MVTR/%! Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Poštnina piaeana v gotovim Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 115 Maribor, pondeljek 21. maja 1928 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredn. 440 Uprava 455 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica SL4- Nemški voliBci za miruljubno politiko Nemčije PR! VČERAJŠNJIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH V NEMČIJI SO BILI NEMŠKI NACIJONALCI PORAŽENI. ZNATNO PA SO NAPREDOVALI SOCIJALISTI IN KOMUNISTI BERLIN, 2!• maja. Včerajšnje državnozborske volitve v Nemčiji, za katere je vladalo tudi v ostalih evropskih državah nenavadno zanimanje, so končale z zmago strank, ki so proti vsaki pustolovski nemški zunanji politiki in za ohranitev miru v Evropi, Velik napredek imajo zaznamovati posebno socijalni demokrati in komunisti, dočim so doživeli nemški na-cijonalci nepričakovan poraz. . Volitve same so potekle v splošnem iflfitmlnomu mirno in kljub izredni živahnosti vseh strank borba ni bila tako huda kakor 1. 1924. Do incidentov je prišlo samo v Berlinu in Hamburgu ter še nekaterih drugih krajih, kjer so se spopadli komunisti in socijalisti ter nacijonalisti in policija. Tako je skupina komunistov v severnem delu Berlina napadla podružnico glavnega organa socijalistov »Vor-wartza«. V spopadu je bilo več oseb lažje ranjenih. V mestu Glachau so se spopadli socijalisti z rdečimi frontnimi bojevniki in ie bil pri tej priliki umorjen tamkajšnji Predsednik socijalistične stranke Pariš. Nekdo ga je namreč zabodel z nožem naravnost v srce. Udeležba pri volitvah znaša povprečno 65 odstotkov. Po doslej znanih rezultatih so izšli iz volitev najbolj oslabljeni nemški nacijonalci- Od 103 mandatov, ki so ilh dobili 1. 1924, so rešili sedaj samo 72 mandatov. Napredovali so: komunisti od 45 na 51, t. zv. gospodarska stranka od 17 na 23, socijalni demokrati od 131 na 150 mandatov. Centrum je izgubil 9 mandatov, Stresemanova ljudska stranka je pridobila 1 mandat, bavarska ljudska stranka izgubila 3, narodni socijalisti nazadovali za 1 mandat. Wo!ffov urad je izdal danes, ob 6.30 zjutraj o volitvah sledeči komunike pri čemur pa še manjkajo rezultati iz 4 volilnih okrožij, ki pa na koričnerh rezultatu ne morejo ničesar izpremeniti. Po tej statistiki je rezultat sledeči: Socijalni demokrati 8,536.039 glasov in 150 mandatov (1. 1924 so imeli 131 mandatov); nemški nacijonalci 4,344.528 glasov in 72 mandatov (poprej 103); centrum 3,612700 glasov in 60 mandatov (poprej 69); nemška ljudska stranka 3,074.797 glasov in 52 mandatov (poprej 51); komunisti 3,080.056 glasov in 51 man. (poprej 45); demokrati 1,495.238 gla sov in 25 mandatov (poprej 32); bavarska ljudska stranka 942.799 glasov in 16 mandatov (poprej 19); levičarski komunisti 76.885 glasov in nobenega mandata; gospodarska stranka 1,366.623 glasov ii#23 mandatov (poprej 17); narodni socijalisti 777.866 glasov in 13 mandatov (poprej 14). Vse ostale manjše stranke pa so dobile skupno 2,716.717 glasov. Izvoljeni so vsi člani vlade in vodilni politiki vseh strank- Dauičouič zopet pritiska BEOGRAD, 21. maja. V političnih krogih so danes naglašali, da so postali odnošaji med radikali in demokrati zopet zelo nape-i. O priliki zadnje krize je ministrski predsednik Vu-kičevic obljubil Davidoviču, da bo izvedel zahteve demokratov glede reforme državne uprave in tako res pridobil Davidoviča zase. Čim pa se je Vukičevič čutil zopet trdnega, se je znal vedno zelo spretno izogniti izpolnitvi danih obljub, kar je povzročalo v demokratskih vrstah vedno večje nezadovoljstvo. Med tem so se razmere v Južni Srbiji poslabšale, Pomoč vlade pasivnim pokrajinam je bila nezadostna, glasovi o razdelitvi inozemskega posojila povzročajo vedno hujšo kri. Ljuba Davidovič sc je nenadoma znašel v mučnem položa* in. da prizna neuspeh svoje politike nli Pa preneha koalicijo z radikali, ki 1° je imenoval »trdi grad«. Včeraj sta imela Vukičevič in Davidovič zopet daljši sestanek, na katerem je ba-v P.avidovič ultimativno zahteval od Vukičeviča izpolnitev glavnih demokratskih žalitev, predvsem odstavitev raznih velikih županov, ki niso demokratom naklonjeni. Ministrski, pred-seduik je obljubil, da bo stvar preštudiral in v kratkem odgovoril, vendar J|a,v političnih krogih že sedaj prevla-uje prepričanje, da Vukičevič ne bo nnstal tia te zahteve. Zelo značilno -a noložal sedanie vlade je dalje dej- stvo, da se je tudi med poslanci SLS in muslimani že pričelo pojavljati nezadovoljstvo nad nameravanim načinom razdelitve inozemskega posojila. Bajc je že v prihodnjih dneh pričakovati važnih dogodkov, ki bodo močno vplivali na nadaljni razvoj notra-njc-političncga položaja. Katastrofa u rudniku NEWYORK, 21. maja. V zlatem rudniku v Braunville v Pensilvaniji so eksplodirali plini, nakar se je razvil takoj močen požar. Katastrofa se je zgodila ravno med delom. Po prvih poročilih je zaprtih v rudniku nad 150 delavcev, ki jitn grozi strašna smrt. NEW-YORK, 21. maja. Skupno število rudarjev, ki so zaprti v rudniku, znaša po najnovejšem poročilu nad 200. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 32 trupel, 9 rudarjev je bilo še živih, 141 pa jih še pogrešajo. Nepoznana epidemija na Ruskem VARŠAVA. 