to, da prebivalstvo cele države pričakuje in Želi izvedeti, kako je stališče strank in narodovih zastopnikov napram novi vladi in novemu programu. Mislil sem, da ne smemo čakati na debato, ko smo slišali program, kateri o najvažnejših vprašanjih zlasti pa o narodnostnem vprašanju ničesar ne pove, (Viharno odobravanje.) prav kakor da v Avstriji narodnega boja ni. Nujen je moj predlog tudi zato, ker se je vlada s svojim pozivom kar v naprej samo na gotove stranke I obrnila, kakor da nimamo več drž. osnovnih zakonov, ki vsakemu poslancu, vsaki stranki, vsakemu narodu jamčijo pravico, baviti se z državnimi zadevami. Predlog je nujen, ker imamo pred soboj koalicijsko vlado, ki pravi, da hoče skrbeti za mir in razumevanje v državi, v kateri pa češki narod in izvzemši Poljake noben slovanski narod ni zastopan. (Viharno ploskanje.) Sestava nove vlade je program, ki govori jasneje kakor vii drugi programi. Vlada je rekla, da želi odkritost in jasnoBt, treba je torej, da se parlament odkrito in jasno izreče o njenem programu. Zato je samo v zmislu tega programa, če Be takoj po njega razglašeoju pove\ da slovanski narodi zlasti pa češki narod tej vladi ne zaupajo in jej ne morejo zaupati. (Burno pritrjevanje in odobravanje) Dovolite torej debato v zmislu mojega predloga. Pozivljem zlasti velike stranke, na katere se je vlada obrnila, naj to dovolijo, saj so svoji vladi dolžne, pojasniti razmere. To pričakujejo avstrijski narodi, ki ne vedo, kaj se godi v konventi-kelnih, in ki pričakujejo tako rešitev velikih političnih vprašauj, da bodo ž njo zadovoljni vsi narodi avstrijski. Posl. dr. Kaizl podpira Heroldov predlog, čudeč bo, da se mu koalirane stranke zoperstavljajo. Posl. David Abrahamowicz izjavi, da bodo Poljaki glasovali zoper nujnost Heroldovega predloga, ker bo pri razpravi o budgetnem provizoriju dovolj časa za tako debato. Posl. dr. Fanderlik podpira nujnost Herol- LISTEK. I d e j a I i s t. (Novelcta. Spisal F. G. P.) (Dalje.) IV. aEtbin! Hočem, da vidiš, ka sem vedno pri Tebi, dasi moraš itak čutiti, kako Te moje misli Bpremljajo povBodi. Zakaj ai šel od mene baš sedaj, ko sem začela živeti, ljubiti! Menila sem, da ostaneš, kakor si nameraval, tudi preko počitnic pri nas, — pa prišel je oni baron ter Te odvedel na daljni svoj grad. Li za dolgo? — Glej, komaj Te par dni ne vidiio oči in že štejem nestrpno dnove do Tvojega povratka! In ko se vrneš, — ah, kako mi bije srce pri misli, da Ti bom zopet slonela na prsih in Ti me boš poljubljal ... ti sumo, — ker mene je še vedno taku, tako--sram, ljubi moj Etbiu! — „Po promociji pa se bova zaročila javno,* —• si dejal, kaj ne? — Toda zdi se mi Še vedno, ka je vse to le krasen, nov sen, da me ljubiš, da me hočeš nekdaj za soprogo. Odkar si nas zapustil, ponavljam si vsak trenutek Tvoje besede: .Sedaj si moja zaročenka pred Bogom l* — Ah, Etbin, sama se več ue poznam, tako nemirno vesela in srečna sem in včasih tako — neumno razposajena! — Le jeduo vem, da sem in bom vsa in samo Tvoja v sreči in nesreči dokler bom dihala . . . Pa neka strašna misel mi vender vedno muči srce. — Bodočnost nama zakriva temno zagrinjalo, da ne veva, kaj tiči za njim. Se li s časom ne preminil ter spoznaš, da Ti more biti Minka le prijateljica? — Krasnodivoe, čarovite cvetke duhte" po velikouiest ili cvetličojakih, — a jaz sem borna, preprosta poljska cvetlica! — Kdo zna, ja li Te ne bo njihov Čar in vonj omamil, da Ti