ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS JEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 29. september 1966 — LETO II. ŠT. 17 (35) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI //. OKTOBER - PRAZNIK OBČINE VELENJE ___s--i- Kot me jniki se vrste... Šoštanj, staro mestece v Šaleški dolini, so pred 25. leti napadli borci prvega štajerskega bataljona In ga osvobodili. Res, samo nekaj ur je trajala ta osvoboditev, a vseeno dovolj, da je močno odjeknila po domovini. Pisalo se je leto 1941 In fašistični osvajalci so bili pijani zmag, ki so Jih doživljali širom Evrope. Ravno v tem času pa so naši borci želeli dokazati in so dokazali, da namerava naš narod odfbčno braniti svojo svobodo in da zmede odločen in premišljen napad tudi velike nemške sile. Velika akcija je bila to; še prav posebno zaradi odmeva v srcih naših ljudi širom Slovenije* V spomin na ta dogodek je bil 8. oktober proglašen za krajevni praznik Šoštanja, poneje se je pa, na predlog odbora ZB NOV, za občinski praznik občine Velenje. Iz leta v leto se vrstijo proslave na ta dan, bolj ali manj veličastne, vedno pa kot mejniki v našem življenju In delu. To je dan, ko skušamo oceniti naše delo in ko si postavimo smernice za bodočnost. Tudi letos poskušajmo napraviti kratek povzetek našega dela. Ko smo zadnjič proslavljali občinski praznik, smo napravili prve korake v novo obdobje našega življenja — začeli smo izvajati našo gospodar-i sko in družbeno reformo. Bili smo polni načel, pa marsikdaj negotovi, ' ko si nismo znali predstavljati določenih rešitev. Danes lahko ugotavljamo prve rezultate. Priznati moramo, da ti prvi koraki niso bili lahki. Ce se samo spomnimo vprašanj, ki so\r zadnjem času predmet mnogih razprav, namreč vprašanj okrog razvoja demokratičnih odnosov, sistema neposrednega upravljanja, skratka sistemskih vprašanj, moramo ugotoviti, da Je bil ta čas še posebno težak zaradi tega, ker so se v nas samih pojavljale sile, ki so skušale naš razvoj in napredek ovirati ali celo zrušiti. Zahvaljujoč enotnosti naših delovnih ljudi En Zveze komunistov, smo tudi tu odločno posegli in ponovno poudarili naša stališča in hotenja. Ne more nam biti in ni nam vseeno ali se bodo izvajala načela, ki jih je uzakonila ustava, ki jih je sprejel VIII. kongres ZKJ in ki so jih pozdravili in podprli vsi delovni ljudje naše domovine. To so temeljna vprašanja od kateril je odvisen naš nadaljnji razvoj in nadaljnje delo. .Zmotno bi bilo, ko bi hoteli iskati napake samo zvnaj qaših ožjih meja In ko bi pričakovali rešitve za težave od drugod, Tudi pri nas bomo še morali marsikaj narediti, da bomo spo- sobni izvajati načela, ki smo jih sprejeli. To pa pomeni, da bomo morali biti v razpravah in v delu objektivni in realni brez kakršnihkoli enostranskih tendencioznih ali prestižnih vplivov, kar pa bo z ozirom na izkušnje marsikdaj najtežje doseči. Ce delamo bilanco enoletnega dela, lahko ugotovimo, da smo dosegli lepe rezultate. Samo podatki iz gospodarstva kažejo 20 % porast obsega fizične proizvodnje, kar je prav gotovo zavidljiv rezultat, ki pa nas ne sme uspavati. Zanašanje na dosežene uspehe, zmanjšanje oziroma stagnacija rasti proizvodnje, pomeni zastoj celotnega življenja, kar pa ni v skladu s splošnimi prizadevanji. Na področju proizvodnje v celoti smo dosegli lepe rezultate, vendar bo treba temu področju v bodoče posvečati še več pozornosti. Jasno nam namreč mora biti, da je gospodarstvo tisto, ki daje ton celotnemu življenju, od njegove razvitosti so odvisna vsa ostala področja. Zato ne more biti in ne sme biti razvoj gospodarstva le skrb ljudi, ki na tem področju delajo, ampak mora biti to skrb vseh. Predvsem velja tu poudariti, da nas ugodni rezultati gospodarstva kot celote, lahko zavedejo do ugotovitve, da je vse v redu. V celoti je, so pa tudi pri nas kolektivi, ki močno zaostajajo za tem povprečjem in ti morajo skrbeti za to, da sanirajo svoj položaj. Ce zasledujemo zahtevo po zvišanju življenjskega standarda na splošno, moramo ugotoviti, da bomo tej zahtevi lahko ugodili le, ob zvišani produktivnosti v vsakem podjetju, v vsaki delovni enoti, ne pa ob zvišani produktivnosti v povprečju, obenem pa ob dosledni objektivizacijl delitvenih razmerij. Ugotavljamo, da smo na področju gospodarstva dosegli lepe rezultate, da se je narodni dohodek ustrezno zvišal, še vedno pa ostane odprto vprašanje delitvenih razmerij narodnega dohodka. Iz leta v leto ugotavljamo, da na področju splošnega standarda zaostajamo. Situacija se tudi v zadnjem letu ni bistveno spremenila. Verjetno najbolj pereče je vprašanje šolstva in varstva otrok, seveda poleg komunale, urejevanja cest ipd. Ob tem, ko ugotavljamo, da so sposobni dati večjo produkcijo Ie ustrezno kvalificirani ljudje, pa