21. maja. Med ruskim ob-mejhim vojaštvom je Izbruhnila dosedaj še nepoznana epidemija, ki je zahtevala že številne žrtve. Obolelim otečejo obraz in noge in pojavi se obenem nenavadno močna mrzlica. Rokovnjači v Dravski dolini DOMAČI ALI TUJI ZLOČINCI? — NAPAD V SV. LOVRENCU. — ZLOČINSKA ROMANTIKA. — VRNJEN PLEN. Tolpa, ki je izvršila zadnjič opisane vlome v gostilni na Ruti in v skladišču železniške postaje v Sv. Lovrencu, povzroča prebivalstvu velike skrbi. V Sv. Lovrencu, v Puščavi, v Rušah, na Fali in v Selnici so že par noči organizirane straže. Vlom v postajno skladišče v Sv. Lovrencu je bil v sredo ob dveh zjutraj. Načelnik postaje je zločince, kakor že znano, pregnal. V petek ponoči se je pa tolpa zopet približala šent-lovrenski postaji. Pravijo, da je bilo okrog 20 mož. Železniški uslužbenci in nekateri okoličani so pa bili na straži. Razdeljeni so bili na tri skupine. Te straže so tolpo ustavile že pred prelazom. Streljalo se je kakor na fronti. Eden od rokovnjačev je moral biti ranjen. Našli so namreč prestreljen klobuk, katerega se je s krvjo držalo tudi nekaj las. Ranjenec se je pobral, ali so ga pa tovariši odnesli. V soboto so pa neznani zločinci na poti med Puščavo in Sv. Lovrencom napadli nekega delavca, ki je šel k zdravniku. Vzeli so mu denar. Napadeni pravi, da sta se spravila nanj dva moža tujega izgleda in da jih je najbrž še več čakalo v hosti. Vlom na Ruti, kjer so vlomilci popili okrog 100 steklenic piva, pokalice in kisle vode, kar je najboljši dokaz o številnosti tolpe, potem obleganje železniške postaje, rop na cesti, vse to vzbuja tudi precej pretiranih vesti. Govori se o razbojniški četi, ki naj bi taborila nekje na Pohorju, o ciganih, o hajdukih iz Slavonije in Srbije itd. Neki zagrebški list je v Dravski dolini iztaknil celo — Prpičevo bando, da osveži zagrebško veliko razbojniško senzacijo. Prpič s svojimi tovariši čaka v ječi na smrtno obsodbo in ga radi tega edinole močna domišljija lahko spravi v stike z zločinskimi sovrstniki v naših krajih. Sliko tujih, eksotičnih rokovnjačev, pa kvari precej jasnih in prav domačih črt. Tako n. pr. vlomi v Rušah. Najprej v trafiko, potem v stanovanje delavca, ki je nekam izginil, končno pa v stanovanje kantinerke gospe Kochner. Teh vlomov tujec ne bi mogel izvesti. Tu se je morala udejstvovati domača roka, ali pa je bilo vse pod vodstvom človeka, ki natančno pozna kraj in razmere. Bilo, kakor bilo, rokovnjači pa ima* jo vendarle nekaj romantičnega. Z gotovimi svojimi gestami bi bili vredni tovariši Obloškega Tončeta, Tomaža Velikonje in drugih Jurčičevih rokovnjačev. V stanovanje kantinerke v Rušali je bilo vlomljeno v noči od torka na sredo. Vlomilci so odnesli 9000 Din. — V soboto zvečer so pa od tega zneska vrnili 6000 Din. Ta denar so zagrebli v tla odprte kleti, na plot pri hiši so pa obesili pismo z naznanilom, kje je denar, —• ter s pozivom, naj se ne sumi nedolžnih ljudi. Končno se pa tudi ta romantika lahko prelije v prozo. Vrnitev denarja spravljajo mnogi v zvezo z aretacijo brezposelnega V. in njegovega tovariša, ki je bila izvršena dan poprej. Aretiranca sta bila zadnja gosta kantine. Obtežena sta pa še z drugimi okolnostmi. Močno osumljeni so tudi cigani In sicer ravno ona kolonija, ki je bila na Teznu. Misli se celo, da so za svadbo Micike Kokoš 111 Gamila Tribune rabili toliko vina, da so morali vdreti v radvaniske gostilne in pri Ditingerju na Ruti. Upajmo, da bo vse pojasnila preiskava, ki pa precej trpi na — pomanjkanju kredita. Ulom u praški muzej PRAGA, 21. maja. V nedeljo ponoči je bil izvršen vlom v praški Narodni muzej. Vlomilci so odnesli večjo množino starinskih zlatih okraskov, prstanov, ur in pred metov iz slonovine. Skupna škoda se ceni na preko 240.000 Kč. Policija je mnenja, da so vlom izvršili najbrže tujci. Noua nesreča »Bremena** NEW-YORK, 21. maja. Iz Grenley Is-landa se poroča, da se je letalo »Bremen« pri poskusnem startu tako močno poškodovalo, da je popolnoma neporabno za vsak nndalini polet. Letalo bodo zato sedaj demontirali in je prepeljali v New-York. Samomor srbskega generala. BEOGRAD, 21. maja. V Zaječarju se je ustrelil iz neznanih vzrokov brigadni general Vidojkovič, bratranec prometnega ministra generala Milosavljeviča. Ljubljanski uelesejm Stalna hlgljenska razstava, preurejena in znatno izpopolnjena, se otvori letos v soboto, dne 2. junija. Razstava obsega preko 700 slik, fotografij, preparatov, modelov in nazoril, nanašajočih se na vsa polja higijene. Temelj razstavi tvorita osebna in stanovanjska hi-gijena, kjer so ponazorjeni razni nauki in pravila, tako, da jih mora na prvi pogled razumeti tudi manj izobražen človek. Smisel razstave je, da skušamo vsakemu posameznemu pokazati pot k cilju, ki ga ima človeško telo na tej zemlji: živeti čim boljše, čim lepše, čim srečnejše in čim daljše. V dosego tega cilja nam je potreba še mnogo znanja o ohranjevanju zdravja in o preprečenju bolezni splošno po vaseh in mestih- Z eno besedo, bolehamo vsled neznanja in malobrižnesti. V stalni higijenski razstavi so nakopičeni neprecenljivi zakladi, do katerih ima vsakdo pristop. Tukaj nabrano znanje se bo mnogobrojno obrestovalo. Razstava obsega po vrsti nastopne oddelke: Anatomija, trahom. živila, dečja nega, desinfekcija, asanacije, stanovanjska higijena, higijena žene, osebna higi-jena, spolne bolezni, higijena v okolici hiše, higijena v hiši, nalezljive bolezni, 0-brtna higijena* šolska higijena, bolniška soba, jetika, prva pomoč, alkoholizem, tobak. V oddelku za spolne bolezni