bo ginil in umiral spomiu in ljubav do one, ki Te je ljubila z vsem žarom deviškega srca!? — Pa zgodi se volja Njegova! — Le za jedno Te prosim: povej mi sam, kadar se to zgodi, — boš, Eibin ? Obljubi mi! Mati in babica Te pozdravljate. Bogomiru je tudi dolgčas po Tebi in zatekel se je Že parkrat — Btrmi in čudi se! — k latinski gramatiki. Vsi Te pogrešamo. — Piši mi kmalu obširno, kaj vse počneš? — Baron se mi je videl dosti prijazen gospod, in njegov Bin? — Je li kaj ženstva v bližini? — Ne smej Be, dragec moj, saj veš, da sem ljubosumna na vsako stvarico, celo na Tvoje — knjige 1 — Morda si že v G. izbereš boljšo nevesto, — jaz bi si jo tudi, če bi bila — Etbin. Saj jaz nisem lepa in ne bogata! — Da, miljenec, najlepšo, najbogatejšo in najboljšo Ti privoščim. Ti pa si izvolil mene in jaz Te zahvaljam za to z ljubeznijo, ka-koršue bi Ti ne mogla dati niti najlepša, niti najbogatejša ! — — Zdravstvuj, moj ljubček, ter ne zabi svoje zveste Minke." Etbin je moral nenadoma odpotovati na grad G. v bližini mesta P. — Baron Ct ga je povabil za odgojitelja ali bolje: za tovariša sinu Alfredu, modroBiovcu na B—ski univerzi. Ker se je sam pečal veliko s politiko ter je radi tega prebil večinoma v prestolnici, kjer je imel prijateljske zveze z ministerstvom, ostal bi še niladostni sin na gradu sam s Blužinčadjo. Baronica pa je bila umrla, ko je nosil Alfred še dokolenske hlačice. Etbinova naloga je bila torej delati mlademu baronu, ki je bil inteligenten mladenič, družbo ter ga navajati k resnejšemu pečanji z lepo literaturo i u. vedo. Alfreda so namreč vse bolj zabavali konji in psi, lov in ples! —■ Iz srca me veseli Tvoje in Tvojih tovarišev odločno postopanje o sedanjem prevažnem trenotku. Možatost bodi odslej poglavitna lastnost slovenske državnozborske delegacije. — Dr. Tavčar. Prisrčno Čestitamo Vam in vsem jugoslovanskim poslancem izstopivšim iz Hohenwartovega kluba ter izražamo popolno soglasje a tem korakom. — Dr. Štor, dr. Vilfan, dr. Truden, dr. Teka vfcič, Hugo T ur k, Fran Dren i k, Gustav Pire, dr. Josip Kusar, K«rol P le i vre i s. Pravim slovenskim poslancem čestita na njihovem možatem koraku, želeč in nadejajo se, da se združijo s svojimi somišljeniki v klubu neodvisnih slovenskih in hrvatskih poslancev — uredništvo »Slov. Naroda". — (Lepa obljuba) Novi finančni minister dr. Plener je v svojem govoru v levičarskem klubu mej drugim rekel, da ni izključeno, .dass durch die Vetvfdltung ein irischerer und kiaftigerer Zug bin-durchgeht". Prav veselilo bi nas, ako bi upravni aparat jel malo bitreje funkcionirati, posebno pa bi želeli, da se že reši pritožba zoper volitev v zdravniško zbornico kranjsko in pa pritožba glede javnih napisov v Ljubljani. Pa ne, da bi se bilo na ti pritožbi, seveda nehote — pozabilo ? — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) V nedeljo dne 26. t. m. priredili se bosta zopet dve predstavi, in sicer popolu-dne ob 3. uri dobro znana burka s petjem »Zmešnjava na zmešnjavo". Za to predstavo so se cene zdatno znižale, radi tega ne veljajo zanjo predplačaoi sedeži. Zvečer ob •/,8 uri se ponavlja krasna opera »Stari ženin", katera je prva velika komična opera, ki se je uprizorila na novem slovenskem odru. — (Čitalnica v Ljubljani.) Jutri je v Ljubljanski čitalnici zabavni večer z vojaško godbo. Poleti ni mogla čitalnica zaradi obilih drug h veselic julija meseca prirediti običajne lastne vrtne veselice. Ker