S'ev. 262.
T Ljubljani, v sredo. 15. novembra ml
Leto XXXIX
^eija po =	W AV 1B VMHi	lfe W	MHi	^fl^fe Inserati:.
leta „ . „ ^B ■PV	Hi	^^B^B	^DH	za enkrat .... po 15 t
itrt leta „ . „	^B ^^ ^B ^B	Hf	^^^	za dvakrat.....
i meseo „ . „	^^^ ^B ^B	. ______^^^^BB	^B	sa trikrat.....
jmčijo oeloletno „	^B ^B	H UB ■■	^BB	■■^^^B	BI	"* večkrat primeren
»» dom:	^ I . B	■ II	B^	B^	g
rrTrifc	e. lili	I mm	H .	■ B	■ .	B A —■«■
"	B^P BB B	mani	JH M	BM	^mv ...... „
»I pretentan meseCno K 1*90	^BBI^^ ^^^^^ ^^	•■■■■■P	SSS	SVHuVHP ^^B^^	praznike, ob 5. url popoldne.
ifcs* Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol fttev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ao na = sprejemajo. — Uredniškega teleionn itev. 74 =
Upravništvo Je * Kopitarjevi nliol Stev. 8. m Avstr. poštne bran. racnn St 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega teleiona st. 188.
J** Današnja številka obsega 8 strani.
Prepozno.
Velikokrat je naš list spričo izvest-nih protiavstrijskih pojavov v nekem delu slovenskega svobodomiselstva opozarjal na škodljive, posledice, ki jili utegne laka smešna propaganda imeti in smo jih zato tudi vedno ostro obsojali. Navajali smo obče znana dejstva in se opirali na besede, ki so bile črno na belem v liberalnih listih natisnjene. Zato so nam liberalci očitali, cla jih »denunciramo«. Če sc pribije to, kar se pred vso javnostjo odigrava in preil vso javnostjo piše, ni to nobena denun-ciacija. Interesi slovenskega naroda zahtevajo, da. se vsaka protidinastična agitacija javno zavrne. Gotovo je, da iridentovski izbruhi par neprekuhanih možgan v Ljubljani niso sami na sebi vredni resnega vpoštevanja, tem manj, ker nimajo nobenih tal v našem, državi in cesarju zvestem ljudstvu, treba pa je gledati, da se zlasti mladina takih tendenc obvarje, drugič pa naši narodni nasprotniki tudi največje traparije, ki jih slučajno par Slovencev uganja, spretno izrabljajo.
Narodnonapredna. stranka je, kar sc. tega tiče, igrala kakor povsodi tudi v tem oziru največjo hinavščirio. Tisti, ki je protiavstrijsko gonjo začel, ni bil nobeden drugi kakor »Slovenski Narod«, oficielno glasilo liberalno stranke. Kar je ta list pred in ob času aneksi j ske krize pisal, je presegalo vse meje dopustnega, to tem bolj, ker je ščuval Srbijo na vojsko proti Avstriji. Že takrat srno mi na najlojalnejši način izražali pomislek, je li taka pisava Slovencem koristna. Narodnonapredna stranka tistih izbruhov svojega bel-grajskega člankarja še danes ni des-a/vouirala. Neumna protiavstrijska gonja jc le rastla. Začele so se demonstracije fantalinov s tistimi bedastimi klici, ki jih človek dobrega okusa ne more ponavljati. Kdaj je »Narod« te neumnosti obsojal? Šele, ko so se začeli jasno kazati nasledki 20. septembra, in »Narodovega« aneksijskega pisanja, se je dr. Tavčar ojunačil in počenjanje »nezrelih mladinov« obsodil. Kakor hitro pa se je stvar nekoliko polegla, je začel »Narod« dajati iredentovskim oslinom zopet potuho. Na eni strani iredentizem več ali manj prikrito gojiti, na drugi ga obsojati in valiti krivdo od stranke na »neodgovorne elemente« in na — »klerikalce«, češ, saj iredentizma sploh ni, ampak si ga le »klerikalci« izmišljajo, to je kaj malo resna taktika. Enkrat priznavajo, da se iredentizem res propagira, drugič
LISTEK.
Pur dnil m Ruskem.
(Konec.)
Kot sem spravil svečico, katero mi je dal trapist. ki me jc vedel v katakombe v Rimu, tako leži pred menoj svečica, katero sem držal, hodeč v pe-ščerah kijevske lavre. Izraz v Kržičevi cerkveni zgodovini: cla se imenuje ki-jevski samostan »Pečera«. ni pravi; samostan in podzemski rovi so v ilu in pesku, odtod ime pečerskaja lavra, pe-ščeri sv. Antona.
Gotovo so se bali, da sc ne razsujejo, zato so jim deloma s cementom obdali in podprli.
Zvonenje samostansko presega po lepoti in mogočnosti daleč slovensko.
Ko se vračam v mesto, so vse lesene prodajalne ob cesti odprte, trgovci ponujajo vse, kar more romarja zanimati; od hlebov kruha do velikih kosov kadila; od steklenih krogljic, nanizanih na nitke za vrat ruskega dekleta do ruskega rožnega venca., o katerem *>a ne vem kako se moli.
pravijo, da ga ustvarjamo le mi v svoji ' zlob', obenem ga vale stran od svoje stranke, na drugi ga pa puste, da se nemoteno v strankinem glasilu pase! Ni bJo »Jutro« prvo, ki je začelo iredenta-riti, bil je to — »Slovenski Narod«. Le enkrat je dr. Tavčar zapisal, da je obstoj Avstrije življenjska potreba za Slovence ln da. je ali norec ali zločinec, kdor hoče, da bi se Jugoslovani ocl Avstrije odcepili, sicer je pa »Narod« vedno bril norce iz tistih, ki so to misel poudarjali, češ, da so to čmormeni veterajnarji.
No, dr. Tavčar (ali kdo drugi) se jo zopet ojunačil. »Jutro« jo začelo zopet prehudo rogoviliti in zato je »Narod« (gotovo z zelo žalostnim srcem) moral včeraj na uvodnem mestu objaviti sledeče:
»Naša stranka jc za septemberske dogodke trpela in pretrpela, veliko, hočejo li gotovi neodgovorni elementi, da ono obrekovalno sumničenje: kdor Slovenec naprednjak, ta sovražnik države in iredentar, nikdar ne izgine? Sme li danes vsak fantast, kateremu so tuje najprimitivnejše politične resnice. neznana najbolj notorična zgodovinska dejstva in katerega nevednosti drži ravnovesje le še njegova politična naivnost, spuščati svoje romane kot uvodnike in članke v resno slovensko napredno časopisje? Smo res primo-rani dopustiti, da prevzema napredno slovensko ljudstvo in stranka, ki je poklicana zastopati njega interese, odgovornost za »razmišljanja« člankarja, ki napiše besedo »kulturna iredenta«, kakor da bi vgriznil v kos hleba, in ki vidi duha Edvarda VIL, kako nacionalizira meje evropskih držav, ter upa na »zedinjenje« Jugoslovanov s pomočjo Italije, ki bo siljena po oordial entenli... itd. Treba ros enkrat na glas povedati, da tako ne gre naprej, da nc smemo dovtipov kakega visokopolitič-nega omizja pošiljati v svet kot politične nauke. Trezen človek, ki ve presoditi konsekvence takega početja, stranka, ki hoče delovati aktivno in uspešno, takih nazorov nima in jih ne sme trpeti. Sme pa zahtevati, da se tudi listi, ki nimajo ž njo nobenega stika, ki pa vendar hočejo podpirati razvoj napredne ideje na Slovenskem, resno ogibajo podobnih fantasterij, s katerimi škodujejo no le napredku, temveč tudi narodu,«
Na to moremo reči le: Prepozno! To je jasno po vsem, kar smo že uvodoma povedali. Nas sicer veseli, da je v liberalni stranki vendar še za pol unce pameti, da saj en človek izpre-vidi, kako je počenjanje mladinov vsemu narodu škodljivo. Ampak to se pravi zvoniti po toči. Kdo pa je pustil, da so mladini dobili v liberalni stranki
Ta dan je bilo mesto grdo, razrito. Ponoči se je bliskalo, grmelo, deževalo kot iz škafa, voda je trgala tu cesto, tam naplavila cel hrib kot moka drobnega peska in ila, tako cla še v galošah ni bilo mogoče naprej. Ni čuda, da sc vsakdo vozi, drugi, ki tic zmore kopejk ali jih noče izdati, hodi po cestah bosonog. Kar v Peterburgu in v Moskvi ni bilo lahko videti, bilo jc mogočo tu glodati: narodno malorusko nošnjo. Možki in ženske šli so iz mesta domov v okolico. Možki s kožuhom, ženske s posebnim pokrivalom na glavi in obleko, ki se oprijema života ter gre do kolon. Lepi, koščeni, ocl solnca ogoreli ljudje so to.
K sklepu par opazk:
Barve cerkvenih liturgičuih oblek, ornamenti v svili so tako lepi, da bi se dalo kaj za nas porabiti.
Motivi na svetilkah, svetilke same so nekatere tako lepe, da bi so dale brez vsakega popravila uporabiti v naših cerkvah.
Podobo, slikano in mozaične, so deloma tako lepe, obrazi tako dovršeni, da bi bilo gotovo vredno jih reprodu-cirati in med nami popularizirati. Če se prodaja med Slovence tako blago
toliko besedo? Voditelji stranke sami. In kdo je podpiral »Jutro«, kadar ni njegovo lastništvo imelo več ficka v žepu? O tem bi pač vedel nekaj povedati tisti, ki jc tako dobrodušno podpisoval za »Jutrovo« lastništvo menice, kar seveda ne izključuje, da jih danes ne več. In če sta si »Narod« in »Jutro« bila v laseh, jo pa res tucli to, da sta se še vedno našla v bratskem objemu. Odgovornost za različne neumnosti v »Jutru« morajo zato pač nositi solidarno starini in mladini, ki clanes igrajo v stranki prvo violino. Sicer pa. jo starinsko glasilo začelo in mladinsko je anti-patriotično muziko le nadaljevalo. Tako je in nič drugače!
Draoiojsko vprašanje.
D u n a j, 13. nov. 1911.
Dragigjsko vprašanje je bilo med prvimi, katera je nova zbornica meseca julija postavila na dnevni red. Izvolila je draginjski odsek 51 članov, ki naj se posvetujejo o sredstvih in načinih, kako bi bilo mogoče takoj ublažiti posledice splošne draginje in sploh za bodočnost preprečiti to ljudsko nadlogo. To vprašanje pa ni tako enostavno in lahko, kakor si mislijo in modrujejo razne pivske družbe, priproste gospodinje in vaški politikoni. V zvezi je s svetovno trgovino, mejnarodnimi pogodbami, državno upravo in stoterimi drugimi pojavi in oblikami narodnega gospodarstva ter gotovo tudi s slabimi letinami. Za vlado in parlament pa pridejo v poštev pri reševanju tega zapletenega in mnogostranskega vprašanja še koristi domačih producentov in kon-sumentov. Zato je popolnoma naravno, da se v razpravah o tem vprašanju v vseh parlamentih pojavljajo huda nasprotja in vroči boji. Križajo se interesi raznih slojev prebivalstva in dosledno tudi političnih strank.
Že lani so bile v avstrijski zbornici in draginjskem odseku burne razprave, ko so socialni demokratje razvijali svoje pristransko stališče, s katerega presojajo draginjsko vprašanje. Precl očmi namreč imajo samo delavske sloje v ožjem pomenu besede. Noben resen in pravičen človek no more tajiti, da delavec posebno hudo čuti draginjo vsakdanjih živil in stanovanj. Res pa je tudi, cla splošna draginja tare v enaki meri kmeta, obrtnika in vso nižje sloje prebivalstva, ki morajo kupovati živila, obleko in raznovrstne vsakdanje potrebščine za gospodarstvo. Značilno je tucli, da. socialni demokrati roline skoraj samo proti draginji mesa in so previdno ogibljejo kartelov, ki brezsrčno in neomejeno narekujejo cene raznim drugim pridelkom in izdelkom
kot. so mehke francoske podobice brez mozga in krvi, če sc širijo madone iz dobe, renesance, o katerih mnogih žo kot dijak nisem mogel razumeti in verjeti, da je Mati božja; zakaj bi za po-skušnjo ne vzeli par ruskih bogorodic in bi jih razmnožili. Dobro so vzame, ocl koder pride, na desnem, na levem.
Velika škoda je, da jo na Ruskem tako daleč drug od drugega vse. Kdor gloda te samotne hišo, male derevne (vasi), oddaljene po cele dolge ure, se ne čudi, da ljudska izobrazba tako po-' časi napreduje. Mimo drugih so fizične težkoče in ovire čez vse velike. Ni čuda, da ruski duhoven v vaseh ni izobražen, cla je kmet med kmeti, cla nima mnogo vpliva na ljudstvo. Ni železnic, ni cest, ni šol. Ampak pogled na Rusijo vname vsakega človeka, ki ljubi svoj rod in svojo domovino, da z vsemi močmi dela za umski in gospodarski njegov napredek, da postanejo Slovenci vedno bolj bistrega duha, plemenitega srca. Nekdanji poljski škof Feliriski pripoveduje v svojih memoarih dogodek, kot jo pri nas nemogoč in ne bo nikoli mogoč: bojarinji na. selu pogine ljubljenec maček. Bogata žena mu hoče napraviti lep kršfansk pogreb. Pokliče popa; ako-
velike industrije. Toda k stvari, ket bodo prilika obširneje govoriti o tem, ko se prične v zbornici drugo hran j a "draginjskih predlogov.