se ne moremo izkopati iz prepričanja, da je to področje nevažen privesek, če od ostalih področij splošnega standarda omenimo le še kulturo in šport, se moramo tudi zamisliti ob ugotovitvi, da so ta področja večinoma izpuščena iz vseh kombinacij. Vse to so stvari, o katerih bo še treba temeljito razpravljati, pa tudi ukrepati, da bomo probleme ustrezno rešili. Za naprej si moramo postaviti kot poglavitno nalogo nadaljnjo skrb za rast gospodarstva, ter ustrezno reševanje ostalih področij našega življenja. Uspešni bomo le, če nam bo prišlo v zavest, da si sami gradimo osnovo za nadaljnji razvoj. Zavedati se moramo, da predstavljamo, celoto ne zaprto navzven in nerazdeljeno znotraj ozkega prostora. Naše delo mora temeljiti na demokratičnih, objektivnih dogovorih, brez lokalističnih in prestižnih tendenc. Predvsem pa se moramo v večji meri in z večjo od-, govornostjo posluževati naših samo-1 upravnih forumov, ki so edini lahko noslicl vsega družbenega razvoja. Brez pomislekov moramo začeti razpravo • o vseh problemih, sklepe pa dosledno Izvajati. Le tedaj bomo imeli garancijo, da bomo delali prav in dosegali uspehe. OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 8. OKTOBRU, ŽEETMO VSEM OBČANOM OBČINE VELENJE OBILO USPEHOV! Za predsedstvo SOb Velenje podpredsednik Peter Krapež Pred 25-Ieti se je v Šoštanju začelo ... V noči med 7. na 8. oktober so borci I. štajerskega bataljona izvedli, pod vodstvom komandanta Jaže Letonja — kmeta, drzno vojaško akcijo. Mesto Šoštanj so zavzeli in ga držali dobri dve uri v svojih rokah. Zato je med zgodovinskimi datumi 8. oktober izredno pomemben za našo občino Foto PAJK Velenje Prireditve obfinsktRa 0 Nedelja, 2. oktobra: ob 8. uri, občinsko prvenstvo v streljanju z malo-kalibrsko puško — na strelišču v Lajšah ob 10. uri, koncert rudarske godbe v Šentilju; v Lo-kovici pa bo glasbeni večer — priredi DPD »Svoboda« Šoštanj 4LPonedeljek, 3. oktobra: ob 15. uri, lutkovna prireditev v Pesju, v šoli l 0 Torek, 4. oktobra: ob 15. uri, rokometno prvenstvo za člane — RK »Rudar« Velenje in »Partizan« Šoštanj —v Šoštanju ob 17. uri, ekipno prvenstvo v kegljanju — KK »RŠC« in »RLV« na kegljišču v Šoštanju # Sreda, 5. oktobra: ob 15. uri, občinsko mladinsko prvenstvo v rokometu RK »RŠC« Velenje in RK »Partizan« iz Šoštanja na igrišču v Velenju ob 15. uri, nogometni turnir med NK »Rudar« Velenje, NK »Partizan« Šmartno ob Paki in NK »Partizan« Šoštanj na igrišču »Široko« ob 17. uri, ekipno prvenstvo v kegljanju — ekipi TE in TUŠ, na kegljišču v Šoštanju / Četrtek, 6. oktobra: ob 18. uri, II. tradicionalni košarkarski turnir za pokal časopisa »šaleški rudar«, sodelujejo reprezentance mest: Ljubljane, Maribora, Celja in Šoštanja, na igrišču v Šoštanju ob 20. uri, kresovanje na Pustem gradu in Goricah v Šoštanju 0 Petek, 7. oktobra: ob 10. uri, svečana komemoracija pri spomeniku na Cesti\ talcev v Šoštanju — sodeluje godba na pihala ob 11. uri, koncert partizanskih in borbenih pjsmi na vrtu hotela »Kajuhov dom« v Šoštanju ob 14. uri, občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško na vrtu hotela »Kajuhov dom« v Šoštanju ob 18. uri, nadaljevanje košarkarskegčf turnirja in podelitev pokala časopisa »šaleški rudar«, na igrišču v Šoštanju 0 Sobota, 8. oktobra: ob 18. uri, taborniški večer v Pesju, priredi občinska zveza tabornikov Velenje ob 19. uri, zabavni večer v Šmartnem ob Paki, priredi »SvOboda« Šmartno ob Paki ob 19. uri, ljudska igra v treh dejanjih »Ugasle luči^, v domu »Svobode« Šoštanj, priredi DPD »Svoboda« Šoštanj -ob 20. uri, komorna prireditev v Pesju v priredbi mladinskih pevskih zborov, godb na pihala in re-citatorjev iz občine Velenje 0 Nedelja, 9. oktobra: ob 8. uri, svečana seja*občinske skupščine Velenje s podelitvijo Kajuhovih nagrad v domu ZB NOV v Pesju ob 10. uri, množična osrednja proslava občinskega praznika v Pesju s kulturnim programom ob 16. uri, velika družabna prireditev na vrtu hotela »Kajuhov dom« v Šoštanju ob 20. uri, dramska prireditev v kulturnem domu Velenje, gostuje Celjsko ljudsko gledališče Poleg tega bo v tednu proslav šahovski turnir v delavskem klubu Velenje, kjer bo tudi likovna razstava del slikarjev amaterjev iz naše občine. Razne kulturne prireditve in predavanje filmov bodo še v Topolšici, na Ravnah, Belih vodah, ZavodiVj i in v Gorenju. Foto PAJK Velenje Spremenilo se je zdravljenje, ne pa bolezen SREDNJEROČNI Nedavno je minil teden boja proti tuberkulozi, ki ga pri nas vsako leto v septembru organizirajo protituberkulozne sekcije Rdečega križa. Pred dvema letoma je takšen teden organizirala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Podobne masovne propagandne zdravstvene akcije imajo namen, ne kampanjsko temveč trajno mobilizirati zdravstveno zavest