je to torej po daljšem prestanku zopet prva društvena veselica, je upati, da se društveniki vabilu v mnogobrojnom številu odzovejo. — (Sokolski jour-fixe,) ki bi imel biti jutri večer, preložil se je, gledć na to, da jutri priredi bratsko društvo Ljubljanske čitalnice svojim članom zabavni večer, na prihodnji četrtek dne 30. t. m. Več povemo o vzporedu v jutrišnji številki. — (Slovensko gledališče.) Ipavčevi .Teharski plemiči" so se včeraj prvič v letošnji sezoni predstavljali in zopet je bilo gledališče polno. Uspeh priljubljene, popolnoma na domač,h tleh vzrastle spevoigre je bil približno jednak lanskemu, le da smo — morebiti razvajeni po letošnjih operah — nekoliko bolj čutili preveliko nižino in prepočasne tempi skladbe. Meutoma se js tadi pogrešala muzi-kaliska sigurnost in čistost bodisi pri nekaterih so listih, bodisi v orkestru, menda zato, ker ni moglo biti dovolj skušenj. Najbolje je prodrl g. No lli s krepkim svojim gladom Pri gdč k bovi in g. Vašičku, ki sta prvič nastopala v ulogah „M" zuačit voobšče krestjanm, mužik . . . Potem pa ima izdaja vseh njegovih del z latinskimi črkami pisano: „Kar gospoda stori krivo, — Kmeti u.om plazhat shivo". * (Rimski kardinali) imajo B«cer lepe dohodke, a davkov laAki vladi od ntih ne marajo plačevati. Pred kratkim naložil jim je nuni cpij neki dohodninski davek Kardinali se branilo plačevati ta davek, Češ, da dobivalo svoj« dohodke iz papeževega patrimonija, za katerega ne velimo italijanski zakoni, dokler je Vatkanski teritorij satnostaleo. Ker je municipij pritožbo kardinalov zavrnil kot neosnovano, obrnili so se visoki gospodje na sodišče. * (Teodor Wachtel,) slavni nemški tenorist, ki je svoje dni bil priprost prevozniški kočiiaš, umri je te dni v Frankfurtu. Že pred dlje časom je ostavil gledališki oder in živel kot zasebnik. * (Kako dolge so vse železnice na svetu) Koncem leta 1891. so bile vse železničae proge 635 000 kilometrov, t. j. šestnajstkrat tako dolge, kakor je obseg nase zemlje ob ravniku! Dolžina poti, katero so premerile vse lokomotive celega sveta leta 1891. znaša 500 mibjouov geogr. milj, ali 3750 milijonov kilometrov Ako bi napravita to pot »amo jedna lokomotiva, prišla.bi 25krat od zemlje pa do solnca!! * (Silen potresj uničil je mesti Medšed in Kasan v Perziji. Muogo ljudij prišlo je pri tej katastrofi ob Itvljenjfl * (Vegetarijanci v Rusiji) se množe* vedno bolj vsled upliva, ki ga ima gre»eltU razgled. Ijani, 24 ne* 4nW*t eflnfcrn. Parlamentarni krogi Bodljo, da namerava vlada sklicati deželne zbore že pred Božičem, najbrž na dan 15. ali 16 decembra, ker računa, da reši državni zbor do tega časa vae važnejše predloge, namreč domobranski zakon, izjemne naredbe in bud-gotni provizorij. Zasedanje deželnih zborov bi trajalo do konca meseca jaouvsrja. Hoh.enwtM.rtov klub, Vsled izstopa večine jugoslovanskih poslancev iz Hohenvrartovega kluba nimajo dogodbu v prvi klubovi seji, vršivši se pred razglašenjem vladnega programa, nikake važnosti več, a zanimljive so toliko, da jih hočemo priobčiti že z ozirom na nepopolno poročilo, katero je v „Slovenci" obelodanil državni poslanec Klun. Faktum je, da js Hohenwart v tej seii odvračat od sebe krivdo, da bi bil on prouzročil Taafieov odstop, in faktum je, da je poslanec Bul a t v imeni slovenskih in hrvatskih poslancev po molče vzjirejet^m govoru Hohenwarta izjavil: „Slovenski in hrvatski poslanci vstopili smo v klub s programom