Dne 17. oktobra je zbornica vsa predloge odkazala draginjskemu od< soku. Ta je izvolil štiri pododseke, da prouče vzroke draginjo mesa, sladkorja, premoga, petroleja, stanovanj itd. ter nasvetu jejo obenem sredstva proti draginji teh ljudskih potrebščin. Doslej je draginjski odsek po jako burn nih razpravah izdelal štiri poročila, ki pridejo že jutri v zbornici na dnervni red. Nasveti so jako različni, ki jih jo sklenila večkrat, le slučajna večina v odseku. Zato jo žo danes gotovo, da bode zbornica nekatere predloge odklonila ali pa izpremenila. Gotovo pa jo tudi, da bode razprava zopet, jako živahna in bučna. Da morejo iutatelji zasledovati razpravo, hočem najprvo navesti predloge.
Draginja mesa.
Poročevalec jo gornjeavstrijski po. slanec Erb, ki zastopa mesto Steyv in naglaša meščansko stališče. Ž njim je potegnila tucli večina v odseku proti vladi in manjšini, ki je zagovarjala bolj strogo stališče živinorejcev. Poročevalec in večina sicer naglašata, da nihče noče oškoditi domače živinoreje^ Izgovarjajo pa se, cla. jo domača živinoreja v zadnjem desetletju nazadovala za več kot 300.000 glav in nc more zadoščati potrebam raznih konsumentov Zato naj vlada odpre meje za neomejen uvoz mesa. iz Argentinije, mesa in živine iz balkanskih dežel. NajocUočnejši zagovornik tega predloga je socialni demokrat dr. R o n n o, r. On namreč trdi, cla avstrijska vlada v tem oziru ni vezana na člen XX. avstro-ogrske trgovinske pogodbo z dne 30. decembra 1007 in Š 12. izvršilne naredbo k tej pogodbi. Člen XX. omenjeno pogodbe so glasi:
»Ako se pri prevozu živino in živin-« škili surovih produktov ugotovi bole< zon, more se pošiljatev zavra i ti; ako se je že zanesla bolezen, moro se, osobito v obmejnem okraju, uvoz okužljive živalske vrsto omejiti ali prepovedati Dotično varstvene naredbo izdajo re-sortni ministri.«
Na temelju tega pogodbenega člena sta avstrijska in ogrska vlada izdali izvršilno naredbo, katere S 12 ne glasi:
»Obe vlacli postopate enako, da zabranite uvoz in prevoz živino, mesa in živalskih surovin iz držav, iz katerih jc uvoz in prevoz takih predmetov v zvezi z veterinariio policijskimi nevarnostmi.«
To je torej isti zloglasni dogovor med avstrijsko in ogrsko vlado, ki sta ga podpisala dr. B1 i e d 1 e r kot trgov-
ravno ves devoten do bojarinje, ima pomisleke, da nc sme mačka pokopati. Bojarinja ga potolaži: seveda so navaden maček nc sme cerkveno pokopati; ampak moj maček je bil pameten; naredil .je testament, ter ti je zapustil 1000 rubljev. To je potolažilo popa, da jo mačka pokopal po želji bojarinje. Ljudje so godrnjali, se zgledovali. Na- .. zadnje izve za famozen pogreb škof. Pri vizitaciji vpraša popa, kako in kaj. Pop pravi: Ne bi ga pokopal, čo bi bil navaden maček. Ampak bil jc pameten in jo vaši prevzvišonosti zapustil testa-lhontarično 500 rubljev. — In škof jo bil zdaj prepričan o mačji pameti.
Potovalec po Rusiji vidi, kako je v eno tesno enoto zvezana cerkev in samodržtvo; to so pravi, kako jo cerkev popolnoma odvisna od države! Vprašal som može, ki imajo mnogo skušnje in mnogo občujejo z Rusi, kako da sodijo o zjedinjenju. Rekli so: po človeško soditi ne bo prišlo nikoli do unijo. Ne izrečemo pa nobeno sodbe, čo Bog vmes poseže.
Iz Kijeva me pelje vlak skozi kraje, kjer je mnogo judov, v Bukovino, kjer jih je tudi mnogo ali še več.
Prof. Andrej Plečnik,
ski in tir. E b e n h o c. h kot poljedelski minister, v katerih kompetenco spada to vprašanje. Kako sta pozneje dr. Weisskirc'hner in Pop tolmačila in izvajala ta dogovor, še danes nti jasno. Kakor je znano, so politični nasprotniki očitali posebno dr. Weiss-kirchnerju, da je izvršujoč to naredbo popuščal Ogrom pa škoclo Avstriji. Moral se je posloviti iz trgov, ministrstva in izgubil je celo državnozbor-ski mandat. Avstrijska vlada pa še vedno z vso odločnostjo zagovarja svoje stališče, da imajo Ogri vso pravico ugovarjati proti uvozu živine in mesa iz vnanjih držav, koder je razširjena živinska bolezen.
Besedilo navedenih določb je tako jasno, da sa more razumeti tudi neju-rist. Ako je v Argentiniji res razširjena živinska bolezen in jc torej nevarnost, da sc z argentinskim mesom more zanesti bolezen v Avstrijo, ima pravico ogrska vlada ugovarjati uvozu. In avstrijska vlada je spomladi poslala v Argentinijo dva vešča ka, ki sta dognala živinske bolezni. Prijatelji argentinskega mesa pa ugovarjajo, da uvažajo argentinsko meso tudi Italija, Anglija in Švica in tla še nikamor ni bila zanešena živinska bolezen. Ta ugovor je seveda jalov, ker se je treba že nevarnosti ogibati.
Ostalo .je tudi v odseku nerešeno vprašanje, ali ima ogrska vlada sploh pravico ugovarjati uvozu mesa in živine čez avstrijsko mejo iz vnanjih držav. Dr. Renner jo dokazoval na dolgo in šdroko, da ogrska vlada nima te pravice. In odsek je menda z enim glasom večine sprejel Rennerjev načelni predlog, tla avstrijska vlada ni vezana po pogodbi in sme brez vsake omejitve dovoliti uvoz mesa iz Argentinije ter živino, in mesa iz Srbije. Dosledno bi morala odsekova večina sprejeti tucli dodatni predlog Rennerjev, ki vlado pozivlje, da brez vseh daljših pogajanj s Ogri dovoli neomejen uvoz prekomor-skega mesa. Večina pa je ta predlog odklonila in sprejela enak predlog dr. Jerzaboka z dostavkom, da mora vlada strogo izvrševati veteriname naretlbe. Iz tega je razvidno, da nekateri člani draginjskega odseka niso bili dosledni in se usedli med dva stola.
Umestno je, da pri tej priliki opozorim na člen XXIV. pogodbe, ki določa: Ako avstrijska in ogrska vlada različno razlagate posamezne določbe v pogodba in se ne morete sporazumeti, more preporno vprašanje rešiti razsodišče, ki se sostavi, kakor dalje določa ta člen. Vprašanje je seveda, ali bi avstrijska vlada zahtevala razsodišče, ker se drži stališča, da imajo po besedilu naredbe Ogri pravico ugovarjati. Tudi ta izgovor ne velja, da je ogrska vlada že dovolila uvoz argentinskega, mesa in iz Srbije 36.000 komadov zaklano govedi, 90.000 prašičev in 5000 ovac. Storili so to prostovoljno vsled opetovanih prošenj avstrijske vlade. To pa je le nov dokaz, da je clualizem nesreča za monarhijo, ker ga Ogri izrabljajo vedno v svojo korist.
V draginjskem odseku srno tudi fculi opravičene pritožbe, da se paša za živino povsod krči in napravljajo ograjena lovišča, da prekupci draže živila Itd. Mnogo odpora je bilo proti predlogu dr. Verstovška, naj bi vlada dovolila živinorejcem, da smejo klati svojo živino. V ta namen naj bi se k § 14. obrtnega reda sprejel dostavek, da živinorejci ne potrebujejo dokaza usposobljenosti za klanje živine, ako temu pritrdi dotična občina in zadruga. V odseku je sicer obveljal ta predlog z večino glasov akoravno so vladni zastopniki in nekateri člani odločno ugovarjali. Sprejete so bile še naslednje resolucije: Vlada sc poživlja, da z izdatnimi sredstvi pospešuje domačo živinorejo; vlada naj z ozirom na našo in splošno bedo dovoli državno podporo za krmo in živila ter organizuje dovoz domače živine in mesa v mesta. Odsek pa je odklonil vse nadaljne predloge, ki naglašajo, da avstrijska vlada glede uvoza mesa in živine iz vnanjih dežel ni vezana na pogodbo z Ogri.
Državni zbor.
Dunaj, li. nov. 1911.
Razposajeni poslanci.
Nemški poslanci in listi se sramujejo, ker sta se v petek koncem seje stepla nemška poslanca H u m m e r in Malik, ki zastopata radikalno nemško stališče. Mi se ne čudimo in ne zgražamo, ker smo bili priče, ko so cc-lo nemški doktorji prava v zbornici pretili z noži in pasjimi biči ter kazali jezike, kakor vaški paglavci. Omenili smo že davno in ne še-le v petek, da mnogi takozvani kulturonosci pogre-grešajo dobre vzgoje. Ako jim ostrgaš vnanjo polituro, odkriješ surovino . . .
Predsednik 'dr. S y 1 v e s t e r je 'danes začetkom seje ostro grajal dogodek in obžaloval, da nima sredstva in pomoči proti razposajenim poslancem. Sicer pa se taki pretepi med poslanci dogajajo tudi v drugih parlamentih, zato pasji bič ne bode še ubil avstrijskega parlamenta. Torej pojdimo zopet na delo! Poslanec Fresl zakliče: Berite ta poduk nemškonarodni zvezi!
Poslanec Malik Izjavi: V zadnji seji sem storil dejanje, ki globoko žali čast parlamenta in parlamentarizma. Obžalujem to dejanje in prosim zbornico, da moje obžalovanje vzame na znanje.
Novi davki.
Danes je finančni minister predložil zbornici šest davčnih predlog. Žganje so hode po načrtu podražilo za 50 kron od 100 litrov. Sedaj dobivajo dežele od 90 kron državnega davka pro hektoliter 20 kron, v bodoče pa bodo dobivale 60 kron.
Davek od p i v a se zviša od 34 na 80 vinarjev od liektolitrske stopinje, torej približno za 5 K pro hektoliter piva; zato pa odpade deželna naklada, ki v mnogih deželah znaša 4 K pro hektoliter. Toda dežele dobe popolno odškodnino od države. Bilo je torej previdno, ko jc kranjski deželni zbor zvišal deželno naklado na pivo na 4 K. Poseben načrt zakona določa, koliko dobe dežele od države na leto. Iz osebne dohodarinc dobe 215 milijonov K, ^z žganjarine okroglo 49 milijonov in iz državnih dohodkov od piva 56 milijonov, skupaj okroglo 126 milijonov. Državni dohodki iz žganjarine se pomnože za 8 milijonov, od piva dobi država več 5 5 milijonov.
Pristojbine od d e d š č i n se povišajo za 10 milijonov. Znižale se bodo pristojbine od dedščin in daril med bližnjimi sorodniki, zvišale pa od zapuščin oddaljenim sorodnikom.
Davek od vina na deželi se opusti, obdačijo pa kipeča vina (šampanjec) v steklenicah s 50 vinarji, 1 in 2 kronama po prodajni ceni. Dohodek tega davka se proračunava na 1,650.000 kron.
Tudi avtomobili bodo obda-čeni. Temeljna taksa bode 60 K, prikla-da za vsako konjsko moč 4 do 14 K. Za e 1 e k t r o m o b i 1 e se zviša davek od 100 na 200 K. Natančneje poročamo, ko dobimo tiskane predloge v roke.
Draginjska razprava.
Danes je zbornica pričela razpravo o predlogih draginjskega odseka. V razpravi so najprvo predlogi proti draginji mesa, o katerih sem že včeraj poročal. Poročevalec Erb jc ponavljal že znane stvari in skušal vlado prepričati, tla v tem oziru ni vezana na pogodbo z Ogri. Ministrski predsednik pa je izjavil, da more le z dovoljenjem ogrske vlade dovoliti naclaljni uvoz argentinskega mesa. Ta izjava je povzročila burne ugovore socialnih demokratov, dr. Heilingerja in Zenkerja, ki so kričali: »Eljen! Pojdite na Ogrsko, tam morete tako govoriti!«
Ker jc jutri praznik sv. Leopolda, je prihodnja seja v četrtek.
Namera socialnih demokratov se je izjalovila.
Pretekli petek je bilo dogovorjeno, da bode prva prihodnja soja draginjskega odseka v četrtek, 16. novembra, ob 4. uri popoludne.