prebivalstva ter ga opozoriti, da so še nadalje potrebni napori vseh ljudi pri ukrepih proti tej zahrbtni ljudski bolezni. Znano je, da je danes tuberkulozo lažje ozdraviti kot pred leti, ko še ni bilo ustreznih zdravil; prav tako pa vemo, da jetika kot obolenje ni spremenila svoje zločeste narave, da je njeno odkrivanje težko in da še vedno nastopa množično. Vsako popuščanje na intenziteti zdravstvenih ukrepov proti tej bolezni bi se hudo maščevalo. Dosedanji veliki uspehi zdravstvene službe v protituberkuloznem boju obvezujejo ne le zdravstvene delavce temveč tudi vse ostale družbene čini-telje, da se ne puste uspavati od hipnih uspehov aAipak da do kraja dobojujejo boj z oslabljenim toda žilavim ljudskim sovražnikom. Tega se zavedajo tudi v takoimenovanih razvitih deželah. Tembolj se moramo tega zavedati Jugoslovani, ki se v zdravstvenih statistikah evropskrh dežel nahajamo tako glede umrljivosti kot obolelosti za tuberkulozo na enem od zadnjih mest. Res je, da so zdravstvene prilike na tem sektorju v Sloveniji boljše. To-naša republika se ne more glede zdravstvenih razmer oddvojiti od jugoslovanske skupnosti, saj nam povedo i najnovejši statistični podati ki, da se med slovenskimi novo odkritimi tuberkuloznimi bolniki nahaja preko 10 odstotkov državija' nov, doseljenih iz ostalih jugoslovanskih republik. Prav tako ne moremo izdvojiti naše občincj bodisi v gospodarskem kot v zdravstvenem oziru, od ostalih slovenskih prilik, čeprav bi se lahko v tem pogledu prištevali med takoimenovane razvitejše komune. Dejstvo, da je razvitost zdravstvene službe in zdravstveno stanje prebivalstva raše občine v pogledu razširjenosti tuberkuloze nekoliko nad slovenskim povprečjem, bi podprli z nekaterimi podatki, pri čemer bi med drugim uporabili rezultate poslednje fluorografske akcije v oktobru 1965. Isti podatki pa nas bodo tudi prepričali, da ni nobenega vzroka za samozadovoljtsvo; nasprotno, večji rezultati nam nalagajo še večje naloge. Uspešno sodelovanje zdravstvene službe na področju naše občine v v protituberkuloznem boju ima bogate tradicije. Na tukajšnjem teritoriju obstoja že blizu 50 let večja bolnišnica za pljučne bolezni, ki je republiškega pomena in ki zdravi predvsem bolnike iz vzhodne Slovenije. Zato so tudi v času pomanjkanja bolniških postelj za tuberku-' ložo, bolniki z bližnjega okoliša v doglednem času lahko prišli do ustreznega zdravljenja. Zdravstveni delavci tega zdravstvenega zavoda se nikoli niso zapirali vase temveč so aktivno sodelovali pri organizaciji protituberkulozne službe v komuni, tako pri vodenju protiturberku-loznega dispanzerja kot pri množičnih preventivnih akcijah (fluorogra-fija, tuberkulinsko testiranje, zdravstveno prosvetljevanje). Protituberkulozni dispanzer je kot enota občinskega zdravstvenega doma glavni nosilec protituberkulozne službe v naši komuni. Bil je kot eden od prvih po zadnji vojni ustanovljenih dispanzerjev v Sloveniji ter ima za seboj blizu 20 let dela. V svojem arhivu ima na približno 30.000 zdravstvenih kartonih dokumentirane podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva za obdobje zadnjih 15 let. Na področju tega dispanzerja je bila pred 15-leti prvikrat v Sloveniji izvedena masovna fluoro-grafija; ta moderna metoda množičnega odkrivanja pljučnih bolezni se je potem večkrat zvrstila tudi po ostalih slovenskih občinah, v naši pa se je ponovila že trikrat. Na ta način je dispanzer zajel ter proučil celotno epidemiloško situacijo tu-, berkuloze v svoji občini, ki jo ka-rakterizira nagla industrializacija z mladim prebivalstvom ter velika migracija. S kontinuiranim delom so tako zdravstveni delavci ustvarili tudi pogoje za sistematično proučevanje zdravstvenih prilik tukajšnjega prebivalstva glede vseh, pljučnih obolenj nasploh. Metode dela v dispanzerju so se zboljšale v skladu z zdravstveno situacijo. Danes zdravstveni delavci te zdravstvene ustanove ne čakajo, da bi bolniki sami prihajali k njim, temveč razvijajo preventivne oblike dela in sami iščejo žarišča bolezni, da bi jih lahko že v začetni fazi za-tril. Iščejo jih v tistih grupah prebivalstva, ki so od tuberkifloze najbolj ogroženi, to so osebe z inaktiv-no tuberkulozo in tisti, ki živijo v stiku z odprto tuberkuloznim bolnikom. S tuberkulinskim testiranjem mladine odkrivajo skrita žarišča tuberkuloze. Ta najobjektiv-nejši pokazatelj o razširjenosti je-tike nam pove, da se v naši občini • okuži z bacilom tuberkuloze do 14. leta starosti že okrog ena tretjina otrok. Okuževanje je pogostejše v bolj naseljenih središčih. Po normah Svetovne zdravstvene organizacije pa bi tuberkuloza prenehala biti množično obolenje šele, kadar bi se do 14. leta starosti okužilo samo 1 odstotek otrok! Temu idealu se šele približujejo nekatera