in higijena žene jo nedoraslim vstop za-branjen. Vratar razstave sprejema tudi naročnike na edini slovenski zdravstveni list »Zdravje«. Revija je pisana zelo poljudno, Izhaja mesečno na 24 straneh in stane celoletno 30 dinarjev. fDominlalte ie CMD Pismo Sz Primorja GOSPODARSKE PRILIKE V TRSTU. — NEZNATEN PORAST TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA. - PORABA NAJVAŽNEJŠIH ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN — TRST NIMA VEČ PRIVLAČNOSTI. V Trstu, 19. majnika. V fašističnih listih se čita dan za dnem, kako skrbi fašistična vlada za Trst, za njegov napredek in procvit- V resnici pa je stvar popolnoma drugačna. Življenje v Trstu je danes ne samo najdražje v vsej Italiji, temveč je že naravnost bedno. Brezposelnost raste od dne do dne in draginja postaja vedno večja. Najboljši dokaz, kako propada Trst pod fašističnim režimom, je pač dejstvo, da se prebivalstvo v Trstu množi v tako majhni meri, da se vsakoletni prirastek skoraj niti ne pozna. Trst je imel pred vojno okoli 240.000 prebivalcev. Med vojno se je število prebivalstva znatno skrčilo, a po vojni je zopet hitro doseglo predvojno višino in jo še preseglo, ker je bil pritok prebivalstva iz starih italijanskih provincij v prvih povojnih letih zelo velik. Renjikoli so pač mislili, da bodo nove pokrajine nekaka Kalifornija zanje, in zato je vse drlo v Trst. Plačevale so se ogromne nagrade za poslovne lokale. Po 20.000 lir in še več so ponujali za majhno prodajalnico- Seveda pa so taki priseljeni trgovci in obrtniki drug za drugim propadli, in skušali so potem zopet oddati svoje prostore drugim, ki jih je enako, kakor nje, privabila v Trst nada, da bodo tu kar čez noč obogateli. Tako so nekateri poslovni prostor! v prvih povojnih letih menjali po petkrat in še večkrat gospodarja, ki pa je končno zopet izginil tjakaj, odkoder je prišel. Tak6 se je prebivalstvo v Trstu pač res zelo menjalo, a naraščalo je le počasi. Leta 1924. je štel Trst 245.372 prebivalcev. Tri leta pozneje, 21. decembra leta 1927., pa je štel 250.596 duš in se je torej število prebivalstva pomnožilo samo za 5224 duš, torej komaj za nekih 1750 duš na leto. Če bi se prebivalstvo množilo tako, kakor se je množilo pred vojno, bi Trst imel vsako leto najmanj 5000 duš prirastka in bi štel danes nad 270-000 duš. Zelo zanimivo je tudi glede na gospodarski položaj Trsta dejstvo, da se danes v Trstu porablja zelo veliko zmrznjenega mesa, ki ga pred vojno Trst ni poznal. Tudi poraba rib nikakor ni napredovala. Ribe, ki so bile nekdaj hrana zlasti manj imovitemu prebivalstvu, so danes mogo- če samo za imovitejše sloje. Seveda, ko je najslabšo ribo treba plačati po 2 do 5 lir kilogram (n. pr. sardele), količkaj boljša, n. pr. lokardo, skušo podlanico po 15 lir, najboljšo pa celo do 32 in 36 lir kilogram, si more tako hrano privoščiti samo bogataš. Znatno je padla v zadnjih treh letih poraba vina. Dočim je prihajalo leta 1925. na osebo 108 litrov, je poraba v letu 1926- padla na 98 litrov, a leta 1927. na 94 litrov. Poraba piva pa je nekoliko po-rastla. Dočim je leta 1924. prišlo na osebo 16 litrov, je porastla poraba v letu 1925. na 17, v naslednjem letu na 20 in se je v letu 1927. vzdržala na tej višini. Poudarja se, da je poraba mila merilo za civilizacijo prebivalstva Če je to resnica, potem Trst ni bogve kako civilizirano mesto, kajti v letu 1924. se je porabilo v Trstu samo 9 kg mila na osebo. Poraba je v naslednjem letu porastla na 10 kg, v letu 1926. se vzdržala na tej višini, leta 1927. pa zopet padla na 9 kg. Torej naza dovanje porabe in potemtakem tudi civilizacije. Zato pa je porastla poraba vode in sicer od 86 litrov na osebo in dan v letu 1924 na 97 litrov v letu 1925., na 107 v letu 1926. in na 113 v letu 1927. Znatno pa se je povečal tramvajski promet, znamenje da ljudstvo vedno bolj uporablja to ceneno prometno sredstvo namesto ne ravno preveč dragega, ali za večino prebivalstva vendar nemogočega avtomobila ali izvoščka. Leta 1924. je prišlo na osebo 97 voznih listkov, leta 1925. že 118, naslednjega leta 132. a leta 1927. pa 141 voznih listkov. Dohodki tramvaja so od 10-844.444 lir v letu 1924-narastli ^ 17.095.750 lir v letu 1927. Vse te številke jasno kažejo, kako danes pod fašističnim režimom življenje v Trstu le nazaduje, in kako prebivalstvo v svoji porabi sega vedno po cenejših stvareh, ker dražjih ne zmore več. Najznačilnejše pa je gotovo dejstvo, da se prebivalstvo množi tako počasi, da je vsakoletni prirastek tako neznaten, da skoraj niti ne prihaja v poštev, in da je pritok iz zaledja skoraj popolnoma izostal. Trst pač nima več privlačnosti in to je znamenje, da gre njegovo gospodarsko stanje rakovo pot. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 21. maja. Zaprto- Torek, 22. maja ob 20. uri »Svet« ab. A. Kuponi. Sreda, 23. maja. Zaprto. Četrtek, 24. maja ob 20. uri »Grofica Marica« ab. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. »Grofica Marica« zadnjikrat na mariborskem odru. Ker so mnogi zunanji abonenti izrazili željo, da bi radi videli to najuspelejšo opereto, se vprizori »Grofica Marica« v četrtek, 24. t. m. za abonma D. To bo nepreklicno zadnja predstava te priljubljene operete, ker se potem odstavi za veČJet z repertoarja. Veljajo znižane cene in kuponi. Koncert Glasbene matice 1/ Ptuju Včeraj je po dveh letih zopet enkrat mariborska Glasbena Matica nastopila v Ptuju. Dame. ki so že iz Maribora potovale v narodnih nošah, so po mestu vzbujale pravo senzacijo in je gotovo tudi krasota slikovitih noš marsikaj pripomogla, da je bila dvorana skoraj popolnoma razprodana. Zbor je nastopil s priznano preciznostjo in že po prvih točkah je bilo videti, s kako ži\*ihnim zanimanjem sledi publika točki za točko. Več pesmi so morali ponoviti in občinstvo po koncertu kar ni hotelo iz dvorane, dokler niso pevci dodali še eno pesem izven programa. Publike bi menda bilo Še več, če bi ne bili ravno celjski diletanti z Valo Bratino v Ptuju. Mnogo občinstva je šlo sicer iz gledališča naravnost h koncertu, marsikdo pa je seveda iz razumljivih razlogov moral izostati. Koliko poslušalcev je bilo v gledališču, mi sicer ni znano, mislim pa, da je Ptuj za dve kulturni prireditvi na en dan premajhen,, Društvo ljubiteljev umetnosti v Mariboru je bilo ustanovljeno včeraj v stanovanju g. generala Maistra, ki je postal tudi njegov prvi predsednik. Društvo ima namen podpirati umetnike v njih stremljenju, popularizirati umetnost in prirejati razstave, predavanja itd. Klub "Grohar« preide v to novo društvo, ki bo odslej združevalo umetnike vseh panog. Člani so častni, redni in podporni in jih pozove v društvo šele odbor. — Pričakovati je, da se bo v novem društvu začelo živahnejše in smotrnejše gibanje v prospeh naše lepe umetnosti. — Lady Ashby v Mariboru. K našemu obvestilu o predavanju Angležinje lady Ashby pripominjamo še sledeče: Z gospo Ashf>y se pripelje jutri v-torek (22.maja) s popoldanskim brzo-vlakom tudi predsednica francoske ženske alianse in podpredsednica internacijo-nalne ženske aliance ga. Malaberre-Sel-lier. Ob 8. zvečer bosta predavali v Ljudski univerzi: ga. Ashby o angleški ženi, ga. Sellier pa o francoski ženi in njih delovanju v javnem življenju. — Mariborčanke in Mariborčane brez razlike na stan, stranko in narodnost vabimo, da pridejo v čim večjem številu poslušat obe najodličnejši predstavnici ženstva vsega sveta, ki se bore za enakopravnost žene na političnem, socialnem in kulturnem polju. Francosko predavanje. Predsednico mednarodne ženske alianse gospo Ashby spremlja podpredsednica gospa Sellier-Melaberre, ki bo jutri ob osmih zvečer tudi govorila v Ljudski univerzi in sicer francosko o ženskem gibanju v Franciji. Francoski krožek vabi svoje člane k polnoštevilni udeležbi sprejema in predavanja, Mar iberski in dnevni drobiš Potniški promet preko seuer-ne meje Meje so tudi vir lepih dohodkov. Potniški promet preko mej je kljub vsem gmotnim in drugim bremenom in težavam živahen, kakor se vidi tudi po statistiki pretečenega meseca. Na postajah Maribor, Št. Uj, Cmurek, Dravograd, Pre valje, Radgona in Hodoš je preko meje vpotovalo v našo državo 12.619 oseb. Od istih postaj se je pa odpeljalo preko meje 12.047 oseb. Od začetka leta do konca aprila je potovalo preko meje 72.139 oseb. Prometno najmočnejša je seveda mariborska postaja. Vpotovalo je na njej 11.044, odpotovalo pa 10.619 potnikov. V Št. liju je bil dohod 630, odhod pa 503 oseb. V Prevaljah je bil dohod 472, odhod pa 522. Najmanjši promet je imel Hodoš. Tam je vpotovalo 14 Jugoslovanov in 14 Madžarov, odpotovalo pa 39 ljudi. V našo državo je prišlo preko meje največ Avstrijcev in sicer 5186, naših državljanov na 4254. češkoslovaških potnikov je bilo 1639, nemških 941, madžarskih 88, italijanskih 98, poljskih 177, švicarskih 67 itd. Odpotovalo je pa največ naših državljanov in sicer 5159. Za njimi pridejo Avstrijci — 4477, Čehov 967, Nemcev 830. Italijanov 78, Madžarov 76. Poljakov 224, Rumunov 26, Angležev 22 itd. Tmnzitni promet je bit pa sledeči: V smeri Maribor—Rakek 2154, narobe 1771, Prevalje—Maribor 164, Maribor—Prevalje 185. Prevalje—Lavamiind 951, obratno pa 1.014. Celokupni tranzitni promet ie bil 6239, od začetka leta pa 18.082 potnikov. — . Odhodnica polkovnika Dušana Petkoviča Odhodnico priredijo narodna društva g. nolkovniku Dušanu Petkoviču jutri v torek v restavraciji Nar. doma ob<-0. zvečer. Prosimo zastopnike društev, da se odhodnice polnoštevilno udeležijo in va bitno tudi vse prijatelje, da se tem čast-neje oddolžimo odličnemu častniku in a-snlnerrvi narodnemu delavcu. — Krvatski planine! na Pohorju. Zanimanje hrvatskih planincev za slovenske planine je teden za tednom večje Ni nedelje in praznika, da ne bi bilo po več skupin Zagrebčanov na zletu na Lisci, Kumu, Mrzlici, Sveti Planini itd. To da tudi naše Pohorje ima prav pogosto či#t pozdraviti bratske ljubitelje narave z onkraj Sotle. Včeraj je obiskalo Mariborsko kočo okrog 40 Sljemašev iz Za greba. V soboto ponoči so prispeli z vlakom do Hoč, kjer so jih sprejeli in spre mili do koče odborniki mariborske SPD podružnice. Gostje so si na Pohorju ogledali vse napredne planinske naprave ter se o njih nad vse lakavo izrazili obžalujoč, da pri njih doma planinstvo še ni ta ko visoko razvito kot v Sloveniji. Sinoči so se gostje pripeljali iz avtobusom izpod Pohorja v Maribor in zapustili ob pol šestih z nailepšjmi vtisi naše mesto. — Filip Logar pred poroto. Prva razprava letošnje poletne porote bo posvečena dne 11. in morda še tudi 12. junija Filipu Logarju, bivšemu sodnemu kancelistu v Gornji Radgoni, ki je obtožen uradne poneverbe. Početkom januarja smo obširno poročali, kako so tiste dni docela po naključju ugotovili v Radgoni, da si je Logar prilasti! denarne zneske, ki