Ko je pa ministrski predsednik danes izjavil, da stoji sedanja vlada glede vprašanja o uvozu argentinskega mesa na stališču bivše Gautscheve vlade in da nikakor ne more brez dovoljenja ogrske vlade dovoliti, da bi se tako meso vpeljalo, ker bi bilo to kršenje pogodbe, so socialni demokrati vplivali na poslanca Mandiča, ki je načelnik draginjskega odseka, naj skliče ta odsek za danes (torek, 14. novembra) popoludne ob 4. uri. K seji je prišlo le toliko poslancev, da je bil odsek sklepčen. Oglasil se je k opravilnemu redu najprej poslanec Erb (nemški naciona-lec iz Linca), ki je kot poročevalec v zbornici napadal vlado in dokazoval, da ni avstrijska vlada kar nič vezana na Ogrsko, ali naj dovoli uvoz argentinskega mesa ali ne ler priporočal, naj se sprejme sklep draginjskega odseka (ki je bil sprejet z enim glasom večine), da se dovoli prost uvoz argentinskega mesa. Erb je izrazil ogorčenje, da se noče vlada kar nič ozirati na sklep draginjskega odseka, in se ministrski predsednik tako razžaljivo izraža o od-sekovem sklepu. Vsled tega stavi predlog, naj izreče odsek ogorčenje nad današnjim govorom ministrskega predsednika. Poslanec Gloeckner predlaga: Člani draginjskega odseka naj izstopijo iz draginjskega. odseka v znak svoje nevolje nad takim postopanjem. Poslanec dr. Renner ni za izstop, ker jih ni vlada imenovalo, ampak zbornica, pač pa je za odločno obžalovan je in trd'i, da bi morala nova vlada v odseku svoje
mnenje obrazložiti. Poslanec Lasocki pa pravi, da poslanec Erb kot poročevalec ni pošteno ravnal; on bi moral, ker je prevzel vse večinske predloge, prevzeti tudi predlog, naj bi se ne zahteval dokaz sposobnosti za mesarski in pekarski obrt, kadar je kmetovalec primoran svojo goved zaklati in kadar je prebivalstvo v zadregi radi pomanjkanja kruha. Mesto, da bi pa ta sprejeti predlog zagovarjal, ga je pa kot referent pobijal in predlagal, naj se odkloni. Povedal je tudi, da je bil sklep o dovolitvi uvoza argentinskega mesa sprejet samo z jednim glasom večine, torej nc more biti govora o tem, da bi bil ves odsek žaljen z današnjo izjavo ministrskega predsednika. Navzoči finančni minister jo prosil, naj bi se danes o predlogu Erbovem no, glasove lo, ker ni navzoč ministrski predsednik, ki bi gotovo dal primerna pojasnila. Vodja kmetijskega ministrstva pravi: ministrski predsednik raditega ni potlal v odseku mnenja sedanje vlade o argentinskem mesu, ker ni bilo sploh to vprašanje v odseku na dnevnem redu, odkar ta vlada obstoji, ampak je bilo že prej rešeno. Izjavil je pa, da bode stališče vlade pri prvi priliki pojasnil, in to se je zgodilo danes, prodno so je začela v zbornici debata.
Predno se je končno glasovalo o tem, ali naj se izrazi ogorčenje, so šli zastopniki kmetovalcev iz dvox'ano, ker so videli, da bi bili radi nenavzočnosti mnogih poslancev v manjšini. Ostalo jo samo 17 odse-kovih članov, vsled česar je postal odsek nesklepčen in socialni demokrati so Šli domov z dolgim nosom.
Hišne preiskave v Borovljon.
Celovec, 10. nov. 1911.
Že dalj časa sem se je opazovalo, da pri vodilnih osebah nemškutarstva v Borovljah ne more biti vse v redu. In res smo dobili iz Borovelj poročila o čudnih dogodkih. Dne 6. septembra se jo vršila hišna preiskava pri puškarski tvrdki Hess &■ Komp. in posledica tega je bila, cla so dejali lastnika te tvrdke pod ključ in ga odpeljali k okrožni sodniji v Steyer na Gornje Avstrijsko. Kakor je nek list poročal, je prodajal Hess Mannlicher-Schonauer puške, ki so bile ukradene v Steyru. Cele tri tedne potem, 28. septembra pa je izvršila komisija, kateri jo. bil prideljen preiskovalni sodnik iz Steyra, hišne preiskave tudi pri p od načelniku »Unterrosentaler Spar- und Vorschufikass c«, s v e t n i k u t r-govske in obrtne zbornice, u d u u p r a v n e g a s v e t a p u š k a r-ske zadruge županu Jožefu O g r i s , nadalje pri odborniku puškar-ske zadruge in zgoraj imen. »Spar-kasse«, občinskem svetovalcu g. Jože f u Hambrusch, nadalje pri puškarski tvrdki Jo si p a Just in pri načelniku puškarske zadruge, občinskem odborniku Janezu Scha-s c h el - O u t s c h a. r. Preiskave so gotovo v zvezi s preiskavo pri tvrdki Hess & Komp., a naravnost čudno je, da so varuhi postave pustili cele tri tedne časa poteči, predno so svoje delo nadaljevali. Preiskovalni sodnik jc konfisciral pri imenovanih tvrclkah vse knjige v svrho nadaljne kontrole in preiskave.
Dolgo časa jc že od tega poteklo, toda nemškonacionalno časopisje ni omenilo teh preiskav z najmanjšo besedico. To je najboljši dokaz za to, da pri omenjenih tvrdkah, ki so v zagrizeno nemškonacionalnih rokah, gotovo ni vse v redu. Ko »mo šc vedno pričakovali pojasnil v nemškonacionalnih listih, pa nas preseneti glas o novi preiskavi pri tvrdkah Ogris, Hambruš, Schaschel-Outschar in Sodia: samih nemškutar. glavah. Preiskava se je vršila clne 6. novembra t. 1. in jo je vodilo spet tamošnje c. kr. okrajno sodišče. Kaj se jo. vse dognalo, seveda ne vemo, a med delavstvom se vedno bolj širi govorica, da niso vse podpore Sudmarke za uspešno konkurenco (!) nič izdale in da stoji tamošnje nemškutar-stvo na jako trhlih nogah in je lahko vsak dan pričakovati novih iznena-denj. Siidmarka bo potem za eno skušnjo bogatejša, da nima namreč s svojim denarjem toliko vspeha pri ponem-čevanju, kot. pri demoralizaciji.
Druga preiskava je bila torej v ponedeljek dne 6. novembra. Ponoči od 7. do 8. novembra pa so sedeli zopet skupaj v kavarni na javnem trgu ž u -pan Jožef Ogris, oba sodnika in Fr. Outschar, ki ima glavno trafiko in papirno trgovino v Borovljah. Pili so skupaj celo noč do 6. ure zjutraj. Župan je pa imel šele dan prejo v svojih hišah že drugo preiskavo in sodnika, ki sta preiskavo vodila, pa popivata ž njim do ranega jutra! To so lepe stvari! Splošno jo tudi znano, kdo dobiva v Borovljah največje ^odpore od
Sudmarke. A znano ni, skozi katerega gredo vse podpore. Gredo namreč skozi roke tamošnjega c. kr. sodnika v skoro izključno slovenskem s o d n i j -skem okraju, ki je blagajničar stidmarkine podružnice v Borovljah in že znan po svojem ponemčevalnem delovanju v Brežicah, kjer jc sezidal »Doucsches Haus«.
Upravičen je tedaj sum, da bo sudmarkovstvo oviralo sodnika, da bi strogo nepristransko postopal s svojimi sobojevniki v Sudmarki, z glavnimi stebri tamošnjega nemškutarstva^
Naj dodamo še nekaj. G. Jan. Schaschel-Outschar jc načelnik puškarske zadruge, g. J. Ogris, župan, je u d upravnega sveta in g. J. Hambrusch odbornik puškarske zadruge, sami vodilni možje v zadrugi. In c. kr. sodnija pokliče k preiskavam za izvedenca poslovodjo ravno iste puškarske zadruge, g. Hoiniga, ki je še vrh tega le po Ogrisovi milosti in po njegovem vplivu prišel do tega kruha. Razume se, da jc g. Hoinig potemtakem ocl župana odvisen in človek, ki je v takem razmerju do oseb v preiskavi, naj bi potem nepristrano sodeloval pri preiskavi?! Dobili bi se v Borovljah gotovo še drugi bolj zmožni, toda sodnija jc hotela imeti ravno poslovodjo puškarske zadruge kot izvedenca pri preiskavi, gotovo tudi ne brez vzroka. Bomo videli, kaj prinese bližnja bodočnost. (Op. uredništva: Naše somišljenike prosimo poročil o tem, da ne bomo zvedeli še-le po ovinkih, kot danes.)
XXX
k Puškarstvo v Borovljah ln vlada.
Vedno zanimivejše reči se dogajajo v Borovljah. Na eni strani sc vlada na vso mogoče načine trudi, da bi povzdignila puškarsko obrt, na drugi strani pa prihajajo v javnost vesti o preiskavah pri največjih nemčurskih tvrdkah. Danes hočem povedati, kako si vlada prizadeva povzdigniti in izpopolniti tu • jako razvito puškarsko obrt. Ministrstvo javnih del je izpopolnilo že od leta 1882. obstoječo »Probieranstalt« v popolno poskuševalnico, prvo v celi Avstriji, tako da zdaj nobenemu lovcu in posestniku pušk, ki hoče natanko vedeti o rabljivosti svoje puške, ni treba pušk dajati preskušavat v inozemstvo v Halensee in Neumannswalde. Nova preskuševalnica. je pricleljena c. kr. puškarski šoli in je s 1. novembrom t. 1. p r e vzela posle prejšnje »Probieranstalt«, kjer so se itak že prej tudi vršile poskušnje, a bolj v svrho pouka učencev na puškarski šoli. Zagotovila si je nova poskuše-valnica največje avstrijsko zasebno strelišče, strelišče borovškega strelskega društva. S to novo ustanovo se bo zaupanje v itak svetovno znane borov-ške puške gotovo znatno povečalo. A vlada je bila pripravljena še več storiti. Dala je na razpolago 46.000 kron brezobrestnega posojila. Toda t,u se je pokazala nemškutarfja v pravi luči. Dne 21. m. m. zvečer ob 6. uri je bil sklican izredni občni zbor puškarske zadruge ,da sklepa o nabavi novih strojev za izdelovanje puškinih cevi in o izboljšanju izkoriščanja vodne sile. Prišel je na to zborovanje sam g. vladni svetnik vitez Rainer kot zastopnik okrajnega glavarstva in ministrstvo je poslalo svojega zastopnika z Dunaja, ker je vladi res na tem, tla se povzdigne naša puškarska obrt. Radi tega je vlada izposlovala ocl obrtnega pospeševalnega urada (Gewerbebefdrderungs-dienst) 46.000 kron brezobrestnega posojila. Glejte, tukajšnjim mogočnežem pa ni bilo na tem, da bi poskrbeli da bi z ozirom na važnost te za BorovJ je tako potrebne n a -p r a v e bil občni zbor sklepčen. Saj so zastopniki vlade čakali do p o 1 9. u r e in še takrat, ni bilo potrebnih 40 odstotkov mojstrov navzočih, da bi mogli sklepati. To je najlepši dokaz, in vlada se, je lahko sama prepričala, za kaj se gre našim borovškim mogotcem z županom na čelu! Kadar se gre za oblast in komando, tedaj mora priti vse in vztrajati, četudi clo štirih zjutraj. Kadar se gre pa za korist in napredek zadruge, takrat, je pa vseeno, če kdo pride ali ne. Pa saj ni čuda! Ljudje pravijo, kaj bomo hodili, saj itak nič ne pomaga; nas se krat.koma.lo preglasuje, in če bi bili naši predlogi še tako dobri. Če župan ne vzdigne roke, se je drug tudi ne upa, in če to stori, ga zadane županov pogled in roka koj omahne. Vsa hvala pa posestniku Jaklinovih fužin, Slovencu g. Jakobu Poschinger za njegovo stvarno in strogo izvajanje, ki priča o njegovem znanju._
I w Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! S
Zveza slovensKlh zadrug pred sodnem.
Danes dopoldne se je pričela pred deželnim kot trgovskim sodiščem raz-prava v tožbi bivšega uradnega ravnatelja Zveze slovenskih zadrug Rožmana proti Zvezi slovenskih zadrug za plačo 3600 K z obrestmi vred vsled nepravilne odpovedi. Senatu predseduje dr. Toplak, prisednika sta svetnika dr. Travnar in Koblar. Rožmana zastopa dr. Stare, Zvezo slovenskih zadrug pa dr. Tavčar.