področja Severne Amerike, Nizozemske in Danske. Močno zdravstveno razvita Slovenija pa je od tega cilja še neznansko daleč. Ostali standardni zdravstveno-sta-tistični podatki, kot umrljivost in obolevanja za tuberkulozo, nam o razširjenosti jetike ne povedo toliko kot nekdaj. Kljub močnemu padcu umrljivosti za tuberkulozo na našem področju ne mine leto, da ne bi nekaj bolnikov tej bolezni podleglo. V celi Sloveniji pa vsak dan umre za tuberkulozo vsaj en Slovenec. Oseb z aktivno tuberkulozo je registriranih pri okrog 1 odstotka prebivalstva (od tega 10 odstotkov izločuje tuberkulozne bacile), z in-aktivno obliko jetike pri 2 odstotkih prebivalstva, a s tuberkulo živi v ožjem kontaktu blizu 3 odstotke prebivalstva občine. Važer. pokazatelj je število vsako leto na novo odkritih bolnikov z aktivno tuberkulozo. V velenjski občini znaš;' ta številka približno erto promilo (vsak tisoči prebivalec'oboli vsako leto na novo za tuberkulozo), povprečje v Sloveniji pa je nekaj večje. Več kot polovica novo odkritih bolnikov izloča bacile. Ce pogledamo, na kakšen način so bili novi bolniki odkriti, vidimo, da odpade ena petina na ogrožene osebe, ki so v kontaktu s tuberkuloznimi bolniki in ki na. dispanzerski poziv niso prišli na pregled. Takoimenovani serijski ali sistematski rentgenski pregledi, ki navadno zajemajo najbolj zdrave sloje prebivalstva, pa odkrijejo turberkulozo le pri 2 odstotkih, pregledanih. Od oseb, ki se počutijo bolne in pridejo po lastni želji na pregled v dispanzer, se pri nekako 8 odstotkih odkrije tuberkuloza; pri tistih osebah, ki jih zaradi bolezenskih znakov pošlje na specialistični pregled v dispanzer zdravnik, pa odkrijemo tuberkulozo pri dobri tretjini. Preostalih 35 odstotkov novo odkritih primerov pa odpade na flu-orografijo, o čemer bi bilo treba reči še nekaj besed. V oktobru 1965 so bili fluorogra-firani vsi prebivalci naše občine, stari nad 25 let. Naknadna kontrola v dispanzerju je bila potrebna pri 4,5 odstotkih fluorografiranih osebah (približno 500 oseb). Od tega je bila odvzeta kri za preiskavo pri 90 odstotkih pregledanih osebah,, izmeček za bacilaren pregled pri 66 odstotkih oseb, rentgensko je bilo slikanih 37 odstotkov oseb in v bolnico je bilo poslanih 8 odstotkov (39 oseb). Pri 12 osebah (2 odstotka pregledanih) je bila na novo odkrita doslej nepoznana aktivna tuberkuloza, od tega 7 moških in 5 žensk s povprečno starostjo 42 let (po poklicu 4 delavci, 2 uslužbenca, 2 upokojenca, 1 kmet in 3 gospodinje). (Nadaljevanje na 8. strani) Velenje, novo mesto, s svojo posebno arhitekturo in urejenostjo, privablja vedno več domačih in tujih turistov. poto pajk Velenje Pri razpravljanju o srednjeročnem načrtu gospodarskega razvoja v obdobju 1966—1970 mora dobiti posebno mesto tudi razprava o možnostih in potrebah pospešenega razvoja turističnega prometa pri nas. Tak pospešen razvoj turističnega prometa pa zahteva izgradnjo tistih objektov, ki so poleg prenočitvenih in restavracijskih kapacitet, povezani drug z drugim na določenem kraju. Zato mefre program razširjene reprodukcije na območju turizma v Velenju in njegovi okolici zajeti novozgrajene objekte in tudi tiste, ki jih bomo adaptirali ali sanirali. Srednjeročni plan gospodarskega razvoja turizma v Velenju za obdobje 1966—1970 zajema naslednje: 9 gostinske nastanitvene in pre-hranbene kapacitete; 0 turistična naselja in camping prostore; 0 trgovske lokale; # servisne delavnice in ostale obrtne lokale za osebne usluge; Q bencinske črpalke in negoval-nice za motorna vozila; 0 motorna vozila za prevoz turistov; ® žičnice in vlečnice; 9 turistične športne naprave; 0 kulturno zgodovinske spomenike; ^ ceste in parkirne prostore; # kulturno zabavno razvedrilo; 0 spominkarstvo in propagando. Gostinske nastanitve in prehrambene kapacitete V mestu Velenju in njegovi okolici je do 1970. leta dovolj gostinskih in prehranbenih kapacitet. Velenje ima naslednje prenočitvene kapacitete: postelj — hotel »PAKA« 112 — weekend naselje »JEZERO« 43 — gostišče »POD GRADOM« 13 — dom počitniške zveze 60 — privatni sektor 166 — planinski dom na Paškem Kozjaku 50 Skupaj«: 444 Razpoložljive prenočitvene kapacitete bo potrebno bolj izkoristiti, saj so izkoriščene le 50 odstotne, v nekaterih primerih pa še manj. Res je, da v konicah prometa primanjkuje ležišč, toda te konice se ne pojavljajo tolikokrat, da bi upravičeno govorili o novih prenočitvenih kapacitetah. Sobe so zadovoljivo, opremljene, razen sob gostišča »Pod gradom«, planinskega doma »Paški Kozjak« ter ležišč v starih vveekend hišicah ob jezeru. Zato bo potrebno urediti v vseh sobah Kolodvorske restavracije gostinskega podjetja »Pod gradom« in v planinskem domu »Paški Kozjak« tekočo hladno in toplo vodo ter izboljšati opremo