gredu v stotisoče. Ker se je mož že 1. decembra 1927. preselil z vso rodbino v Avstrijo, potem ko je bil podal o-stavko na državno službo, ga je avstr, varnostno oblastvo po kratkem iskanju našlo in izročilo našemu sodišču. Pri porotni razpravi, ki jo bo vodil predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, bo zaslišanih nič manj kot 35 prič, med njimi cela vrsta posestnikov, ki so polagali denar na sodišču v roke Logarja za posestva, ki bi imela priti na sodno dražbo. — Posestno gibanje. Mihael in Matilda Hohnjec sta prodala Margareti Pirc, soprogi čevljarskega moj stra, hišo št. 1. na Betnavski cesti za Din 57.500. — Cela vrsta novih vinotočev je bila včeraj otvorjenih. Kakor doznava-mo, je vloženih še več prošenj za vinotoče »pod vejo« na deželi. Zanimivo je dejstvo, katerega ne more nikdo oporekati, da namreč meščani, siti mestnega prahu in obzidja, silijo na deželo, da se tam poleg čistega zraku nasrkajo za mali denar tudi dobre domače kapljice. ~ Smrtna kosa. Davi ob osmih je v 75. letu starosti nenadoma preminul v Središču ob Dravi, zadet od srčne kapi, g. Franc Horvat, gostilničar in posestnik. Pokojnik je bil mirnega tihega značaja, vzoren obrtnik in velik dobrotni humanitarnih korporacij in društev. Samostojno je izvrševal svojo obrt celih 40 let in bil 32 let reden član domačega prostovoljnega gasilskega društva. Po duhu in mišljenju je bil vedno dober naprednjak in ga bodo prijatelji in znanci vrlo težko pogrešali. Naj mu bo lahka domača grudica! Ljudska univerza v Mariboru. Danes ob 8. zvečer: Sprehodi po severni Ameriki. Newyork, Yellowston na-cijonalni park, Niagara itd. s 96 skiopt. slikami. Predava univ. prof- dr. Vouk iz Zagreba. V torek, 22. maja, ob 8. zvečer: Cornett Ashby iz Londona, predsednica internacionalne ženske zveze predava (v nemščini) o temi »Angleška žena v javnem življenjeu«. Sprejem v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru. Oddelek artiljerijske podoficirske šole v Mariboru sprejme 1. oktobra 150 gojencev. Pogoji za vstop v to šolo so razvidni v vojnem okrugu, pri 32. art. polku ali pa na občini- — Otvoritev brzojavov in telefonov Bodon* ci, Gornja Lendava in Rogaševci. Dne 15. maja so bile pri poštah Bodonci, Gornja Lendava in Rogaševci (vse v Prekmurju) otvorjene brzojavne postaje in telefonske centrale. — Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast ima svojo glavno skupščino v petek;' dne 25. maja ob 9.30 dop. v posvetovalnici mestnega županstva v Mariboru. — Čuden divji petelin. V Gosposki ulici v izložbi g. Zankla je razstavil preparater g. Josip Pajtler iz Peker nagačenega divjega petelina, kakršnega ni videti niti v nobenem muzeju. Ima bela prsa, bele lise v vratu iri bela peresa v perutih; torej je nekak albinus. Ustreljen je bil v gornjegrajskem škofovem lovišču. — Mariborsko žensko društvo -' poziva svoje članstvo k udeležbi sprejema predsednice mednarodne ženske alianse gospe Ashby in podpredsednice gospe Malaberre-Sellier. ki se pripeljeta jutri z brzovlakom ob 13.50 uri. Sokolsko društvo v Mariboru poziva svoje Članstvo, da se udeleži odhodnice g. polkovnika Petkoviča, ki bo v torek 22. t. m. ob 21. uri v Narodnem domu. — Odbor. — Znižana vstopnina na velesejmu. * Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesejma. Znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno Din 15. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekonomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic. Poizvedovanje. Edvard Skala, po poklicu mesar, rojen I. 1876 v Radečah pri Zidanem mostu, živeč v Ameriki, se ni oglasil že 8 let. — Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Julka Pust, roj. Skale, Vrbanova ulica 10, Maribor. — V Dravi najden človeški plod. Včeraj, okrog 4. popoldne, so našli na Pristanu ob Dravi za gostilno Copetti v Dravi človeški plod, star približno 4 mesece. Na odredbo dežurnega poiic. uradnika je bilo trupelce prepeljano v mestni pogrebni zavod. Poizvedbe za brezsrčno materjo so v polnem teku Ta slučaj je v razdobju 14 dni drugi. Pred kratkim so tak plod našli tudi v Pobrežju. — P° mestu so se sicer razširile najneverjetnej-še govorice, vendar je treba počakati rezultata preiskave. — Nezgoda pri telovadbi. Včeraj popoldne je bila tuk. rešilna postaja telefonsko obveščena, da se je » .ajteršpergu zgodila nesreča. 181etni dlak gimnazije Stanko Vogrinec je pri te-ovadbi padel ter si strl levi spodnji laket Ponesrečenec je bil z rešilnim avtom pri' peljan v Splošno bolnico. — Velika kavarna. Danes, oondeUek in v sredo kabareta večer. — M»»iborsk» V f- C t & N I K Jutra Stran S. Poljub v znanosti in ¥ življenju IZ LEKSIKONA. - OD SODNIJE. — NA JAPONSKEM. - V AMERIKI ITD. V nekem leksikonu je poljub opisan tako-le: Poljub (lat. osculum) je pritisk ustnic na kak predmet v znak prijateljstva, cenitve ali ljubezni ter nekaterim narodom, tako n. pr- Kitajcem in Japoncem, nepoznan čustveni izraz. Za poljub imajo narodi in tudi sloji posebno etiketo in razne ceremonije. * Iz neke sodnijske razsodbe: S poljubom se vpliva na telo drugega človeka in je poljub dopusten le tedaj, če je poljubljeni človek s poljubom kot dotikom in vplivom izrecno sporazumen ali pa, če je soglasje očividno, kakor je to na primer pri sorodnikih, stariših in otrocih in pri zaljubljencih. Če se pa drugi človek poljuba resno brani, potem je poljub pro-tipostavno