Dr. Stare navaja, da je omenjena pravda le posledica obče znanega spora med mladini in starini. Notoričpo je, da so takozvani starini narodno-na-predne stranke privolili v to, da so v razne organizacije napredne stranke vstopili nekateri mladini. Na strani mladinov je stal kot gospodarski organizator g. dr. Zrjav, na drugi strani pa .starina stari nov dr. Tavčar. Načela teh dveh naprednih taborov so se v marsičem križala, tako tudi v vprašanju gospodarske organizacije. Starini so zastonali interese prostega trgovst-va, mladini pa so se opirali na zadružništvo. Način izvajanja zadružniške ideje mladinov je seveda našel odpor pri starih. Posledica je bila, da so sklenili starini poseči vgospodarstvo mladinov, zlasti pri Agro Merkurju kot trgovski centrali. Sklenilo se je istemu vzeti kredit pri Zvezi slovenskih zadrug. vsled česar je bil Agro Merkur prisljen iskati kredita drugod. To je dalo povocl, da je dr. Tavčar ukazal pri Zvezi po dr. Al. Lavšu sklicati 14. septembra 1910 načelstveno sejo, pri kateri sc je sklenil Rožmanov odpust. Ta seja pa ni bila pravilno pismenim potom sklicana niti od predsednika niti od podpredsednika, temveč jo je sklical dr. Lavš po naročilu dr. Tavčarja, ki ni bil takrat niti registriran pri sodišču kot načelstveni član. Z ozirom na to je Rozman sporočil Zvezi, da odpovedi ne prizna.. Zato zahteva tudi tožnik odškodnino, ker je Zveza odgovorna za škodo, ki znaša izgubo pogojenega zaslužka, od časa ko se mu je ustavila. plača, do časa. dokler ni bil pravilno sklenjen njegov odpust. Odpovedni rok je bil za Rožmana v neki prejšni seji določen na šest, mesecev. Prvotna njegova plača mesečnih 400 K, se mu je zvišala na. prošnjo leta 1909 na 600 K mesečno. Rožman zahteva za čas od 1. oktobra 1910. do 1. marca 1911. kot odškodnino 3600 K in obresti.
Dr. T a v č a r zavrača tožbo kot neutemeljeno. Res je bil sprejet Rožman meseca septembra 1907. v službo kot, uradnik z mesečno plačo 400 K, odločno pa zanika, da bi sc kedaj tedanja službena pogodba spremenila in da bi so Rožmanu zvišala plača na 600 K mesečno. Revizija je dognala, da si je Rožman od 1. januarja 1910. kar naenkrat začel izplačevati mesto 400 Iv mesečno B00 I\, brez kakega sklepa načelstva. Mesnica je, da so pri Zvezi odpustili iz službe Rožmana in dr. Zrjava, ko je bila pod novim načelstvom Zvezinem izvršena revizija. Načelništvo Zveze ni moglo proti Rožmanu in dr. Žrjavu drugače postopati kot je postopalo. Novo načelništvo Zveze ie namreč prišlo do prepričanja, da sta kršila tisto zaupanje, ki ga mora varovati vsak uradnik napram načelstvu. Znano je, da je bil Rožman član Agro Merkurja, ki jc dobival od svojega početka denar od Zveze slovenskih zadrug. Decembra 1909. je Zveza sklenila, da se strogo prepoveduje dajati Agro Merkurju nadalje denar. Znano je nadalje, da sta dr. Zrjav in Rožman za. hrbtom Zvezi-nega načelstva jemala iz Zveze slovenskih zadrug denar in ga brez sklepa načelništva dajala Agro Merkurju. Tega denarja je več kot. 400.000 K. Nadalje je znano, da se je znana tajna knjiga vodila, specielno na ukaz Rožmana, ki je tudi odredil, da sc no sme nikomur pokazati in tudi prikriti novemu načelstvu. Rožman in dr. Zrjav sta s tem, da sta 400.000 K brez vednosti načelstva izdala Agro Merkurju, oškodovala Zvezo slovenskih zadrug za več kot 100.000 K, ker je že sedaj gotovo, cla ni upati več kot na 60odstotno kvoto. Če pa uradnika na ta način postopata z zavodom, od katerega imata kruh, ni to nič drugega, kot kršitev zvestobe. Zavoljo te stvari sc vrši tudi velika kazenska pravda in dr. Tavčar predlaga, naj se razprava prekine, da l>o o tej stvari govoril prej šc kazenski sodnik. Ko je bilo novo načelstvo izvoljeno. se jc tudi dognalo, da Rožman iii pošteno postopal z zvezinim denarjem Pridrževal si je zneske, ki so bili plačani Zvezi, zase. Tako na primer od kor.sumnega društva v Ricmanjih 100 Kron, od Društva ljubljanskih komisi-jonarjev 33 Iv 50 v, od Uradniškega gospodarskega društva v Ljubljani, ocl katerega je projel 350 K, pa. je vpisal v Knjige lo 300 K. Nadalje je tudi več ob-
rokov, ki jih jc moral plačevali za svoj dolg pri Zadružni zvezi, 7000 K, plačal z denarjem Zveze slovenskih zadrug. Takrat, ko jo novo načelništvo poklicalo v stiski dr. Lavša v službo, so dognali, da so v blagajni ležali samo mali listki, na katerih so bili napisani dohodki in izdatki. Od julija pa do septembra ni bilo ničesar vpisanega v knjigah, temveč samo na teh listkih. Blagajniški račun od tedaj izkazuje tudi 2800 K primanjkljaja, in o tej vsoti ni nikjer nobenega pojasnila. Izdatki so bili tudi dostikrat po dvakrat vpisani. Novo načelstvo jc tudi dobilo od neke tvrclke v Trstu račun za 5000 K blaga, kar ni bilo nikjer nič vpisanega. Z^eza ni mogla teli razmer več prenašati, prenašala jih je nekaj let, toda prišla je na rob propada. Ako bi bila dr. Zrjav in Rožman še nadalje ostala v Zvezi, bi bila Zveza slovenskih zadrug dandanes v konkurzu in ž njo uničenih nešteto posojilnic po deželi. Zato je bilo načelništvo tudi popolnoma upravičeno, odpustiti takoj Rožmana.
Dr. Stare povdarja, da sc je odpust Rožmana, izvršil na zahtevo dr. Tavčarja. Za poslovanje pri Zvezi se ,ie prvotno zanimal edino dr. Zrjav, ki je bil ravnatelj Zveze in je imel popolnoma proste roke. Z ozirom na to je bil tudi Rožman navezan na dr. Žrjavove odredbe, ker bi v nasprotnem slučaju riskiral, cla bi bil odpuščen iz službe. Starini sami so pa krivi, da so nastale nepovoljne razmere, ker so od početka puščali mladine popolnoma brez sveta. Seja načelstva 14. septembra 1910 bi morala biti sklicana po pravilih na zahtevo predsednika ali podpredsednika pismeno, zato njeni sklepi niso bili veljavni. Odgovornost pa zadeva dr. Zrjava in ne Rožmana, ker je bil prvi član načelstva in ne uradnik. Glede povišanja plače Rožmanu ocl 400 na 600 kron, je sporočil dr. Zrjav svoječasno osebno Rožmanu, cla sc je ugodilo njegovi prošnji, v seji 17. junija 1911. pa se je sklenila tudi Rožmanova defini-tivnost. Dne 14. septembra jc nastopilo ono stanje, v katerem je narodno napredna stranka od strani starinov posegla v poslovanje Zveze slovenskih zadrug. Povzročilo se je, da je Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico odpovedala Zvezi slovenskih zadrug kredit, ako bo nadalje financirala Agro Merkurja. Kar se tiče zneskov, ki jih je Rožman pridržal zase, so tozadevne trditve neresnične, ker bi se v nasprotnem slučaju pritožile zadruge ob koncu leta. Obroki, ki jih je plačeval Zadružni zvezi so tekli na skupni prora-čunani primanjkljaj iz časa ko jc vodil pri tem zavodu ročno blagajno, in na njegov predujem pri Zadružni zvezi. Ta- dolg izvira še iz onega časa, ko je bil Rožman pri tem zavodu. Radi predli jema je obroke tudi dalje plačeval in je z ozirom na to, da je predujem že poravnal, nadaljne obroke ustavil, ker sc je izkazalo cla primanjkljaja ne dolguje. Dr. Zrjav je o tem veclcl, je celo v njegovi odsotnosti zanj obroke plačeval ter je ta izdatek obračunil na njegovih potnih stroških. Tudi denarni posli pri Zvezi niso bili Rožmanovi, ampak dr. Zrjava, namesto katerega jih je večkrat opravljal na prošnjo, kadar je bil odsoten. Zato ni razlogov, ki bi opravičili njegov takojšnji odpust iz službe.
Dr. Tavčar predloži razne račune ter povdarja, da se je Rožman sklepu načelstva 14. septembra 1911. takoj pokoril. Predloži tudi nekoliko pisem, v katerih je Rožman prosil, da bi bil zopet sprejet v Zvezo, kar jc pa Zveza ponovno odklonila in kar je dokaz, da sc je smatrala odpoved kot pravo-močna.
Nato sc je razprava prekinila ter se je danes popoldne pričelo ob pol 4. uri z zaslišavanjem prič.
X* X X
Omenjamo še, da je koncem obravnave odkril dr. Tavčar čudovite nazore. Dal je zabeležiti, da dr. Žerjav k seji »Zveze slovenskih zadrug« ni bil vabljen, ker se je v dotični seji šlo za dr. Žerjavovo osebno zadevo in je bil krivec. Dr. Tavčar sc je skliceval na to, da pravila govore, cla je odbor sklepčen, ako sio navzoči vsaj trije odborniki. Če sc gre za osebne zadeve kakega odbornika, je stvar dotičnega odbornika, ako se hoče seje udeležiti ali ne, ako se hoče zagovarjati ali nc. Ne verjamemo. da bi bil dr. Tavčar tako neveden, da. bi ne vedel, da k seji m o -r a j o biti vabljeni vsi izvoljeni odborniki, da pa je njihova stvar, ako se seje udeleže ali ne in da potem šele pride v poštev določba o sklepčnosti. Če niso vsi odborniki vabljeni, so sklepi seje celo neveljavni. To bi bilo res čedno v društvenem življenju, če bi obveljali nazori dr. Tavčarja!
Evropski del Tiencina.
Arzenali v Tiencinu.
Pogled na Paotingfu.	Tiencin.
Revolucija se širi tudi na severno Kitajsko.-
Iialijansko-Msa vojska.
Avstro-Ogrska proti ekspediciji v Egejskem morju.
Neki londonski list poroča, cla dela avstrijska diplomacija na to, da Lahi ne bi manevrirali v Egejskem morju. Grof Aehrenthal jc baje v interesu Italije laški vladi svetoval, naj opusti akcijo v Egejskem morju, ki je brez smotra. Ekspedicija v Egejskem morju bi škodovala trgovskim koristim vseli držav, osobito Avstro-Ogrski in Iti lahko povzročila vojsko na Balkanu. Iz Carigrada se pa poroča, da bo Italija izročila še en ultimat, predno prične vojsko na morju, v katerem bo zahtevala, naj Turčija prizna ancksijo Tripolitanije. Iz Soluna sc poroča, da so se približale ponoči 13. t. m. tri laške vojne ladje obrežju polotoka Kassan-drija. Z metalci svetlobe so razsvetljevale pristanišče Athitos, nato so sc pa peljalo proti Solunu, kjer jih pa niso opazili. , Turki pošiljajo neprestano strelivo v utrdbo. Ivaraburnu, kjer jc vse pripravljeno na sprejem Lahov. Turčija jo mobilizirala djakovsko divizijo. Iz Milana se poroča, cla letnika 1887 in 1888 nista vpoklicana pod orožje vsled vojske v Afriki, marveč zato, da bi vojake izkrcali izven Afrike. V Egejskem morju se nahaja avstrijska križarica »Marija Terezija«. Dasi ni gotovo, če se bodo upali Lahi pričeti akcijo v Egejskem morju, jc lc prav, da si ogledamo, kako je sestavljeno laško brodovje. Kakor znano, je pričel laško-turško vojsko s svojim broclovjem admiral Aubry. Poverjena mu je tudi akcija v Egejskem morju. Aubryjevo brodovje je zapustilo Tripolis, kjer zdaj križari Faravellijevo brodovje. Za Egejsko morje določena eskadra jo rezdeljena v dve diviziji. Piti diviziji pripadajo linijske ladje »Vittorio Ema-nuele«, »Regina Elcna«, »Napoli« in »Poma«, drugi diviziji pa o klopne kri-žaricc »Pisa«, »Amalfi« in »San Marco«, nadalje torpeclovka »Agordat«, ladja za polaganje min »Partenope«, trije terpedni rušdlci in servitutni ladji »Vulcano« in »Tcvere«. Praporni ladji sta '»Vittorio Emanuele« in »Pisa«. Faravellijevemu brodovju pred Tripo-lisom so prideljene sledeče bojne ladje: 1. divizija: »Benedetto Brin«, »Ammi-raglio cM St. Bon«, »Emanuele Filiber-to« in »Regina Margherita«; 2. divizija: oklopne križaricc »Giuseppe Garibaldi«, »Yare.se« »Francesco Ferrucio« in »Marco Polo«, torpedovka »Coat.it«, ladja za polaganje min »Minerva«, trije veliki čolni in servitutni ladji »Eri-dano« in »Titano«. Eskadri, določeni za Egejsko morje, je pridoljen tudi večji del torpedne eskadre, ki ji poveljuje kontreadmiral abruški vojvoda. Torpeclni eskadri pripada oklopna križarica »Vettor Pisani«, 29 torpednih. rušilcev, 124 torpednih ladij, 19 podmorskih čolnov in križarica »Lom harfi ia«. Milanski »Secolo« je nastopil proti vsej laški javnosti in zavzema zelo pametno stališče glede na nameravano laško akcijo v Egejskem morju. Izvaja med drugim: Sovražniku bi akcija lc malo škodila, brez pomena jo, čc se zasedejo otoki, ker imajo Turki lo malo trgovskih ladij. Ker se po haaški konvenciji ne smejo obstreljevati odprta trgovska, mesta, preostane Italiji zgolj, da izkrca vojake, forsira Dar-danele in grozi z napadom Carigradu. To je pa. težavna in nevarna akcija, nc glede na lo, cla. povzroči lahko vojsko na Balkanu. Italija mora računati tudi z antipatijo velevlasti nasproti razširjenju vojske. Odgovornost bi morala prevzeti Italija za. škodo koristi ptujih uorlanikov in za morebitno klanje kri-
stjanov. Italija naj so tudi ogil>a. pre-< velikega optimizma, ki je bil kav.novan že v Tripolisu.