sob. V we-ekend naselju »Jezero« je potrebno za sezono 1967 zamenjati ležišča (pograde) s posteljami in napeljati tekočo vodo v vse hišice. Potrebno bo tudi primerno razsvetliti celotno weekend naselje »Jezero« in ga tudi ograditi zaradi varnosti turistov. Ker bo ukinjen dom počitniške zveze Velenje v centru mesta, je potrebno zajamčiti kvalitetni protiutež Z, novim mladinskim počitniškim centrom, ki mora ustrezati zahtevam modernega mladinskega turizma. Z boljšo organizacijo prodaje privatnih sob zajamčiti privatnemu sektorju interes za oddajo ležišč turistom. , t Prehranbene kapacitete v Velenju in okolici zadovoljujejo. Tam kjer oprema in ureditev lokalov ne ustreza času in potrebam, je potrebno zahtevati, da se do letne sezone 1967 stvar uredi. V državnem in privatnem sektorju, če ta obstoja, mora biti solid-nost uslug na nivoju potreb sodobnega časa. V samem mestu Velenju ni potreb, da bi mislili in vlagali sredstva v nove obrate Potreba pa narekuje, da adaptirajo restavracijske prostore hotela »PAKA«. Prav tako je potrebno adaptirati bife »šaleška klet« v starem delu Velenja, ker ta obrat ne ustreza minimalnim zahtevam ureditve gostinskih lokalov. Nič manj ni potrebno na velenjskem gradu primeren gostinski obrat, saj to kar imamo na gradu ne ustreza, posebno še sedaj, ko bo predan svojemu namenu rudarski muzej. Za obiskovalce velenjskega gradu je potrebno urediti gostinski obrat na zadovoljivi kulturni ravni. Nova gostišča socialističnega ali privatnega sektorja je potrebno urediti v okolici Velenja (Cirkovce, Ple-šivec), predvsem pa tam, kjer se za to pokaže potreba. Za manj petične izletnike, posebno pa še za naše domače občane, moramo urediti obrat družbene pre-'hrane. Saj mesto Velenje z 10.000 prebivalci to potrebuje. Obrat družbene prehrane bi moral biti izključno samostojen gostinski objekt. Turistična naselja -camping prostori Do turistične sezone 1967 bo po-potrebno dokončno urediti turistična naselja — camping prostore. Avto camp ob velenjskem jezeru ima vse pogoje, da v nekaj letih pridobi renonie urejenega in privlačnega avtocampinga. Potrebno je v celoti Avtocamping ob Velenjskem jezeru Foto PAJKL Velenje prostor zadovoljivo razsvetliti in urediti v umivalnicah tuš s tekočo toplo vodo. Morda bi kazalo urediti nad kopališčem jezera v avtocamp zeleno površino, katere lastnik je kmetijska zadruga šoštanj. V razširitev camping prostora nas sili obnovljena cesta Velenje—Slovenj Gradec. Seveda pa je potrebno predhodno razčistiti plan odkopa premoga na tem območju. Campira-nje turistov — nomadov se naglo širi. Trgovski lokali V Velenju so trgovine primerno urejene. Preureditev klasičnih trgovin v samopostrežne omogoča po-trošniku-turistu kulturno in hitro strežbo. Potrebno bi bilo, da trgovine s sadjem in zelenjavo nudijo večjo izbiro in kvaliteto preko celega leta. Težiti moramo, da se z največjo intenzivnostjo pristopi k izgradnji trgovskega centra v Velenju, ker bo le ta dal ogromen prispevek k turističnemu pomenu našega območja. Servisne delavnice in obrtni lokali V Velenju imamo trenutno dve servisni delavnici za popravilo motornih vozil. Niti ena niti druga nimata delo tako urejeno, da bi zadovoljili potrebam. Zato moramo dobiti takšno servisno delavnico, ki bo imela poleg ostalega urejeno tudi brezhibno pranje motornih vozil na principu sodobnih uslug. Obrtni lokali, kot so: brivsko-fri-zerski salon, krojaštvo, finomehani-ka, urarstvo in drugi, morajo biti prav tako opremljeni in usposobljeni, da bodo nudili usluge po želji in zahtevi gostov. Trgovine z rezervnimi deli za motorna vozila bi morale nuditi večjo izbiro rezervnih delov. Benzinske črpalke in negovalnice za motorna vozila V Velenju je nova benzinska črpalka na cesti Velenje—Slovenj Gradec. Obratovalni čas črpalke bo potrebno vskladiti s potrebami, katere bodo nastopile tekom leta, posebno v glavni letni turistični sezoni. Prav posebno pa še sedaj, ko bo predana javnemu prometu tranzitna cesta Velenje—Slovenj Gradec. Potrebe za gradnjo nove benzinske črpalke v Velenju ne obstojajo za določen čas. Problem negovalnic za motorna vozila pa je razviden iz prikazanega opisa servisnih delavnic. V sklopu hotela »PAKA« bo potrebno zgraditi nekaj garaž za motorna vozila. Motorna vozila za prevoz turistov Turist, ki biva več dni v kraju si želi izletov v bližnjo in daljnjo okolico. Zato bo potrebno zajeti v stalni program dela organizacijo raznih izletov. Za turiste, katerim prija peš hoja, moramo približati izletniško točko »VODEMLA«, katero je potrebno na primeren način propagirati. Za izvedbo teh izletov pa bo potrebno zagotoviti primerna motorna vozila. ličnice in vlečnice Velenje ima v areni pod velenjskim gradom urejene skakalnice za smuške skoke, progo za smuk in