vmešavanje v njegove osebne pravice in napad na njegovo čast. Kdor pod takimi okolnostmi koga poljubi, zakrivi žalitev. * Psiholog in analitik dr. T. H. van de Velde pa pravi: Na apercepciji poljuba so udeleženi trije čuti: tipalni čut, voh in okus. Za četrtega — zasl uh — je boljše, če ni udeležen. Poseben faktor pri poljubu je tudi čut, ki se razlikuje po aktivnem, pasivnem ali mešanem učinku poljuba- * Iz ameriške justice: V Jersey-City je neka žena tožila svojega moža, ker jo je poljubljal tudi tedaj, kadar ona ni hotela. Mož je bil obsojen na globo 100 dolarjev utemeljitvijo, da mora mož tudi svojo ^Rfino vprašati za dovoljenje poljubljanja. Ob drugi priliki je pa neka žena tožila svojega moža kar v splošnem, da jo preveč poljublja. Mož je moral pred sodnikom podpisati sledečo obvezo: Obvežem se, da svoje soproge ne bom večkrat poljubil kot desetkrat na dan in sicer petkrat dopoldne in petkrat popoldne. Če bi to število poljubov prekoračil, ima žena pravico tožbe. Izjavljam, da prevzamem v tem slučaju vse posledice kršenja-swje obveze. * Iz nekega predavanja newyorškega medicinskega društva: Dr. Lawson Brown svetuje: Če hočeš ostati zdrav, tedaj poljubljaj le popoldne ali pa zvečer. Mikroskopične preiskave so dokazale, da jutranji poljubi prenašajo bakterije v veliki meri, zvečer pa le malo ali celo nič. * Neki francoski učenjak je zračunal, da spravi brkat mož s poljubom na kubični milimeter ravno 1650 bacilov, mož brez brk pa samo 140. Možje, ki poljubljajo, po njegovem mnenju ne bi smeli nositi brk. * Policija v Budimpešti je prepovedala poljubljanje v temnih prostorih kinematografov- V vsakem kinu so postavili posebnega stražnika, ki vestno pazi na sumljivo šumenje ter takoj napravi luč, če se mu ne zdi vse v redu. One, ki jih pri poljubljanju zaloti, vpiše v svoje službeno poročilo. Radi te strogosti se obisk kinematografov seveda ne zvišuje. - * Japonska filmska cenzura je v enem samem letu izrezala 250.000 metrov poljubov iz na Japonskem predstavljenih filmov. Na Japonskem se namreč strogo pazi, da se v kinu ne pokaže poljuba. * V HooIywodu se peča neki mož z »zbirko« poljubov. Ima namreč album in mesto verzov se pritisnejo na bele liste poljubi slavnih filmskih zvezd. Seveda si pri tem dive najprej namažejo ustnice z živordečo barvo, da se pozna odtis. Ta album slavnih poljubov je vzbudil v Ameriki veliko pozornost. * Učenjak Western Collega v Coloradu so baje izračunali, da prikrajša vsak poljub človeško življenje za tri minute. Pri 500 poljubih se zgubi en dan življenja-175.000 poljubov prikrajša življenje za eno leto. Če računamo nazaj, se to pravi, da bi pri sto milijonih poljubov morali umreti že kot dojenčki. Baje je znanstveno dokazano, da porabi poljub tri minute normalnega delovanja srca. • Poljubljajo se pa še kljub temu. Iz »dežele sredine IZVRŠEVALCI SUN-JAT-SENOVE OPOROKE. II Ogromna »dežela sredine«, katero prebivalstvo tvori četrtino celokupnega svetovnega prebivalstva, je že dolgo časa torišče vseh konfliktov na Tihem oceanu in bojišče vseli svetovnih nasprotij: rusko-angleškega. angleško-japonskega, japonsko-ameriškega itd. Vsi ti konflikti se izbojujejo na velikem področju rodovitnih pokrajin med Pekingom in Kantonom- Tuje sile so od prvega početka vmešane tudi v kitajske meščanske vojne. Kitajska revolucija, ki se je razvila z Juga, je bila začetkoma precej jakobin-sko-rusofilskega značaja. Naglo se je pa vse obrnilo v girondistično meščansko-demokratično smer, ki pozna edini cilj: združitev Kitajske in odpravo predpravic tujcev. Pokret je že od svojega začetka naperjen proti Angliji in šele v drugi vrsti proti Čang-Čo-Linu, ki hkrati Pobira subvencije od angleške in japonske strani. Doba razkrojnih in uničevalnih nemirov, ko pokrajina uničuje pokrajino, kakor nekdaj v Evropi v dobi tridesetletne vojne, se pa bliža svojemu koncu. Jug mora zmagati, ker ima idejo in idealizem. Na njegovi strani je idealizem velikega narodnega voditelja Sun-Jat-Sena. ki je v svojih treh narodnostnih principih Prvi zavzel 450 milijonski narod za idejo svobodo :n neodvisnosti, za demokratično upravo in za socijalne reforme. Srednja Kitajska z bogatim trgov-j in sever z veleposestniškim fev- dalizmom in romantiko tisočletne dina-‘«e nista dolgo razumela velikih gesel un-Jat-Sena, ki se da primerjati po svo-ip Vell^inI z Garibaldijem ali pa Ghandi-ra e,oma teh Paro1 tudi nista hotela azumeti. Kanton se je moral odločiti, da om”?Se te ideie na sever in zapad tudi z *iem. Pod orožje pa niso prišli najeti fTlatere ne smejo biti predobre Otroci cesto zbole telesno in duševno, piše nemška revija »Die Frau und Mutter«, radi preblagega in pre-nežnega postopanja matere. Ne vedoč, kaj naj sploh še napravijo, jih vodijo potem k zdravnikom. Otrok ne je, slabo spi, se vznemiruje za vsako najmanjšo stvar itd. Toda mati niti ne pove, da je otrok postal tako mehkužen samo zato, ker ga ni znala vzgojiti. Kadar n. pr. otrok noče vzeti dobre in zdrave hrane, mu mati ne sme takoj ponuditi kaj drugega iz strahu, da bo dete sicer oslabelo. Ako noče spati, ga tudi ne sme takoj vzeti k sebi in kadar noče izvršiti ukaza, mu ne takoj obljubiti nagrade itd. Ni dobro, pravi dotična revija, da je mati vedno v skrbeh za zdravje svojega otroka, misleč, da ne sme dir jati, skakati po zimi ali na solncu. Taka neprestana skrb je prava muka za vso družino. Otrok postane