Boji v Tripolitaniji.
Dne 13. t. m. sta odrinila v Tripolis laški pešpolk št. 37 iz Alessandrije in pešpolk šl. 50 iz Turina. V Neapelju izdelujejo ponoči in podnevi železne zaboje, več tisoč, v katerih bodo pre-važari vodo v Tripolis. Iz Rima se po-* roča, da laške čete šc zclaj niso očistile ozemlja pri Bumeliani in cla so ostali vsi laški poizkusi brezuspešni. Arabci so napadli Lahe in jim napravili veliko škode. Položaj za Lahe nikakor ni tako ugoden, kakor ga opisujejo laški listi. Tudi iz Carigrada se poroča, da so napadli Turki in Arabci Lahe pri Burne-liani, a da izid hoja šo ni znan. Rimska brzojavka" izcla med vrstami, da so bili Lahi pri Bumeliani poraženi, ker svoje stavljene si naloge niso mogli vsled sovražnikovega odpora izvesti. Iz Rima se pa nadalje še poroča, da jc izjavil generalissimus Canova. da misli v Tripolitaniji šele. spomladi odločno nastopiti. Turki so pred Tripolisom, kakor so poroča iz Carigrada, s topovimi krogi jam i zadeli neki laški aeroplan, ki je padel na. tla. Važno je tudi poročilo carigrajskega lista »Ikclama«, ki poroča: Poveljnik Nešad jc pozval ino-zcmce v Tripolisu, naj zapuste mesto, ker ne more prevzeti odgovornosti za posledice obstreljevanja mesta. Čc je »Ikdamovo« poročilo istinito, so morali Arabci in Turki zopet zagnati Lahe nazaj v mesto Tripolis in se nahajajo Lahi v tripoliški mišji pasti.
Sitnosti potnikov v Italiji.
Z Reke se poroča: Italija je sklenila, cla boclo morali imeti od 1. decembra nadalje vsi potniki, ki potujejo po Italiji, dokler traja, vojska, potno liste. Izvzeti so zgolj potniki, ki potujejo v Benetke.
Kritičen položaj v Tunisu.
»Journal« in »Potit Journal« poročata, da je položaj v Tunisu še vedno jako kritičen. Policija odkrije vsak dan velike zaloge orožja in aretira veliko oseb.
Hevolucijfl as mmm.
Zdaj ko se nahajajo vsa važnejša mesta južne in srednje Kitarske v rokah vstašev, se razširja revolucija tudi na severnem Kitajskem. V Tien-sinu jc popolnoma zgorela zažgana palača generalnega guvernerja. Mesto je v rokah revolucionarjev. Položaj vlade v Pekinu jc brezupen. Revolucionarji so storili vso, da vjamejo regenta, čo beži na severno Kitajsko. V Mukden je došel knez Kugušev, ravnatelj ruske azijsko, banke, ki elementira poročila, cla. sc pogaja za posojilo z mandžur-skim podkraljem in da elela priprave za bivališče kitajskega dvora v Mukde-nu. Poleg Tiensina so osvojili vstaši tudi Faotingfu, mesto znano iz bokser-ske vojske. Peterburška brzojavna agent ura poroča, cla se je izjavila Mandžurija za avtonomno državo in da vladajo v Mukdenu, Kirinu in Zizikar-ju posvetovalni odbori. Za vzdrževanje miru in reda so odrejena stroga določila. Vtihniti tudi nočejo poročila, da nameravajo Japonci anektirati južno Mandžurijo, vslecl česar so vznemirjeni v Petcrburgu, Waschingtonu in v Londonu.
: Harocalte ..Slovenca".:
Dnevne novice.
-j- Liberalna trdnjava se je podrla.
Pri občinskih volitvah na Brezovici (okraj Brdo) je zmagala S. L. S. Nasprotniki, ki so doslej paševali v tej občini, so potrti 11 groze z rekurzom. Pa le nasprotniki so delali nepostavno. ker doslej Še ni poznana nobena postava, da se sme na poštene ljudi kamenje metati. Za to imamo pa mi priče, in ne ene same!
+ Poraz liberalcev na hrvaškem vseučilišču. Pri volitvi v odbor hrvaškega vseučiliškega podpornega društva so bili naprednjaki poraženi in so zmagali pravaši. Pravaški kandidati so dobili 245, liberalni 172 glasov. Po volitvi so pravaški akademiki priredili pod hrvaško zastavo manifestacijo po glavnih zagrebških ulicah. Občinstvo jih je živahno pozdravljalo. Slava hrvaški mladini, ki je jamstvo boljše bodočnosti naše skupne domovine!
-f- NI požeto, ampak postriženo, jc tekla tista baba, ki jo je mož vrgel v vodo. In ko je že gagala, je molila dva prsta ven iz vode, češ, da žito ni požeto, ampak postriženo. Ta stara baba je postal sedaj ideal dr. Tavčarjev pri turnirju, ki ga vojuje zoper cestni zakon. Res ^je, da je dr. Tavčar sam podpisal akt'- s katerim se je cestni zakon podal v sankcijo. Samo dr. Tavčar je sedaj zmožen trditi, da to, kar so odobrili deželni odborniki s svojimi podpisi, ni sklenjeno. Ljubljanski davkoplačevalci naj si zapomnijo, da je dr. Tavčar tisti, ki pobija mnenje dr. Lampetovo, da bi na račun cestnega zakona smela Ljubljana dobiti kako kompenzacijo. Dr. Lampe hoče Ljubljani nekaj dati, dr. Tavčar pa vpije, da se nc sme, ker baje ni bilo sklenjeno. Noben poslanec ni še tako zastopal svojega okraja. In Ljubljana naj bi bila dr. Tavčarju hvaležna, ako bi poslanci S. L. S. izvajali proti ljubljanskemu mestu posledice vsled postopanja njenih poslancev. Dr. Tavčar pa, ki jc sam podpisal to, čez kar sam sedaj zabavlja, bo še dalje vpil, da je žito na njivi postriženo, nc pa početo.
-f Shod ajdovske Kmečke zveze se
je vršil v nedeljo, 12. t. m., popoldne pri Rebku na Goričici. Vodil je sijajni shod, ki se ga je udeležilo okrog 300 mož, vrli načelnik Kmečke zveze g. J. Leban iz Črnič. Najprvo je govoril deželni odbornik g. Berbuč, ki je razlagal razne gospodarske zadeve dežele. Govori o povzdigi živinoreje, o deželnem zboru, ki ga vlada noče sklicati, da bi ukrenil kaj koristnega za kmeta, govori dalje o podporah na Vipavskem, vipavskem vodovodu, vipavski železnici, kmetijski šoli ter na novo se snujoči gospodinjski šoli. Nato je govoril g. drž. poslanec Fon o razmerah v državnem zboru. Večinske stranke, t. j. zveza več strank, so mecl seboj needine, vlečejo na vse strani. S sedanjo vlado so vsi nezadovoljni. Tudi Slovenci ne pojde-mo za to vlado, ker sedi v njej minister Hochenburger, po imenu sicer minister za pravioo, v resnici pa je minister za krivico. Nato očrta v par značilnih potezah naše nasprotnike, posebno kar se tiče slovenskega učiteljišča ter slovenske gimnazije. Govori o sedanji draginji ter navaja, kako silno naraščajo pri nas izdatki za uradništvo. — Ljudstvo je cel čas-pazno in z večkratnim pritrjevanjem sledilo govoru g. državnega poslanca ter mu pi'iredilo k sklepu veliko ovacijo. Nato se je na predlog č. g. Kosca sprejela resolucija, v kateri se vlada pozivlje, naj skliče deželni zbor gjoriški ter naj ne razpisuje nepotrebnih novih volitev. Druga resolucija pa izraža zaupanje delovanju naših vrlih poslancev na Dunaju, posebno dr. šusteršiču. — Nato se oglasi Fr. Kremžar iz Gorice, ki predlaga resolucijo, v kateri se poživlja vodstvo S. L. S., naj skrbi, da pri bližnjih imenovanjih v okrajne šolske svete in deželni šolski svet — v kolikor je to v njeni moči — pridejo v te važne zastope možje odločno katoliškega mišljenja in delovanja. Nato razloži na podlagi »Soče«, kaj so učitelji počenjali na svoji uradni konferenci dne 31. oktobra v Gorici pod predsedstvom c. kr. šolskega nadzornika. Tu se oglasi g. učitelj Vodopivec iz Kamenj: »Soča« laže! (Gromovito ploskanje in smeh.) Če »Soča« laže, če je lažnjiv list, zakaj se pritožujete, če delamo proti takemu listu, proti stranki s takim glasilom in proti učiteljem, ki tak list širijo?! Nato pribije govornik, da — če bi »Soča« res lagala v tem slučaju — bi bila dolžnost predsednika c. kr. uradne konference, da »Soči« pošlje popravek. Ker se to v teku štirinajstih dni šc ni zgodilo, je znamenje, da je »Soča« pisala resnico in protest katoliškega ljudstva, protest zborovalcev-davkoplačevalcev je upravičen. Nato se je sprejela resolucija v tem smislu.
-f Strokovni odsek slovenskih kr« ISanskosocialnih rudarjev ic ustanovi-
la dne 12. t. m. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Ustanovno zborovanje sc je vršilo v »Ljudskem domu«. Po ustanovnem zborovanju se je pa vršila rudarska konferenca, ki jo je vodil poslanec Gosti nča r. Zborovanja se je udeležil tudi načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke poslanec dr. Š u -s t e r š i č , ki je v imenu stranke pozdravil zborovalce. Vodstvo odseka sc je izročilo trboveljski skupini Jugoslovanske Strokovne Zveze.
—	Za župana v Dobu je zopet iz voljen g. Anton Videmšek.
—	Kanonično umeščena sta bila danes: č. g. Peter Bohinjec za župnijo Duplje; č. g. Karol Čuk za župnijo Ško-cijan pri Dobravi.
—	Volitev župana. V Trebnjem jc bila 13. novembra 1911 volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je izvoljen posestnik Janez Ratajec iz Lu-kovka. Svetovalci so: Franc Huč iz Gor. Ponikev, ki je bil župan nepretrgoma skozi 19inpol let, pa se je včeraj iz raznih vzrokov županstvu odpovedal. — Janez Novak iz Račjegasela. Janez Miklič iz Starega trga. Franc Zupančič iz Jezera. Franc Oražem iz Češ-njevka. Anton Povh iz Blata. Novi župan in vsi svetovalci so odločni pristaši S. L. S.
—	Poroka. Poročil je v viški župni cerkvi p. provincijai Angelus Mlej-nik svojega brata g. Rajmunda M1 e j -n i k , c. kr. davčnega oficijala v Kranju z gdč. Marijo Ferdinando Pollak, hčerko g. Ferdinanda Pollak, trgovca in župana v Kranju. Mnogo sreče!
—	Odgodenje bosenskega sabora? Zdi se, da bo bosenski sabor zopet od-goden, ker se med saborskimi strankami ne more doseči sporazum v stvari uličnih napisov.
—	Redar — ubijalec. V Šibeniku se je zbralo v soboto na nekem trgu več mladih ljudi, ki so bili precej glasni. Prišli so redarji in skušali nemirneže razgnati. Pri tem pa je postopal stražnik Bumber posebno surovo. Zagrabil je med pretepanjem in suvanjem navzočih nekega Ante Čičimira in ga je vrgel s tako silo v zid, da je mlademu fantu počila lobanja in je obležal mrtev na tleh. Bumberja so takoj aretirali.
—	Nova iznajdba za pevce in glasbenike. Zagrebčan Alfred Braun je po 141etnih poizkusih iznašel napravo za avtomatično obračanje not, ki se da brez škode in spremembe montirati na vsakoršno stojalo oziroma držalo za note.
—	24 kmetov pred sodiščem. Glavna razprava proti kmetom iz Pravuti-na, ki so vsled vednih požigov po nedolžnem ubili češkega rokodelca Souchaneka, se vrši dne 27. t. m. pred zagrebškim sodiščem. Obtoženih jc 24 kmetov in za vse predlaga državni pravdnik smrt na vešalih.
—	Umrl .je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici nadučitelj iz Bilj gosp. U r b a n č i č Jožef. Radi vnetja slepega črevesa je moral prestati hudo operacijo, na katere posledicah pa je umrl v nedeljo ob desetih zvečer. Zapušča številno družino in sorodstvo, ki naj jih tolaži Bog! Pokojniku pa svetila večna luč!
—	Ljudsko šoJstvo. Okrajni šolski svet v Krškem je imenoval bivšo su-plentinjo v Velikem Trnu Pavlo Gostič za prov. učiteljico v Bušeči vasi. — Okr. šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto obolele učiteljice Marije Triller imenoval bivšo učiteljico na zasebni dekliški uršulinski šoli v Ljubljani Uršulo Porenta za suplentinjo na ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani.