ravnopravnosti in državnopravno deklaracijo. Vlada TnhiV*ova zlasti zadnja leta ni tako postopala, da bi nas bila zado voljila. Z iaj stopalo pred novo vlado in to nam nalaga dolžnost, da se glede nove situvacije najprej mej soboj domenimo. Zatorej naznanjam klubu, da ga v jutrišnji večerni seji obvestimo o svojem sklepu." — To izjavo je gospod Klun v svojem poročila botoma zamolčal. Zibeležili smo to vzl c temu, da ni več aktuvelne važnosti. Kar pa se dostaje Hohen • vvartovega opravičenja, da ni zakrivil on Taaflhovega poraza, nego razne okolnosti, izrekli smo že opetovano Bvoje mnenje. D« pa vidijo, kako pravično smo Bodili mi, naj navedemo, kaj je zapisal strogokon-servativni nemški list „ P o I i t i h c h e Fragmente". Ta list pravi: „Nečemo se dotakniti Hohenvrartove osebe, ker cenimo vse njegove vrline, ali vso svojo nesposobnost, voditi konservativno stranko, pokazal je zadnji čas tako jasno, da bo naša stranka to še dolgo čutila." — Ali je treba še kaj dodati? Gospodska zbornica. Novo miuisterstvo predstavilo se je včeraj tudi gospodski zborne i. Predsednik grof Trauttmans-dorf naznanil }■• zbornici, da mu je došel dopis grofa TaufT*,'v katerem se ta zahvaljuje za podporo za časa njegovega vladanja, potem pa je ministerski predsednik Čital vladno izjavo, soglasno tako, kakoršna je bila čitana v poslanski zbornici. Ko ie predsednik naznanil, kateri člani gospodske zbornice so za časa parlamentarnih počitnic umrli in je baron Czedik utemeljeval svoj predlog glede) zvišanja uradniških plač zlasti uradnikom nižjih či-novmh razredov, zaključila se je seja. V iiaiiJ c države. »Španski anarhisti* Poročila raznih listov svedočijo, da španski vladi ne bo tako lahko iztrebiti anarhiste, kakor se časih misli Nikier na svetu nima anarhizem toliko gorečih privržencev, nego na Španskem. Zlasti v Barceloni so delavci z mal.m iziemami v taboru anarhistov. Polic i«, zasleduioč prouzročitelja atentati v Barcelonskem gledališču, prijela je mej drugimi tu načelnika naivečjega delavskega društva na Španskem nekega Fontanabra. Mož je na javnih shodih govoril vedno j>ko zmerno, n ko se je vršila pri njem hišna preiskava, našla je policija jednajst pripravljenih dmamitn h bomb Sploh pa se pri nas mti prav ne v6, koliko atentatov se je letos na Španskem primerilo. Najnovejše informacije pravijo, da je bilo tekom 10 mesecev na Šoanskem nad 100 dioamitnib atentatov, škoda pa da znaša čes 2 milijona gid. Koliko ljudi) je ponesrečilo, se točno ne ve. Domače stvari. — ( S I o v e n b k i in poslancem.) ki so — spoznavši vainost trenotka — izstopili, kakor ae nam je sinoči o pozni uri brzojavilo, iz Hohenvrsrtovega kluba, poslale so se danes iz L'ubljane sledeče brzojavke in to na adreso g. dra Ferjančiča: Z Vašim in Vašib tovarišev izstopom iz Hohen-wartovega kluba se popolnoma strinjamo in želimo, da bi Vaše oadaljno odločno postopanje mnogo koristilo našemu narodu. — Za „Slovensko društvo": Ivan Gogola. Čestitam Vam in tovarišem, izstopivšim iz ne naravne zveze Bolje kasno, ko nikoli. Samoa vest vodi k uspehom. — Ivan Hribar. * (San tanderski katastrofi podobna nesreća) pripetila se je I. 1807 v mestu L?yiien na Holandskem, ki ie takrat imelo 11000 bis in 40000 prebivalcev. Unela ae je bila ladija, na kateri je bilo 70 sodcev smodnika in nastala je grozoa nesreča, ko se je goreča ladija razletela v zrak, katero so obširno popisovali tudi poznejši pisatelji. Od