polagoma plašljiv in ostane potem navadno za vedno slaboten. Ako se otroci navadijo na red in točno življenje, potem bodo šli, čim pridejo iz družinskega obeležja, pravo pot in ne bodo podvrženi vsemogočim vplivom. Šport 'judje, kakor oni od severa, ki so plačani od Angležev, Japoncev in Amerikancev, temveč navdušeni izobraženci, kmetje in delavci. Prodiranje take vojske, ki ima najvišja nacijonalna načela za svojo svetinjo, je nezadržljivo- Kdor je zasledoval pota od Kantona na Hankau, od Šanghaja do Hankaua, od Šanghaja v Nanking in odtod v Tsinan, je uvidel, da je združitev Tientsina s Pekingom samo še vpra-.fonje časa. Japonci so odkrito ob strani Čang-Čo-Lina stopili na plan, pa tudi njihova okupacija šangtunske pokrajine ni mogla spremeniti usode. Južna armada je pustila Japonce ob strani ter mimo njih prodirala naprej proti severu. Čang-Čo-Lin se je hotel že pobotati z zmagovitimi Kantonci, ki pa njegove ponudbe ignorirajo. Ni še znano, kdaj in kako se bo umaknil, gotovo je pa to, da bo napredna mladina Pekinga na čelu malih kmetov obširnih provinc stopila z vso vnemo v službo Sun-Jat-Senove nacijonalne ideje. Angleži in Japonci bodo mogoče skušali zadržati pohod, razvila se bo zopet velika agitacija proti »žolti nevarnosti«, evropske orožarne bodo dobile velika naročila, vse to pa vendar le ne bo preprečilo združitve Kitajske v novo, svobodno in demokratično državno enoto. Tudi velike predpravice tujcev ne morejo imeti obstanka. Pa tudi prijatelji svobodne Kitajske se ne smejo vdajati iluzijam. Z osvojitvijo Pekinga bo dosežena šele prva, duševno že dovolj pripravljena etapa. Združeno kitajsko državo čakajo velike naloge in težave. Dan avtomobilskih nesreč je bil četrtkov praznik v Nemčiji, zgodaj zjutraj so se odpeljali telovadci nekega delavskega društva "v Giessenu z avtobusi na zlet. Nedaleč Marburga je zdrsel eden avtobusov po strmini v globok obcestni jarek in pokopal pod seboj 30 oseb. Smrtno nevarno je bila ranjena trojica, ostali pa so dobili vsi lažje poškodbe. Podobna nesreča se je pripetila v dolini Miiglitz na Saksonskem. Člani kegljaškega kluba so se peljali z draž* danskim mestnim avtobusom na zlet proti češki meji. Na strmi cesti pri Barensteinu je odpovedala zavora in vozilo se je zvrnilo z vso trideseto-rico potnikov v reko. Nesrečneži so imeli dober dan, ker so bili na uprav čudežen način vsi k sreči le lahko poškodovani. Visoka zmaga Splita nad Zagrebom! Pri včerajšnji medmestni nogometni tekmi Zagreb—Split je zagrebška reprezentanca podlegla v Splitu v izredno visokem razmerju 0:5! Kakor znano, je bil Zagreb tudi v Gradcu poražen 0:2 in mora imeti zagrebški podsavezni kapetan gotovo slabe čase... Rez. »Maribora«—Svoboda 9:1 (4:0) Sigurni zmagovalec je nastopil s Korenom v obrambi in Unterreiterjem v kril« ski vrsti. III. mladina »Maribora«—dijaški teani 2:0 (0:0). Najmlajši med mladimi »Mariborčani« so prestali svoj prvi javni nastop z zasluženo zmago. V živahni igri je bilo videti dokaj lepih taktičnih potez, pa tudi tehnično so dečki že precej izvežbani. Pod treningom g. Evgena Berganta, ki je prevzel po svojem prihodu od vojakov vso mladino in rezervo v strogo šolo, bodo postali tl najmlajši sčasoma dobri nogometaši in športniki sploh- ISSK Maribor — nogometna sekcija. Igralci Kovačič, Koren, Laznička T., ^riveršek, oba Hreščaka, Prevolnik, Un-terreiter, Brtoncelj P., Pavlin in Starc, imajo jutri v torek ob 18. obvezen trening. — Načelnik. SK Železničar — nogometna sekcija. Jutri v torek imajo naslednji igralci obvezen trening ob 18. na igrišču »Maribora«: Frangeš, Jurko, Kopčič. Konrad, Jakovljevič, Mernik, Štrukelj, Ronjak, Pavlin, Polak, Wagner, Vogrinec, Podjaver-šek, Stauber. Upor u kaznilnici Najnevarnejši so vsekakor kaz njenci na Poljskem. Prav pogosto poročajo o njihovih uporih, kjer se ne strašijo niti najskrajnejših sredstev, Po poročilih iz Varšave je prišlo pred dvema dnevoma zopet do večjega izpada jetnikov v kaznilnici v Rov-nem. Kaznjenci so že polomili varno stne naprave v posameznih celicah in napadli stražnike, ki so morali upo rabljati orožje. Pri tem spopadu je bilo ranjenih več jetnikov, a tudi ne ki višji kaznilniški uradnik. Žele četa na pomoč poklicanega vojaštva je popolnoma udušila vstajo kaznjencev. Samomore so prepovedali na Madžarskem s posebno vladno uredbo, ki je bila objavljena pred tednom dni. Od takrat si je vzelo življenje samo v Budimpešti 41 osebi 100.000 dolarjeu za fHusso-linijeue spomine Tudi italijanski diktator Mussolini se je dal pregovoriti, da napiše svoje spomine, ki izidejo istočasno v Fran ciji, Zedinjenih državah, Italiji, Nemčiji in Angliji. Ameriška izdaja mu bo prinesla 100.000 dolarjev, angleški iz dajatelj pa bo plačal skoro ravno tako vsoto. Mussolinija je pregovoril da spiše spomine, ameriški veleposlanik v Rimu. Dohodek spominov je namenjen za doto Mussolinijevim hčerkam, kajti diktatorjevi prijatelji pravijo, da on ni bogat. (Njegov bra Armando dela namreč kupčije za svoj račun). V Franciji bo izdal diktatorjeve spomine knjigarnar Nourrit, pr vo poglavje pa izide že 26. t. m. v pariški reviji »Candide«. Za stare gro fice in propadle diplomate bodo ti spomini gotovo prava intelektualna delikatesa. Dajatev za protidajatev. Lopov reporterju: »Gospod doktor, sa-mo z dvema kovačema mi pomagajte! V zahvalo izvršim v kratkem v Dolgi ulici št. 13 vlom, o