—	Iz Lukovice. 14. t. m. je umrla llletna učenka Elica Bohte, hčerka tukajšnjega stražmojstra.
—	Zažgal iz škodoželjnosti. Kakor se iz Postojne poroča, je zgorel pred dnevi skedenj posestnika Žitkota v Landolu. Škoda znaša 3000 K, ki pa je polmta. z zavarovalnino. Sumi sc, da se je zažgalo vsled škodoželjnosti.
—	O kamniški železnici, ki donaša železniški upravi vsakoletno tako lepe novce čistega dobička, dobivamo vsakovrstne in večne pritožbe. Tako so se morali voziti dne 8. in 13. t. m. potniki drugega razreda z večernim vlakom v egiptovski temi. To brezobzirno postopanje grajamo in zahtevamo red.
—	„Društvo zdravnikov na Kranjskem" Imelo je dne 10. t. m. v deželni bolnišnici svoje redno mesečno zborovanje. Predsednik dr. Dčmeter vitez Bleiweis poročal je o pripravah za društveno petdesetletnico, ki se bo slavila koncem iebru-arja bodočega leta in o slavnostni številki „Liječničkega Vijesnika", ki izide pri tej priliki. Primarij dr. Gregorič demonstrira slučaj obsežne kožne tuberkuloze pri mls-dem dekletu in več slučajev gumoznih obolenj, ki se lečijo z Ehrlichovim salvarzanom. Primarij dr. Stoje pokaže najprvo slučaj vnetja slepiča z izredno težkimi komplikacijami, ki se je vkljub dveletnemu obsioju
bolezni operativnim potom popolnoma ozdravil. Na to poroča izmed mnogih slučajev vnetja slepiča, ki jih je imel priliko operirati tekom letošnjega poletja, o nekaterih posebno zanimivih in karakterističnih. Dalje demonstrira mladega fanta, ki mu je po poškodbi z motorjem ohromela desna roka in ki si je pri tej priliki tudi nalomll čeljust, deloma na drobce. Med tem ko se roka počasi boljša, dalo se je čeljust vravnati in ozdraviti, akoravno sta stala kostna odlomka daleč narazen. Pozornost je vzbujal funkcionalni in kozmetični efekt pri triletnem otroku, ki je imel spodnje ekstremitete skrajno izkrivljene. Eno bedro je imelo obliko črke X, drugo je bilo skrivljeno liki srpu. Uzrok tej ohromelosti bila je nenormalna lega v maternici. Po osteoplastični operaciji dobil je otrok popolnoma ravne in zdrave ude. Slednjič demonstrira dr. Stoje v družbi s prosektorjem dr. Plečnikom preparat jeter, v katerih se je po udarcu s kopitom razvila mogočna krvavitev, ne da bi bil ta organ odzunaj kaj poškodovan. Nekaj zanimivih preparatov je pokazal dr. Plečnik, tako opasno zateklino v možganih, ki se je po priliki našla pri za tuberkulozo umrli ženski, ne da bi bila med življenjem prou-zročala kaka motenja.
—	Pogreb ubi'ega J. Lužarja se je
vršil včeraj v Kamniku ob veliki udeležbi. Obdukcija je pokazala, da mu je napadalec prebil črepinjo na sencih, sicer pa je bil Lužar tako zdrav, da bi bil lahko dočakal veliko starost. Nekaj sumljivih oseb, ki so bile z Lužarjem v gostilni, so že prijeli; posebno sumijo nekega mlinarja.
—	Slovenske poroke v Ameriki.— Dne 30. oktobra sta bila v Forest Chy, Pa., poročena gosp. Josip Zidar, doma iz Št. Lovrenca na Dolenjskem in gospodična Marija Skubic iz Zatičine na Dolenjskem ter gospod Tomaž Kržič iz Rakitne na Notranjskem in gospodična Frančiška Urbas, doma iz Cerknice.
—	V Ameriki umrli Slovenci. — V East Helena, Mont., je umrl 23. oktobra Ivan Lušin v starosti 60 let iz Goriče vasi pri Ribnici na Kranjskem. — V New Yorku je umrla Ana Orehek, rojena Pavli, stara 33 let, doma iz Domžal. Pred enim letom je prišla v New York in je takoj obolela za rakom. V stari domovini zapušča mater in tri nedorasle otroke, v Ameriki pa dva brata in dve sestri.
SlajersKe novice.
š Na shodu za občinske volitve v celjski okolici so se po sporazumu obeh slovenskih strank postavili skupni kandidatje.
š Radeckijev veteran. Dne 9. novembra je umrl v Roperčah, župnije Sv. Marjete niže Ptuja, v tem kraju predzadnji Radeckijev veteran, 92Ietni starček F rane P u r g a j, prevžitkar, bivši posestnik istotam. Rojen v tukajšnji župniji dne 23. prosinca 1. 1820 postal je leta 1840 vojak; služil je kot grena-dir pri 47. pešpolku 8 let; po dovršeni službi se je oženil, a bil že čez nekaj mesecev zopet pozvan pod orožje, kajti tam notri na jugu je isto čase neprestano vrelo. Šele po mnogih, srečno pre-stalih bojih in viharjih se je vrnil zopet na svoj dom, kjer je nato živel v miru in najlepši vzajemnosti s svojo ženo nad 50 let. Zapušča tri hčere: ena je go-stilničarka v Gnasu, dve ste redovnici s. Krescencija v Gradcu, s. Lidvina Purgaj je prednica pri čč. šolskih sestrah v Ljubljani. Naj po mnogih pre-stalih viharjih življenja blagi mož mirno spava ob žaru nebeške luči!
š Pogreb f Janeza Gerta v Frarnu. »Mož nam manjka«, tako slišimo tožiti večkrat. A včeraj, 14. novembra popoldne smo izročili materi zemlji res moža, ki je bil več kot pol stoletja clika in nonos ne samo framske župnije in mariborskega okraja, ampak cele slovenske domovine. Pogreb raj noga narodnega veterana je bil naravnost, velikanski. Gotovo nad 1000 ljudi od vseh strani je prihitelo, da spremi blagega pokojnika na zadnji poti. Ves Fram je bil v črnih zastavah. Med udeleženci smo opazili več gg. duhovnikov, krog 20 županov, več društev, drž. in dež. poslanca. Fr. Pišeka, ki je bil pokojnikov dober prijatelj, grofa Schonborna, mnogo inteligence iz Maribora in drugod. Pri hiši in ob grobu je pevski zbor zapel žalostinke. Ob gomili so govorili rajnemu Rodoljubu v slovo domači č. g. župnik Muršič, č. g. častni kanonik in dekan ter bivši framski župnik Gaberc in nadučitelj Pirkmaier. Nobeno oko ni ostalo suho. Zagrebli smo moža, ki jih le malo ima slovenski narod. Pokojniku blag spomin!
š Samoumor štajerskega deželnega stavbinskega ravnatelja. V Gradcu se je ustrelil deželni stavbinski ravnatelj Adolf R o s m a n n. Bolehal je že dalje.
š Umrl je v Mariboru hišni posestnik in pekovski mojster Jakob Kotnik.
š Poročil se je gospod Franc Babič, namestnišlii kanclist uri mariborskem
okrajnem glavarstvu, z gospo Hozaiijo Purgaj, posestnico v Leitersbergu.
š Sneg je zapadel po vrhovih štajerskih gor. Posebno debel sneg leži na Gorenjem Štajerskem.
š Vlak povozil otroka. V nedeljo Vi. t. m. jo dunajski brzovlak, ki dospe ob i. uri in 37 minut v Trbovlje, povozil na progi med predorom in trboveljsko postajo dietnega otroka železniškega čuvaja; truplo otrokovo je bilo v pra. vem -imenu besede razmesarjeno.
š Drobne novice. Iz poštno službe. Prestavljeni so bili: poštni oficijanti Anton Hasmann iz Poljčan v Bruk ob Muri; Ivan Siebenreich iz Bruka v Žalec pri Celju; Peter Ebner iz Radgono v Špitalič ob Dravi; Jožef Krivec iz i i "ibacha v Celje; Marija Fi. ster iz Loma v Rogatec; Oton Futter iz Trsta v Maribor. — Vsled vstopa v zakon je zapustila poštno službo Ana Stmad v Trbovljah. — Vpokojena je poštna predstojnica Leopoldina Schmid v Brežicah. — Iz davčne službe. Finančna direkcija v Gradcu je imenovala davčne oficijale Martina Sormanna, Jožefa Lacknerja, Martina Rojca in Alfonza Sorglechnerja ter davčnega upravitelja Antona Turka davčnim asistentom. — Ponesrečeni tovarniški delavec. Is Polzele pri Celju nam poročajo: V tovarni g. Pryma je zagrabil stroj delavca Martina Patra za roko in mu jo popolnoma zmečkal. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Iz Trbovelj, V nedeljo zjutraj so šli rudniški delavci na žegnanje k bližnji podružnici. Tam so kupili sodček vina držeč 56 litrov. Ko so bili že vsi precej vinjeni, je rekel delavec Feliks Dolar, da gre obiskat, nekega svojega prijatelja v bližini. Ko se je vračal, se je ponesreči zvrnil v neki več metrov globok prepad, in se nevarno ranil na glavi. Ko so ljudje slišali njegove klice na pomoč, so šli ter ga rešili. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Iz maščeva* n j a. Rudniški delavec Pankracij Školč v Hrastniku je prišel te dni en-^ krat prepozno na delo. Vsled tega mu je paznik odtrgal polovico dnevne plače. To je Školča tako razjezilo, da je razbil v pisarni telefonični aparat ter napravil družbi 50 K škode. Školča so oddali sodišču v Laškem trgu. — Med vožnjo je skočil iz avtomobila. V Celju je skočil neki delavec med vožnjo iz avtomobila tvrdke Landauer. Pri tem pa je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Težko poškodovanega so prenesli v celjsko bolnišnico. — Pre, p r e č e n a tatvina. Te dni je nek zlikovec vlomil v vinsko klet posestnika Martina Lednika v Veliki Pirešici pri Celju. Izdrl je železno ograjo iz okna in zlezel v klet. Pripravil si je v kleti več reči, da bi jih odnesel seboj. K sreči pa ni mogel odpreti vrat. Zadovoljiti se je moral torej brez plena in lepo ponižno zlesti zopet skozi okno na prosto. — A r e t a c i j a. V Laškem trgu jc aretiralo orožništvo nevarnega vlomilca Brezlna, ki je dne 1. t. m. v Celju vlomil v stanovanje uradnika Nussmullerja in pokradel denar in več drugih reči. Oddali so ga okrožnemu sodišču, kjer so dognali, da je aretova-ncc najbrže oni po tiralici zasledovani, ki je na Dunaju • oropal draguljarja štocka. Po preiskavi so dognali, da je bil Brezi res takrat na Dunaju. — Smrtna kosa. V Rogatcu je umrl dolgoletni župan trga Rogatec g. Ivan Stojnschegg. Bil je seveda Nemec. — Umrl je v Gradcu 9. t. m. predsednik stavbnega urada štajerskega v pokoju dvorni svetnik Franc Maurus. Pokojnik je bil rojen 26. septembra 1834 v Št. Janžu na Dravskem polju. — Sin spoznal truplo svoje matere. V bližini graške klavnice so pred par dnevi potegnili iz vode truplo neko zelo priletne ženske. V mrtvašnici je delavec Popeš spoznal nesrečnico za svojo 79 let staro mater. Ako se je izvršil samoumor ali nesreča, ni znano. — Iz Šoštanja. Napad z nožem. Zadnje dni .se je nekega večera vračal železniški delavec Jože Svent iz velenjskega kolodvora domov. Med potjo si je pel mimo neke gostilne. Iz te je prišel delavec Centrih, podrl Sventa na tla ter ga težko ranil z nožem v bližini srca, Svent je obležal nezavesten. Vzrok tega dejanja je iskati v sovraštvu Cen-triha napram Sventu. — Proti četrti zapovedi. Pri Sv. Roku pri Brežicah je nastal prepir med kmetico Štefanovič in njenim sinom. Med prepirom je sin z materjo tako grdo ravnal, da ji je stri levo roko in jo tudi drugod ranil. Mater so prepeljali v brežiško bolnišnico, hudobni sin pa je pobegnil. — V 1 o m v k 1 e t. Pred kratkim sta bila delavca Franc Hmelj in Kari Bedenkovič zasačena v vinski kleti gostilničarja Ivana Antoloviča na Bizeljskem. Imela sta se prav dobro pri vinu. Klet sta odprla i ukradenim kliučem. Iz kleti sta spravila žc 115 li-
trov vina. Tatova so izročili okrajnemu sodišču v Brežicah. — T a t i n t> k a družba. V noči 10. t. m. so vlomili tatovi v hotel Henkc v Laškem trgu. Pokradli so 100 K denarja, cigarete, sir, salame in drugih reči v vrednosti 100 kron. Ker se tatvine v Laškem trgu. Zidanem mostu, Radečah in drugod vodno ponavljajo, obstoji, kakor soditi, organizirana latinska družba. — Pri podiranju d r c v e s g a ubil o. Iz Rogatca se nam poroča: 7. t. m. jc bilo v graščinskih gozdih zaposlenih več hrvaških delavcev pri podiranju dreves. Med temi je bil tudi 171etni de-lavcc Tomaž Urbančič, kočarski .sin iz Ivanca na Hrvaškem. Hotel sc je ogniti padlemu deblu toda neka veja ga je tako nesrečno udarila po sencu, da sc je takoj mrtev zgrudil na tla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
BEG MIROSLAVA SICZYNSKI, MORILCA GROFA POTOCKEGA.