takrat pa se ni pripetila katastrofa, ki bi se mogla primerjati z ono, ki je nedavno zadela cvetoče Apnnsko mesto Santander. * (Pet milijonov frankov se lahko z as luži.) V Parizu umrla je nedavno bogata grofica, ki je v oporoki odločila pet milijonov fraukov tistemu, kdor bi hotel leto dnij biti njen tovariš v grobu (?) Italijanski listi poročajo, da se je našel v Ceari mlad mož, ki hoče leto dnij ostati v grobu poleg mrlve ekscentrične grofinje. * (Ta pa zna!) Marsikdo je že mislil, da so evropski oficijozni novinarji se povzdignili glede bizantinizma do viška, in da jih ni moči naduriliti. Temu pa ni tako. V primeri s kineškimi oficijozi rio naši še pravi šušmarji Evo vzgleda. V Kantonu izbajajoči list „Chung wa-natpoaa prnesel je pred kratkim to-le notico: „Na zapadu Kantonske provincije živi 98 let star mož, žena njegova pa je že Btara nad 100 let. Da dosezajo ljudje tako starost, je neovržen dokaz, kako — modra je vlada cesarjeva". — Ta pa zna, kaj? Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. novembra. Slovenski in hrvatski poslanci dr. Ferjanč'č, grof Alfred Coronini. dr. Gregorec. Kušar, Nabergoj, dr. Gregorčič, dr. Klaić, Bulat, Borčič in Šupuk izstopili iz Hohenvvartovega kluba, Dunaj 24. novembra. Nemški klerikalec Zallinger izstopil iz Holiemvartovcga kluba. Dunaj 24. novembra. Levičarji volili Ileilsberga predsednikom, \Vidmanna, Ilussa in Dumreicberja pa za podpredsednike. V imenu kluba bo govoril Russ. Dunaj 24. novembra. Bolgarski ministri Grekov, Savov, predsednik sobranja Petkov in polkovnik Živkov odpotovali danes zjutraj v Gradec, da prepeljejo truplo grofa Hartenaua na Bolgarsko. Praga 23. novembra. Sin mladoreškega poslanca Sokola bil danes zopet zaprt. Firence 24. novembra. Kalnokv odpotoval sinoči v Benetke. Rim 24. novembra*. Danes dopoludne sešel se je ministerski svet. Jutranji listi javljajo, da bo ministerstvn gotovo demisijoniralo. Rim 24. novembra. Ministerski svet je sklenil, podati demisijo. Pariz -4. novembra. Zbornica nadaljevala debato o interpelaciji glede vladne politike, nadaljevanje pa določila za jutri. Za probivalco mest, uradnike Itd. Proti tez-kot.iin [ i ivi \ 11 ■ • u; .-i in va*'iu u i I ■•« i k • »u i mnogega sedenja in napoensga duhovnega dela j« uprav neobhodno potrebno domaće sdravilo pristni „Moll-ov Seidlitt-praSek", ker upliva na pn-havljenj« trat no in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen uAinek. Skatljica velja 1 gld Po poArnein povzetji razpošilja to zdravilo VSak dan I.-kar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagatulj, na DUNAJI, Tuchlaiilion i*. V lekarnah na deželi je izrecno zahtuvati MOLh-ov preparat, zaznamovan z varnoHtno znamko in podpisom. Manj od 2 fikatljic ho iiu poSilja. 3 (18—Iti) f»O.OOC> ^■«> 1«1 i 11 si •-j< - % Je glavni dobi »k velike InoiiioMiNlif r»oi, iiij> o 7. zjutraj 7324 mm. 1-2'C al. vzh. obl. 84 .HOm. a 2. popol. 729 0 ■■. 0 8° C Sl. 8vz. snež. oo 1 -, 9. zvečer 728 3 mm 04» C si. vzh. snež. snega. Srednja temperatura 08°, za 1*9* pod normalom. ID-u-rLaJstest "borza, dne" 24 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 96 „ Avstrijska zlata renta....... 117 „ Avstrijska kronska renta 4" c..... 96 „ Ogerska zlata renta <" 0...... 116 „ Ogerska krouska renta 4%..... 93 „ Avstro-ogerske bančne deinice .... 996 „ Kreditne delnice......... 339 „ London v ista. . . ,....... 