katerem boste lahko naDi-! stli štiri stolpce v novincu Prva zmaga »Jugoslavije« e bila izvojevana včeraj v Nemčiji- V *28 731 7-38 7-42 8-14 9*10 9-37 1162 11-58 12-32 12-53 IS‘53 14-40 14 51 1502 15 11 163* 18-20 18 21 18-41 20-31 21--21-34 21-47 22-- Odhod vlakov Iz Maribora sl. k. Vrsta vlaka Odhaja v ob uri brzi Avstrijo 0-45 • Ljubljano 1-45 Zagreb 2 f 0 Avstrijo 4‘45 potniški Zagreb 520 Čakovec 5-35 Prevalje 5-40 Avstrijo 6-ž5 Št. Ilj 6-40 Čakovec 8-24 Ljubljano 9-20 U Avstiijo 9-25 Falo 10-30 Ormož 10 40 M Avstrijo 1310 » Prevalje 13-10 Ljubljano 13-25 Št. Ilj 13-30 brzi Ljubljano 14*15 • Zagreb 14-35 Av-trijo 16-37 potaiiki Cikovec 16-18 Falo 17-10 • Ljubljano 17-20 9 Prevalje 1S-34 Št. lij 18-45 » Pragersko 19-20 Avstrijo 20-- Čakovec 21-06 • Ljubljano 23-25 Prav mirno mi je povedala: »Gospod, ali ste že slišali? ... O mladem Hiacintu, sinu branjevke?« »O tem velikem plavolasem dečku?« »Da, da, to je on ... Saj veste, nameraval je poročiti, neko mlado delavko, prav čedno — pri moji veri! Poroka je bila že določena. Dandanes pa nikomur ni zaupati- Fant si je najbrž premislil in naenkrat — izginil.« Vzdrhtel sem. »Izginil je? Zakaj ... kam ...« »Bogzna« — je dejala žena — »proč je in basta.« »Proč? . •.« »Seveda, proč ... Nepričakovano brez vsakega obvestila. Ne bodo ga tako hitro videli.« Pravila mi je še vse mogoče o Hiacintu, o pokvarjeni današnji mladini, o negotovosti vseh danih obljub, o zapeljivih ženskah itd. Vsega tega nisem več poslušal. Pograbil sem klobuk in stekel po stopnicah. »Gospod, gospod, kam tečete? . ■. Kaj pa s kosilom? ... Ali naj prinesem ... Halo, halo ... gospod, gospod •..« Bil sem že na cesti in poklical avto. »Na boulevard k »Večerniku«, hitro! * »No vendar, tu ste zopet! Ali vam je že boljše?« »Dragi gospod šef, bil sem res zelo bolan, skoraj na smrt bolan ... O, te svinje! Kako so me mučili! Sedaj jih pa imam ... Le počakajte! Nekaj jim bom zagodel!« »Pomirite se, moj dragi ■.. Gotovo imate še mrzlico.« . »O, kaj meni mrzlica! 'Kaj me briga tudi vse to, kar se je o meni govorilo! Osveto imam v rokah in še kako trdno. O, moji preljubi tovariši, svobodomiselci jedo mlade duhovnike in vse skupaj, kar sem pisal o neznanemu učenjaku, je izmišljeno! Kaj pa sin branjevke? Kaj boste pa z njim napravili ? ...« »Katera branjevka? Kateri sin?« Zbral sem vse svoje moči, da bi se premagal, kar mi je s težavo le uspelo. Pomiril sem se in izjavil: »Torej: Eden mojih sosedov, mlad človek kakih 26 let, velik, plavolas, lepe postave, ki je hotel pravkar poročiti svojo izvoljenko, je izginil. Nikdo ne ve, kje tiči, kje se skriva. Istotako ne ve nikdo za vzroke njegovega bega, če je to sploh kak beg. Jaz sem pa uverjen, razumete, trdno uverjen, da je ta nepričakovani dogodek v tesni zvezi z vsemi čudnimi predhodnimi dogodki.« Glavni urednik je grizel svoje brke in razmišljal: »Najbrž imate prav- Vendar se. ne smemo zaleteti ... Opišite to stvar v nepre-velikem razmahu ... Kaj pa? ... Že zopet? .. Ta telefon bi človeka lahko spravil iz uma ...« > NUK c«Ud, MotoBjo * pa*. ' doni*« in oocijfcln* nam*** obCinetv*; vsaka beseda 30 najmanjSI aaooek Din 5- z Mali IBS Žaa1h«,Noptoevanj* I <1 trgovefcega ali značaja: vsaka be**da 60 najmanj* zitecek Din h i Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju priredi 1. julija t. 1. svojo ustanovno veselico v gostilni Pšunder v Zgor. Radvaniu- lQ03 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1. "77 Verzirana knjigovodkinja, zmožna slovenščine, nemščine in hrvaščine v govoru in pisavi, išče službe- — Gre tudi za blagajničarko ali tajnico. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Prvovrstna spričevala«. 1005 Končke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 863 Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 895 Čista mesečna soba z dvema posteljama v parterju se takoj odda. Vprašati Miklošičeva ul. 2. II- nd. vrata 4. 964 Pisalne stroje Remington — najnovejše modele — prodaja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova 14. Zahtevajte ponudbe. 969 .1 ! '■ T - ■ ...... Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8. 943 Gonilne, Šivalne in vczalnc jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949 Vinogradsko posestvo, velik sadonosnik in polje, krasna lega v Slovenskih goricah, eno uro od Marbora oddaljeno, na prodaj. Naslov v upravni-štvu. 993 Kolje za vinograde in fižolovke prodaja vsako množino komad od 30 para tiaprej tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. 999 Deblo za vsa hišna dela ki zna tudi malo kuhati, sprejmem t 1. junijem 1928. Plača 250 Din., pozneje sc isto poviša. Naslov: Dr. Bohumil I,AURORA“ Abt. 19, Novisad, Železniška 47. 958 Danes poslovilni večer zbora ruske balalajke. 1026 vrste svile od 28 Din naprei dobite edino le orl 1 TRPINU Maribor, Glavni trg 17. \J pondeljek, dne 21. majnika 1928 ob 8. zjutraj j‘e v 75. letu ^ starosti nenadoma zaspal v Gospodu moj dobri soprog, gospod Franc Horvat gostilničar in posestnik. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 23. majnika 1928 ob 14. iz hiše žalosti. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V Središču ob Dravi, dne 21. majnika 1928. 1028 Lucija Horvat, soproga in sorodniki. Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj l in urednik: Pran Brozovič v Ma riboru. Tiska Mariborska tisk&rflA.d-tanko Detela v Maribor*.