Danes objavljamo podobo Miroslava Siczynskega, ki je 12. aprila 1908 umoril gališkega namestnika grofa Po-tockega. Morilec je bil obsojen na smrt, a na prošnjo vdove umorjenega namestnika je cesar izpremenil smrtno kazen v 201etno ječo. Morilec, ki je zdaj star 27 let, je pobegnil iz ječe v Stanislavu in se nahaja brez dvoma že na varnem v inozemstvu. Iz krogov radikalnih Rusinov se poroča, da se nahaja Siczynski že v inozemstvu. Zarota za oprostitev Siczynskega je trajala več mesecev. Zarotniki so strogo molčali. Zobozdravnik, ki je Siczynskemu v ječi plombiral zobe in igral veliko vlogo v zaroti, je tudi pobegnil in nimajo o njem oblasti nobene sledi. Med plombiranjem zob so bile dogovorjene podrobnosti bega. Poroča sc, da je Siczynski v duhovniški obleki pobegnil na Rumun-sko.
Ljubljanske novice.
lj Glasbeni večer »Ljubljane« .se vrši prihodnjo nedeljo, dne 19. t. mes., v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje več odličnih moči poleg obeh zborov ter celotnega orkestra »Slov. Filharmonije«. Večer je namenjen neprisiljeni, plemeniti zabavi ter se vrši pri pogrnjenih mizah.
lj Javno predavanje g. profesorja K. Dermastia o Albaniji in Albancih, je bilo tudi včeraj dobro obiskano. Ob priliki kaj več o tem v podlistku.
lj Predavanja v socialnem tečaju se vršijo vsak četrtek zvečer od pol sedme do pol osme ure v »Ljudskem domu« v drugem nadstropju.
lj Umetnostni tečaj S. K. S. Z. se vrši vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne v predavalnici deželnega, muzeja — vhod z Bleiweisove ceste. Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo 19. t. m. ob določenem času. Vsi tisti, ki se žele seznaniti s potrebnim pojmovanjem na umetniškem polju, naj ne zamude ugodne prilike. Predelavala se bo zgodovinska snov vseh panog vedno v zvezi s praktičnimi demonstracijami in skiopličnimi slikami.
lj Deželno gledališče. Morala. Komedija v treh dejanjih. Spisal L. Thoma. Vsebina tej komediji je sledeča: Fric Beermann bogat rentier je zašel zadnjih 14 dni med politike in sc Poteguje za državnozborski mandat. Tudi se je ustanovilo v geroldsteinski Prestolnici društvo v obrambo morale in Beermann je predsednik. Društvo hoče braniti zakonsko zvezo z narodnega, moralnega in socialnega stališča. Kar poči glas, da so aretirali damo de Uautcville, s pravim imenom Hoch-stetter, ki je v mestu posredovala galantne obiske. Pravijo, da je ravnateljstvo, ko je uprizorilo to satiro, 'melo gotovo pred očmi znane razmere na ljubljanski policiji izza. polpretekle dobe in jc hotelo nava ja ti občinstvo na, to. da zahteva od svojih zastopnikov [udi v privatnem življenju odkritosti 'n morale brez hinavščine. Nam pa so <(ti, da je bil namen ravnateljstva odločno moramo grajati, da se 'Srajo tako igro pred mladino, ki nc
misli fako daleč. Ostane jim T6 vtis: vse je na svetu laž, le pokrite rihte so oni, ki resno govore o morali in nravnosti, moškemu jc vse dovoljeno. Na mladino vpliva taka igra škodljivo; ali je deželno gledališče za to, da nam m 1 a d i n o p o k v a r -j a? — Režija jo bila jako dobra, igrali so vzorno. Najboljši je bil g. VerovSek (Beermann), za njim zlasti g. Nučič (policijski predsednik) in g. Skrbipšek (asesor). Izvrstno jo igrala ga. Danilova; g. Šetfilova in ga. Bukšckova sta srečno rešili svoje vloge. Vlogo prinče-vega pobočnika bi mi drugače zamislili. Stražnik, ki jo aretiral g. Hautevillc, jc bil oduren; tako surove figure po našem mnenju ne spadajo v fino satiro. Spake kot aretuje in pardonuje žalijo dober ukus in naj bi sc jih prevajalci ogibali.	Xenos.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v četrtek se poje drugič za nerar - abonente in zadnjič zvečer Joh. Str aussova opereta »Cigan baron«. Ga. pl. Foedranspergova je sporočila, da more zopet peti. — V soboto pride na vrsto operna noviteta »II Segreto di Susana« — »Suzanina tajnost«, besedilo spisal Enrico Golisciani, uglasbil Ermano Wolf Ferrain. Pred to noviteto se poje V. Parmova opera »Ksenija«. — V nedeljo popoldne ob 3. kot ljudska in mladinska predstava pri znižanih cenah narodna pravljica »Kralj Matjaž«; zvečer prvič burka »Nebesa na zemlji«.
lj Ljubljančan je ne smejo kaditi! Kdo bi se kaj takega upal ukazati Ljubljančanom? In vendar so Ljubljančani že imeli tako dobo, ko po mestu niso smeli kaditi. Mestni arhivar giospod A. Aškerc priobčuje v »Carnioli« policijski razglas župana Codellija, ki je žu-panoval Ljubljani v francoski dobi. Prijazni Codelli je prepovedal kajenje na javnih trgih in mestnih ter predmestnih ulicah. Ljubljančani so smeli kaditi le doma, ker se jc župan bal, da bi Ljubljana vsled neprevidnosti kadilcev nc pogorela.
lj Literaren sestanek bo v »Matici Slovenski« v četrtek, dne 16. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu bo razgovor o nekaterih letošnjih publikacijah »Družbe sv. Mohorja«. Na sestanek je vabljen vsakdo, ki se zanima za stvar.
lj Skrajna lahkomišljenost. Avguštin Geyer, 23 let star, trgovski pomočnik iz Krškega, se je ponudil Alojziju Rasbergerju, trgovcu v Ljubljani, za potovalca v svrho prodaje gramofonov. Rasberger mu je izročil 190 K vredna dva gramofona s potrebščinami vred. Obdolženec pa ni šel nikamor na potovanje, marveč jih je prodal pod polovično vrednost jo, denar pa zapravil. Trgovskega sotrudnika Alojzija Novaka je opeharil za 35 K, katere mu je dal za en gramofon, ko mu je pa Geyer nekaj dni kasneje rekel, da ga ima v Kosezah pri nekem gostilničarju zastavljenega, mu je Novak izročil še 12 K. Tako jc obdolženec za 47 K tudi Novaka opeharil. Kaznovan je bil s štirimi meseci ječe.
tj K tatvini koles. Poroča se nam, da Jožefa Založnika ni vjel stražnik, vjel ga je njegov oče že v soboto zvečer.
lj Ljubeznjiv mož. Na Poljanski cesti stanuje neka zakonska dvojica, ki ima pet nepreskrbljenih otrok. Kakor marsikomu, tako poide večkrat, tudi temu možu denar, katerega potem s silo zahteva od svoje žene. Ker mu ga ta ne da, se možiček hudo razburja. Ker včeraj ni dobil denarja, je začel svojo ženo pretepavati, potem jo pa šc strašiti z nožem. Zena se je zaprla v drugo sobo. v katero je mož šiloma, vdrl in zopet začel uganjati svoje surovosti toliko časa, da so prihiteli na pomoč hišni stanovalci in napravili mir.
lj Telefonični pogovori. Po Ljubljani se zadnji čas večkrat po telefonu sploh ne more govoriti. Upamo, da bo to konstatiranje zadoščalo, da se stvar uredi
lj Za jeclajoče. Pod vodstvom prof. Neumanna obstoji v Gradcu že več let zavod, ki uspešno zdravi jeclajoče. Dosedaj se more zaznamovati njegova zdravilna metoda kot edino prava. Priglasi gojencev za ta zavod se sprejemajo vsak dan od 11. do 1. ure v hotelu „pri slonu". Zglasiti se je najpozneje do petka 17. t. m.
Razne stvari.
180 km preletela v 1 uri 35 minutah Vojaška aviatika poročniku Braun in Scanconi sta preletela v 1 uri 35 minutah iz Berolina v Stettin 180 km daljave.
Revolverski napad na zdravnika.
V Essenu je streljal na zdravnika bolniške blagajne dr. Schneiderja neki delavec in ga smrtno - nevarno ranil. Streljal je nanj, ker aa jo zdravnik spoznal za delosposobnega in mu je bila zato ustavljena bolniška n od pora.
Samoumor aveh mladih učenk. Na
dunajskem liceju v XVIII. okraju sta skočili dve 151etni učenki iz II. nadstropja in se smrtno nevarno poškodovali. Samomorilki sta bili veliki pisateljici. Eni je ravnatelj rekel, da ni sposobna za študij, kar jo je tako vžalosti-lo, du je sklenila skupno s svojo prijateljico končati svoje mlado življenje.
Vojna in laški eksport. Poročajo iz Milana: Kar se tiče splošnega gospodarskega položaja, se lahko l-eče na kratko, cla je otežila vojna vsem industrijskim strokam svoj itak žo težki položaj šc bolj. Za evropsko in neevropsko Turčijo namenjeno blago se ne more eksportirati radi prekinjenih trgovinskih odnošajev in leži v skladiščih. Vkrcanje blaga je ovirano, ker je vlada najela za transport vojakov okoli 70 trgovinskih ladij. Strah, da ne zavrnejo v Turčiji italijansko blago, čeprav ni proklamiran oficielni bojkot, zadržuje eksporterje, da ga ne pošljejo preko drugih dežel v Turčijo, in tako se polnijo skladišča vedno bolj. Najbolj pa čutijo vojno industrijci bombaža, svile in papirja ter fabrikacija žveplenk. Pa ne samo da ni mogoč izvoz blaga, občuti se v Italiji tudi dejstvo, da izosta-jajo plačila za v orientalsko Turčijo eksportirano blago. Cela italijanska industrija si želi le eno: cla bi vojna kmalu končala.
Roparski umor traiikantinje in njene hčere. V Požunu je bil 12. t. mes. zjutraj izvršen roparski umor v trafiki 681etne vdove Nemeth. Nemethova in njena 351etna hčerka sta v nedeljo kot navadno šli zelo zgodaj v cerkev. Okoli 7. ure sta se vrnili domov v stanovanje, ki sta ga imele zadaj za prodajalno. Ker pa trafike niste odprli do 9. ure zjutraj, se je zdelo to sosedom sumljivo. Nek rokodelski vajenec je pogledal z dvorišča skozi okno v njuno stanovanje ter je opazil, da ležite obe ženski nezavestni na tleh. Takoj so o tem obvestili policijo, ki je stanovanje odprla s silo. Na. licu mesta so konstatirali, da ste bili ženski zadavljeni. V trafiki sami so bili raztreseni po tleh razni denarji, tako da se je moglo takoj sklepati, da jc bil izvršen vlom v blagajno. Na lice mesta došli zdravnik jc konstatiral, da ste ženski izdihnili že pred dvema urama in da sta morali biti zadavljeni takoj na to, ko ste došli iz cerkve. Sumijo, da sta morilca dva moška, ki so ju v nedeljo zjutraj videli v bližini trafike, vendar ni za njima nobenih sledi.
Sodno usmrčenje amerikanskega milijarderja. Predsednik Taft je odklonil prošnjo za pomiloščenjc na smrt obsojenega milijarderja Henryja C,laya, ki bo zato dne 24. t. mes. sodno usmrčen.
—	Pasji bič v parlamentu in loterija. Pasji bič, ki se je minoli teden rabil v parlamentu je povzročil precej razburjenja med loteristi. Dolgo je iskala družba lote-ristov po knjigah, koliko številko ima »pasji bič." Ker je niso našli, so jo razdelili na psa in bič. Za psa je 78 in za bič 51. To se je naenkrat razneslo po Dunaju in stavilo se je velike vsote na ti dve številki. Ko se je pričelo na Dunaju vzdigovati številke je bilo zbranih v kleti, kjer se srečka nad 700 ljudi. Ob treh se je pričelo. Deček seže v kolo in uradnik razglasi „47". Grobna tišina. Drugi klic „41". Vzdihovanje med poslušalci se pojavlja. Tretji klic „57". Čujejo se nejevoljni klici: „To je zmeraj lepše!" Na četrti klic pride „51". Splošno veselje med navzočimi: „Bič je že tukaj!" Zadetih je bilo mnogo „ekstratov", h katerim je pripomogel Malik s svojim bičem.
—	Grozne razmere med „vitežkimi" Ogri. V Szegedinu se je vračal delavec Ivan Bencze iz gosttlne ter je zraven pel. To je dva policijska stražnika tako razjezilo, da sta delavca pretepla in ga za noge vlekla v ječo. Tam sta ga mučila na bestijalen način. Vrgla sta ga na tla, ga suvala v prsa in konečno začela skakati po trebuhu in prsih. Vsled groznih bolečin je revež Izgubil zavest in obmolknil. Do prihodnjega jutra so pustili moža v nezavesti. Ko se je zavedel, sta ga vrgla stražnika na cesto, kjer se je zopet zgrudil. Sosedje so ga spravili na dom, kjer je po enotedenskem trpljenju umrl. Obdukcija je dognala, da sta mu zverinska stražnika zlomila sedem reber in hrbtenico. Državno pravdništvo je pustilo zločinca zapreti.