126 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 20 mark............ 12 » 20 frankov ....... 9„ Italijanski bankovci........ 43 , C. kr. cekini ........... 5 „ I>t:e 23. novembra t. 1. 25 90 85 10 60 90 55 75 35 99«/, 10 97 kr. 4 ' „ državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 144 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 198 . Dunava reg. srečke 5°/„ po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obfi. avstr. 4*/,°/o »lati zast listi . — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke........ 24 , Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 , Akcije anglo-avBtr. banke no 200 gld.. . 152 „ Tram»ay-di-n5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 262 n Papirnati rubelj......... 1 50 50 25 50 3IV. kr. Tužnim srcem javljamo vsem Borodnikom, prijateljem in znancem prefalostno vest, da se je naSa priljubljena soproga, oziroma bči in sestra, gospa Alojzija Tomšič roj. Zalokar po dolgi, mučni bolezni, previđena a sv. zakramenti za muiraiočse, v 32. letu svoje starosti, danes zjutraj ob 9. uri preselila v boljio bodočnost. Pogreb hode v sobota oh 9. uri dopoludne. Svete maSo zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trebnjem Predraga n.juka se priporoča v blag spor* in in molitev. ('175) V Trebnjem, dne 23. novembra 1893. Emanuel Tomšič, soprog. — Ferdinand Zalokar. zdravnik in župan Metliški, oče. — Tožefa Tomilč, taAča. — Marija Zalokar, maovha. — Jožef Zalokar, h-a t. — Amalija Vaibl m). Zalokar, Gabrijela Kamen-iek roj Zalokar, sestri. >l«■*!*» vancega «lruzega ob ventili«. Spreten zastopnik za. Kranjsko se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu. Ponudbo naj so pošiljajo pod „lomr npravnifitvu „Slov. Naroda". (,1163—5) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. M. ielenuc. Izvod iz voznega reda Treliav-negfa od 1. oktolora 1893. Nastopni) omenjeni prihnjalni In odhajalo! 6ait oina£eni so m »rettnJeerrop*kem mM. Srednjsftrropiki čai Je krajnima čusiu t Ljubljani t.a 3 minuti naprej. Odhod U LJubljane <\xxt. kol.). Ob 19. url ti min. po nori oiebni vlak v Trbii, Pontabel, lloljak, C«-lOTec, Fraiiiemfeats, Ljubno, Dunaj, či>i Selsthal v Auaaee, Imlil, Omunden, Holnonraci, Iiend-Oattein, Zeli na jeaeru, Stejrr, Line, liu-dejevice, IMzenj, Marijine vare, Kkt»lla na jeaeru, Lond-Oaitaina, Ljubnega, Beljaka, CeloToa, Franaenifeite. Trblša. Ob 11. uri - 7 min. ttopolutlnm oaebni Tlak a Dunaja Tla Arnitetten, Draadan, Prage, Krnm-ovlli varnv, Karlorili varov, Kgra, Marijinih varoT, Planja, BudejeTJo, Soluograda, Iiohla, Omundena, Linoa, Sti>yra, Pariaa, (lenovc, Curiha, Bregnioe, Zella na jeaeru, Lend-Oaiteina, Ino-moita, Lfubnega, CeloToa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri B3 min. popoluHn* oiebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, CeloToa, Vranuenafeite, 1'ontabla, Trbiaa. Ob 9. uri }S7 min. mvrrrr oiebni Tlak ■ Dnnaja, Ljubnega, Beljaka, (lo-loToa, Pontabla, Trbiia. _ Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 6. uri !iX min. »JutraJ t KočeTJe. ,. I'J ,, OO „ tt f ml mi nr n „ „ €. „ lO „ zrrrrr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri lO min. -fulrn) ia KoceTJa. 1. „ Ol „ papolntlnti „ n „ S. „ 49 „ mvrier a „ Odhod iz LJubljano (drž. kol./ Ob 7. uri 1H min. mjutraj t Kamnik. n n popoiuilne „ „ „ ti. „ BO „ »večer n n Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. url S t min. *JutrnJ is Kamnika. (12_256) a 11. n IX „