sankaško progo. Vse to pa je premalo, če ne bomo imeli urejeno primerno vlečnico pod gradom in nad otroškim zabavnim igriščem. Propagirati zimski turizem brez vlečnic, je v danih pogojih in zahtevah turistov nemogoče. Prav tako je potrebno dokončno urediti zemeljska dela v areni pod velenjskim gradom in nad otroškim igriščem. Za razvoj zimskega turizma je potrebno izkoristiti smučišča v Cirkovcah. V istem kraju je partizanska bolnišnica, ki jo je potrebno približati turistom. Turistične športne naprave Vse turistične športne naprave kot so: nogometno igrišče, igrišče za rokomet in odbojko, košarko, ko-talkališče, zabavno otroško igrišče, je potrebno mnogo bolj vzdrževati, če hočemo, da ne bodo ti objekti propadli. Za uspešen razvoj turizma na našem področju je potrebno v Velenju zgraditi kopalni bazen, katerega bi lahko koristili turisti preko celega leta. Velenje ima urejeno toplovodno ogrevanje, zato bi bilo potrebno to izkoristiti. Lokacija za kopalni Kopanje v jezeru. Foto PAJK Velenje t bazen pa bi bla zelo primerna v podaljšku otroškega zabavnega igrišča. Vzporedno z izgradnjo kopalnega bazena bi v njegovi neposredni bližini zgradili tudi minigolf, športni objekt, ki bi prinesel razvedrilo in užitek domačemu in tujemu turistu. PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA TURIZMA MESTA VELENJA IN OKOLICE ZA OBDOBJE OD 1966. - 1970. LETA Na kotalkališču je potrebno zgraditi dodatne tribune s sedeži, če hočemo, da bo imelo Velenje več turističnih prireditev, katere se bodo tudi krile z vstopnino. Z izgradnjo dodatnih tribun pa je potrebno vzporedno s to gradnjo zgraditi sanitarije in prostor za gostinske usluge. Obstoječo garderobo pa je potrebno razširiti za nastopajoče. KultumS zgodovinski spomeniki Vse kulturnO-zgodovinske spomenike je potrebno zaščititi, da ne bo zob časa uničil sledove zgodovine našega kraja. Potrebno je čimprej zaščititi« in sanirati razvaline gradu Šalek, urediti dostop h gradu, postaviti nekaj klopi in urediti okolico. Vse . to je potrebno razsvetliti. Prav tako je potrebno primerno urediti okolico cerkvice Sv. Andreja v šaleku. Omogočiti je potrebno, da si lahko vsak turist ogleda ob vsakem času to zgodovinsko znamenitost. kirne prostore je potrebno ustrezno označiti s prometnim znakom. Na vseh cestnih križiščih postaviti u-strezne smerokaze, če ti niso postavljeni. N Zaradi varnosti pešcev je misliti na gradnjo podhoda pod cesto pri otroškem igrišču. Otroško zabavno igrišče je važen turistični objekt, katerega uporabljajo domači in tuji turisti. S cesto Dravograd—Velenje bo porasel promet in s tem večja nevarnost za varen prehod preko ceste. Morda bi bila boljša rešitev, da bi premestili traso sedanje ceste nad otroško igrišče. Seveda je potrebno, da odločijo o tem urbanisti in finančna sredstva. Nadalje je potrebno zgraditi cesto na velenjski grad in jo primerno razsvetliti. Potrebno je asfaltirati ca. 300 metrov ceste od weekend naselja. »Jezero« proti * Hrastovcu. Asfaltirati parkirni prostor pred restavracijo »Jezero«. Zgraditi cesto na Paski Kozjak; ta gradnja ni primernega značaja. Zgraditi cesto Velenje—šoštanj skozi stari del Velenja, asfaltirati cesto šoštanj—Gorenje, s katero bi povezali Sanjsko šalek, s starimi grajskimi razvalinami, je prijetna izletniška točka. ' Foto PAJK Velenje Z otvoritvijo rudarskega muzeja na velenjskem gradu je potrebno celoten grajski objekt dokončno u-rediti (sanitarije, ogrevanje gradu, tekoča voda, vse dostope na grad). Primerno pa je potrebno urediti tudi okolico gradu in z občinskim odlokom zaščititi zeleni pas okoli njega. Strmeti moramo za tem, da čimprej razstavijo v muzeju izkopanine »mastadont«, ki bo brez dvoma privlačila številne obiskovalce. V gradu samem je potrebno urediti prostor za prodajo turističnih spominkov. V program ureditve gradov vnesti tudi grad »Turn«. Stari del mesta Velenja je potrebno sanirati na podlagi posebnega ureditvenega načrta . Ceste in parkirni prostori Važen dejavnik pri razvoju turizma so vsekakor urejene ceste. Z izgradnjo ceste Velenje—Slovenj Gradec bo turistični promet v Velenju močno porasel, saj bo s tem odprt tranzitni in turistični promet skozi Velenje v smeri Avstrija—Jadransko morje in obratno. Urejena cestna vez s sosednjo Avstrijo skozi Dravograd in Slovenj Gradec po soteski reke Pake, pa veleva, da uredimo v Velenju zadostni prostor za parkiranje motornih vozil. dolino z našim krajem. Forsirati modernizaci jo ceste Dravograd—obmejni blok Vič. Asfaltirati ce.