Policijski pes zasledil morilca. Iz
Stcttina poročajo: Morilca kantinerja v osrednjem blagovnem kolodvoru Roberta Ulricha je policija izsledila s pomočjo policijskega psa. Pes je nedaleč od mesta umora izsledil v nekem čolnu za premog 191etnega čolnarja Viljema Ga etra, ki naj bi bil morilec kantinerja.
Tovarna vžigalic pogorela. V Kecs-kemetu je pogorela pred dnevi tovarna za vžigalice. Zgorelo je skladišče, velika množina, materiala, kakor tudi notranja oprava.
Katoliški redovnik odličen slikar. Angleški listi poročajo, da jc v umetniškem svetu vzbudila veliko zanimanja slika kapucinskega očeta Eplircm Ili-
ekeya. Slika jc 17:6 čevljev velika in je namenjena za refektorij samostana v Chilvvorth. Označujejo jo, kot umetnijo prve vrste, ker ustvarja čudovit harmoničen efekt. Umetniška karijera kapu-cina je stara šele osem let. Njegov talent je odkril provincijal reda in jo pustil mladega umetnika študirati v Londonu in Monakovom. Umetniški krogi na Angleškem pričakujejo od zelo talentiranega slikarja še več izvrstnih del.
Darežljiv milijonar. Iz Ncw Vorka poročajo: 771etni miliarder Carnegie ima menda resen namen, umreti v revščini. Poleg 125 milijonov, ki jih je nedavno daroval za nagrade za heroična dola, jc zopet 25 milijonov danoval za podpiranje napredka in kulture v severnoameriških državah. Rokefeller, najbogatejši človek na svetu, je dosedaj izdal 8(j5 milijonov za podobne namene, medtem ko je Carnegie razdal že 1 miliardo in 100 milijonov.
Slovanski vestnik.
Bolezen slavnega poljskega pisa* telja Sienkiewicza. Iz Varšave so poroča, da je zdravstveno stanje slavnega poljskega pisatelja Sienkiewicza, ki jo ponesrečil na lovu, še vedno jako resno. Zdravniki upajo, da ohranijo življenje slavnega pisatelja. Vprašanja o zdravstvenem stanju svetovno znanega pisatelja dohajajo s celega sveta.
sl Jubilej Jana Otto. Znani češki za ložnik Jan Otto je obhajal 8. novembra se demdesetletnico svojega rojstva. Letošnja spomlad je slavil tudi štiridesetletnico obstoja svojega založništva. Njegova firma je založila češki naučni slovnik, pri njem izhaja „Osvetova (izobraževalna) knihovna in be letristično-umetniški list .Zlata Praha". Pri njem je izšel tudi Zavadil-ov „Češkoslo-venski in slovenskočeški slovar". Izdal bo tudi Zavadilovo slovensko-češko slovnico.
sIKomoden izgovor. „Čech" poroča: V Libštatu ima posl. dr. Kramar tekstilno tovarno. Draginja je prisilila njegove delavce k stavki. Narodno-delavski tajnik je prosil dr. Kramara, naj bi nekaj storil za delavce Dr. Kramar pa mu je odgovoril, da vodi tovarno njegov bratranec in da ni mogoč* prekršiti pogodbe, ki so jo sklenile tovarne med seboj. Delavstvo ni dobilo — nič!
XI. OGRSKI KATOLIŠKI SHOD
je zboroval včeraj in predvčerajšnjim v Budimpešti. Predsedoval jc grof Jurij Mailath. Shod so je zlasti pečal o organizaciji ogrskih katolikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
TRAVNIK V OGNJU.
Loškipotok, 15. novembra. Včeraj ponoči je v Travniku izbruhnil požar Ogenj je uničil več poslopij, mnogo krme in živil.
STRAH PRED ABSOLUTIZMOM.
Dunaj, 15. novembra. Vsi časopisi .se bavijo z govorom ministrskega predsednika, grofa Sturglia, ki je izjavil, da sc na eventualne sklepe zbornice glede uvoza mesa nc bo oziral. Listi vidijo v tem neprikrito napoved absolutizma, oziroma vlade na podlagi S 1\. Da je položaj jako resen, se sklepa tudi iz tega, da so dobili člani I-Irvaško-sloven-skega kluba nalog, da te dni polmoštc-vilno ostanejo na Dunaju.
KAJ SE GODI NA TRIPOI.ITANSKEM?
Rim, 15. novembra. Mornariško ministrstvo je prejelo od generala Bric-cola, ki poveljuje laškim četam v Cire-najki, več radiotelegramov, ki so pa jako zmedeni in iz katerih se je s težavo dalo posneti le, da so 14. t. m. Turki Italijane pri Derni napadli in da jc bil napad silno hud.
Tripolis, 15. novembra. (Oficielno.) Sovražnik je skušal med nevihto napasti našo pozicije, a jc bil odbit.
Tripolis, 15. novembra. (Oficielno.)' Italijani utrjujejo okope.
Carigrad, 15. novembra. Glasom »Ikdama« so je 18 laških vojnih ladij pojavilo pred Darclanelami.
Carigrad, 15. novembra. Turška porta jc protestirala pri velevlasteh proti temu, da Italijani mečejo iz zrakoplovov na čete bombe.
Tripolis, 15. novembra. (Oficielno.) Vsled turškega napada je bilo treba utrdbo Sidi Messri utrditi z novimi topovi in infanterijo ter namestiti nanjo reflektorje. Dne 14. t. m. popoldne jc sovražnik po navadi zopet izvršil napad od Bu-Mcliana in Sidi Messri. Dežuje dalje.
VELIK POŽAR.
Drinopolje, 15. novembra. Vse mesto Drinopolje je v plamenu.
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S.. Miklošičeva cesta št. 6.
SRESKI PRINC JURIJ NI SPREJET V PARIŠKO VOJAŠKO AKADEMIJO.
Prejšnji srbski prestolonaslednik princ Jurij je nameraval vstopiti v pariško vojaško akademijo, da se izpopolni v vojaških vednostih, a svojega načrta ni mogel izvesti, ker ni izdelal sprejemne izkušnje.
VOJSKA NA HALKANU.
Neki atenski list poroča iz Bukarešta: Rumunski kralj Karol je pozval A' nedeljo k sebi ministrskega predsednika in voditelje vseh strank k tajni konferenci. Obvestil jih je. da izbruhne prihodnjo spomlad brezpogojno vojska na Balkanu in da se mora zanjo vse pripraviti, a kralj želi, da bi zbornica o tem ne razpravljala. Voditelji strank so izjavili, cka v zbornici ne bodo ugovarjali, če se izvedejo priprave za vojsko odredbenim potom.
Mnenje gosp. dr. Serafimoff-a
Sofija.
Gospod J. S e r r a v a 11 o,
Trst.
V prijetno dolžnost mi je podali svoje mnenje o Vašem izdelku Ser-r a vali o v c m K i n a v i n u z ž e -lezom. Je zdravilno vino, dobrega okusa, ki ga radi uživajo vsi, katerim sem ga. predpisal. V kolikor sem mogel konštatirati iz rezultatov, dobljenih v praksi pri bolnih na malokrvnosti, ma-larični mrzlici, breztečnosti in pri re-konvalescentih raznih bolezni, je odveč, da ponovim to, kar so drugi moji kolegi konštatirali, in to je, da so uspehi v vseh slučajih v vsakem pogledu najboljši.
Sofija, 18. oktobra 1908.
i) r. Serafimo f f.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih .Slovenske Straže".

prttO
ts^-ssrs^-
t sr*»*
IW o"4'
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 300-2 nt, sred. zračni tlak 736-0 mm
1 C i Ca> opa-£ ; zovauja 1	Stanje barometra v mm t	Temperatura po Celziju	Velrofi	Nebo	lil - >
14! 0. zve£.	744-3	94 j sr. zah.		oblačno	o-o .
j 7. zjutr. | 42 4 j 2. pop. | 39 2		7*2 11-7	sl. jvzh. sr. jvzh.	pol. ob. jasno	

na Prulah pri Karlovski cesti se proda pod ugodnimi pogoji. Šifra: »M. L. 120« na upravništvo »Slovenca«.	3399
Uradnik L=i
se žeti seznaniti z izobraženo, čedno
HNTON LHPHJNE
PISARNIŠKI ADJUNKT KRANJSKE KMETIJSKE SOLE
ŠTEFANIJA LAPHJNE ROJ. GUZELJ
POROČENA GRM	ŠKOFJA LOKA
S
4-
Vsi, ki pri pptju ne jecljajo se lahko popolnoma ozdravijo brez zdravil, operacij, aoaratov Ltd. Postopanje odstrani tipično bojazljivo izgovarjavo in potem govori vsak kot. človek s Čisto g-ovorico. Zdravilni tečaj se
JECLJAVCI.
obiskuje lakko brez vsakega motenja v službi ali obiskovanju šole.
Uspehe zavoda potrjuje več sto spričeval in ocen med drugimi od rajnega ministra barona pl. Dipauli, prečastltega priorja samostana servitov v luomostu, ravanateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Inomostu, kuratorija mestne sirotišnice za dečke v Brnu, slavnega zdravnika za živčne bolezni c. kr. vseuč. prof. dr. Fr. MUller v Gradcu, c. kr. dvornega svetnika Karla Marija Werner na Dunaju, sirotišnice v Bolcauu, dr. med. Searpetti v Inomostu, in v mnogih pismih iz privatnih krogov, ki potrjujejo trajno ozdravljenje med drugim od Martina Zupane in Marije Dworschek iz Gradca.
Nj. prevz. knezoškof dr Zwerger Je ope>.ovano izvolil nakazati našemu zavodu bolnike, ki so trpeli na slabi izgovarjavi.	3-<06
Nil tukajšnjem zdravilnem tečaju se sprejme še nekaj obiskovalcev. Tozadevne prijavo se sprejemajo najkasneje do 17. novembra vsak dau od 10. do 1. uro pri „Slonu" v Ljubljani.
Profesor Neumann-ov zdravilni zavod za čisto izgovarjavo iz Gradca.
!cenej*l m MipcpolnejSl r^V"1
ioo Fruoorstni izdeHek
Jzdnostaona uporaba Zajamčeno naredi na uro 120 /
£ena ss^o 125 K
99
««
potom javne dražbe dne 22 novembra 1911 ob pol 2. uri pop.
Hlodi se na licu mesta pod Ravensko Kočno lahko ogledajo. 3418 3
3417
Odda se
z dvema posteljama, na Starem trgu štev. 11 a, I. nadstropje.
Stroj n pripravo Krila
S:33S!0F2IJ1Š£E, pariBsilhe,
reporeznice, SEsatks za gnojnico, mlini za de^Eio mssMo, stiskaSnice za seno,
kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeluje in dobavlja GOOkrat odlikovana tovarna
PH. MAVFARTH & Co., Dunaj H/,
Frankobrod ob Meni Berolin Pariz
Prospekt št, 1197 zastonj in tranko, Zastopniki se iSfie;o.
La^JLS^JMLJULm^JLAJULM P S P S? B 1 MJ&
Razpis službe.
Pii c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani razpisuje se mesto
3358 (3)
Advokat dr. Ant. Dermota
naznanja da ima svojo pisarno v Goricij via Tre Re 8, L nadstr.
3415
M I	A ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
NA DUNAJU |M ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavi ZaSlOPSlUO Za Stajrt lil
Hranijo: Gradec l„ SrtiieflSasse 40. Glavni zastoji za Hranisho: Ciril Giobočaik, Ljubljana, dm casla 4.
Prosilci za to mesto, za katero se zahteva starost pod 34 let, telesno sposobnost, avstrijsko državljanstvo, neoporečenost, znanje obeh deželnih jezikov, večletna ek-ktro-tehnična praksa s teoretičnim predznanjem, naj predlože svoje lastnoročno pisane in po zakonu kolekovane prošnje
najkasneje do 10. decembra 1911. tega leta tukajšnjemu uradu.
Prošnje je opremiti z naslednimi dokumenti:
1. Izkaz starosti (krstni list, rojstni list) evenluelno tudi poročni list. 2. Domovinski list. 3. Spričevala o dovršenih študijah in zvežbanosti v tem poklicu. 4. Spričevala o dosedanjem službovanju (poselska knjižica, delavska spričevala itd), 5. Spričevalo o dobrem vedenju. 6. Državno zdravniško spričevalo.
(Zadnja dva dokumenta 5. in 6. najnovejšega datuma.)
Želi se osebna predstava prosilca.
Ravnateljstvo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
m

Valjčni mlin ¥ Domžalah
I. Bončar, Liubliana
Centralna pisarna in skladišče: Veaova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telefon interurb. št. «9.
Priporoča pssnižM moko iziirstne kakovosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo In zaloga v Gorici: Peter Gruden &Komp0> Stolni trg 9.

Telefon 237.
Telefon 237,
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73
I Beton in železo - beton, i
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne ======= mize, balustrade).	-:
i