^> šoštanj—Šmartno ob Paki in S^tanj —Sleme. Sproti je potrebno urediti in asfaltirati okolico novogradenj. Tudi cestna razsvetljava mesta mora biti vedno zadovoljiva. Spominkarstvo in propaganda ■ Sestavni del uspešnega razvoja turizma v vsakem kraju je propaganda in spominkarstvo. Zato je potrebno imeti v prodaji zadostno število kvalitetnih spominkov in razglednic. Za prodajo spominkov in razglednic je potrebno postaviti kiosk v centru mesta. Prav bi bilo, da bi ob priliki ogleda Šaleka omogočili turistom nakup razglednic gradu in cerkvice. Razvijati in krepiti je potrebno propagandno dejavnost v raznih oblikah. Obcestne propagandne table je potrebno postavljati na važnih cestah in križiščih. Imeti stalno na zalogi prospekte in razne propagandne letake. Za uspešno propagando je potrebno izdati barvni plakat »Velenje« in izdelati propagandni barvni turistični film »Weekend v Velenju«. Da bomo privabili čim več turistov v naš kraj moramo paziti na red in čistočo mesta in okolice. Ne, smemo zanemarjati zelenic, cvetličnih nasadov in parkov ter korito reke Pake. Balkoni naših hiš naj bodo v cvetju. Da ne bodo otroci poškodovali zelenice in cvetlične nasade je potrebno v Velenju urediti, tam kjer je potrebno, manjša otroška igrišča. ___ ____ Ob zelenem pasu v centru mesta je potrebno postaviti nekaj klopi s katerimi bi ustregli marsikateremu turistu. Prav tako bi bilo potrebno zgraditi za poživetje centra našega mesta ustrezen vodomet-fontano, katero bi bilo potrebno razsvetliti. V okolico fontane bi postavili tudi nekaj klopi. O potrebi te gradnje ni potrebno posebej govoriti, če hočemo, da bi naše mesto še boij privlačilo domačega in tujega turista. V zgornjem in spodnjem delu mesta je potrebno zgraditi sanitarije. Prav tako je potrebno urediti pritok in odtok vode jezera. Potrebno bi bilo zgraditi pisitilne jame, tako da pritok vode ne bi kalil jezero. Urediti je potrebno zapornico, da bo moč z njo uspešno regulirati nivo vode v jezeru brez večjih težav. Nivo toliko zmanjšati kadar je za to potreba, da se lahko redno očisti betonsko dno kopališča jezera. Alge v jezeru je nujno odstraniti, če hočemo, da bo jezero pridobilo na svoji privlačnosti. Okolico je potrebno bolje vzdrževati (košenje trave, ureditev peš poti, kanalizacija, vzdrževanje lesenih pomolov za ribolov). Velenjski grad ima lepo okolico. V njem bodo uredili rudarski muzej. Foto PAJK Velenje V neposredni bližini so lepa smučišča. Foto PAJK Velenje Potrebno je razširiti obstoječi parkirni prostor pri občinski skupščini, delavskem klubu, tržnici, kotalkališču, velenjskem jezeru, velenjskem gradu, avtobusni postaji nasproti otroškega igrišča in pri trgovini Sodobne opreme. Vse par- Kultumo zabavno razvedrilo Kulturno zabavno življenje je potrebno v Velenju popestriti. V ta namen je potrebno izdelati kolendar turističnih kulturno-športno zabavnih prireditev. Kolendar prireditev in izvedba mora biti skupno delo turističnega društva, DPD »Svobode«, telesno-vzgojnega društva »Partizan« in avto-moto društva »šaleška dolina«. Med kulturno prosvetne objekte sodi v center mesta obvezno kino, saj je sedanja rešitev nemogoča. Ljudje so obvezni hoditi pol ure daleč v kino, oziroma spreminjamo kulturni dom v kino. Nič manj ni nujna izgradnja večje dvorane za razne prireditve kultur-negaš športnega in zabavnega žanra. POJDITE PO N0YE OSEBNE Obveščamo občane, da smo začeli izdajati nove osebne izkaznice na sedežu občinske skupščine za območje matičnega urada Velenje, krajevnega urada šoštanj in na krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki. Občani iz območja Šmartna ob Paki bodo vlagali prošnje za izdajo osebnih izkaznic na svojem krajevnem uradu, osebne izkaznice pa bo izdelala ekipa v Šoštanju. Nato bodo dobili osebne izkaznice na svojem krajevnem uradu v Šmartnem ob Paki. Osebne izkaznice izdajamo po določenem razporedu- Te smo poslali po domovih preko šolskih otrok. V Šmartnem ob Paki bodo občani vlagali prošnje vsak dan od 7. do 14. ure, razen sobote. V Velenju in Šoštanju pa bodo delale ekipe vsak vsak dan, razen sobote, od 8. do 12.30 in od 14. do 17.30. Ob sobotah ne bomo izdajali osebnih izkaznic, ker imajo matičarji, ki so, strokovni vodje ekip, poroke. Da bi občani bili še enkrat seznanjeni kaj vse morajo imeti pri izdaji novih osebnih izkaznic, objavljamo še enkrat naslednje: L Vsak občan mora prinesti s seboj staro osebno izkaznico. 2. Dve sliki v velikosti 3x3,5 cm morata biti izdelani na fotografskem papirju. Slike na kartonskem papirju ne veljajo, ker jih ni moč lepiti v folije. 3. Občani, ki so rojeni izven velenjske občine ali matičnega urada morajo predložiti na vpogled rojstni ali poročni list, da se organ lah- ko prepriča o pravilnosti podatkov. Za občane, ki so rojeni fta območju posameznega matičnega okoliš.a bodo preverjali podatke po rojstnih knjigah. Tisti, ki bodo prvič dvignili osebno izkaznico tporajo obvezno priložiti rojstni list in dokazilo o državljanstvu. 4. Vsak občan mora prinesti 2 N-dinarja za plačilo osebne izkaznice. Občane prosimo, da prihajajo po osebne izkaznice po določenem razporedu, zlasti velja to za tiste, ki imajo kasnejši razpored. Prve dni dela ekip ugotavljamo, da je odziv občanov zelo maloštevilen, verjetno zato, ker še nimajo potrebnih fotografij. Takšno neredno dviganje novih osebnih izkaznic pa bo v kasnejšem času povzročilo nevščenosti tako za občane kakor tudi za delovne ekipe, ker bodo kasneje prišli v večjem številu kot jje mogoče izdelati osebnih izkaznic. Da bi ekipe imele na začetku dovolj dela, naj do prve polovice razporeda prihajajo tudi tisti občani, ki imajo kasnejši razpored, če imajo že potrebne fotografije. Po končanem razporedu bodo delale ekipe y Šoštanju do 6. oktobra in v Velenju do 24. novembra 1966. Vendar naj občani ne čakajo zadnjih dni, ki bodo rezervirani za zamudnike, ker bo teh kot kaže preveč. Še enkrat objavljamo celotni razpored izdajanja osebnih izkaznic po posameznih območjih. I. Prebivalci območja krajevnega urada Šmartno ob Paki naj dvig-nejo nove osebne izkaznice v naslednjih dneh: Gavce, dne 19. in 20. septembra 1966 Gorenje, dne 21. septembra 1966 Mali vrh, dne 22. in 23. septembra Paška vas, dne 26. in 27. septembra Podgora, dne 28. in 29. septembra Rečica ob Paki, dne 3-, 4- in 5. oktobra 1966 Slatina, dne 30. septembra 1966 Skorno, dne 6. in 7. oktobra 1966 Šmartno ob Paki, dne 10., 11. in 12. oktobra 1966 Veliki vrh, dne 13. in .14. oktobra od 7. do 14. ure od 7. do 14, ure od 7. do 14. ure od 7. do 14. ure od 7. do 14. ure od 7. do L4i.«re od 7. do 14. ure od 7. do 14. ure od 7. do 14. ure od 7. do 14. ure II. Prebivalci območja Šoštanja naj dvignejo nove osebne izkaznice - ■ — - ~ * v-naslednjih dneh:__ — šoštanj—Metleče, del od hiše štev. 1 do 37 — šoštanj—Metleče, del od hišne štev. 38 dalje in Cankarjeva ulica, del od hišne štev. 1 do 12 — šoštanj—Cankarjeva ulica, del od hišne štev. 13 do kraja in Kajuhova ulica, del od hiš. št. 1 do 6 — šoštanj—Kajuhova ulica, del od 6a naprej do kraja — Šoštanj, Goriška cesta, Nova ulica, Heroja Rozmana nas., Matije Gubca c., Heroja Gašperja c. in Vodnikova cesta — šoštanj—Korotanska cesta, Heroja Šercerja nas., Tovarniška pot vse do hišne številke — šoštanj—Koroška cesta, Slandrova pot. vse hišne številke — šoštanj—Lole Ribarja c., Aškerčeva cesta, Prešernov trg, Trg Svobode, vse hišne številke (Nadaljevanje na 6. strani) dne 19. 9. 1966 dne 20. 9. 1966 dne 21. 9. 1966 dne 22. 9. 1966 dne 23. 9. 1966 dne 26. 9. 1966 dne 2TL-9. 1966 dne 28. 9. 1966 OBJAVLJAMO CELOTNI SREDNJEROČNI PROGRAM TURISTIČNEGA RAZVOJA VELENJA Z NAMENOM, DA NAM NAŠI BRALCI POŠLJEJO SVOJE PRIPOMBE IN PREDLOGE. Krepiti ribolov z načrtnim vlaganjem ribjega zaroda v jezero. Za varnost kopalcev v jezeru je usposobiti potrebno redno reševalno službo, označiti prostor kopališča za varno kopanje, po možnosti pa je potrebno kopališče ograditi. Velenjsko jezero in njegova okolica pa je povezana z odkopom premoga na tem področju. Zato je nujno potrebno čimprej razčistiti usodo jezera in okolico s programi rudnika lignita in industrijskega rudarskega centra v Velenju. Občan našega mesta naj postane aktivni turistični delavec po svojih močeh na svojem življenjskem prostoru. Za uspešno delo v gostinstvu in turizmu je potrebno načrtno u-sposabljati strokovni kader, ga u-strežno stimulirati ter od njega več zahtevati. V šolah obvezno zajeti v program poduk o čuvanju narav- nih lepot kraja, čistoče in obnašanja na cesti in drugod. V sestavu raznih komisij pri turističnem društvu imeti urejeno službo, ki bo posvetila posebno skrb za nadaljnje akcije pri urejanju Velenja s komunalno obrtnim centrom Velenje. Preko lokalnega časopisa »ŠALEŠKI RUDAR« obveščati občane o razvoju turizma na našem področju in s tem zainteresirati naše ljudi za sodelovanje pri razvoju turizma nasploh. V povezavi s TD Slovenj Gradec čimprej usposobiti podzemno votlino »HUDA LUKNJA«, da jo bodo lahko turisti ogledali. Prikazane potrebe bomo realizirali samo s skupnimi napori, če hočemo, da bo turizem v našem kraju dosegel take rezultate,/kot si jih želimo. / Našim bralcem iskreno ? 1 /' j čestita ob občinskem prazniku UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA ' RUDARJA » - r / N. \ lil llllllll :iiMBir tlllll iiiiii tm^iiSS": i lifc SREČANJA Srečala sva se na njegovem delovnem mestu. Kar žal mi je pilo, da sem ga zmotil. Videl sem, da rad dela, da pravzaprav uživa v delu. Najin pogovor je vseskozi prekinjalo zvonenje telejona. Toda kmalu sva se »ogrela«. Pripovedoval mi je o svoji mladosti, o svojem mladostnem konjičku — športu. Kako vse drugače si danes predstavljamo mladost. Oče je bil rudar. Dela takrat ni bilo na pretek, doma pa je bilo pet otrok. Toda vseeno se tovariš Mravljak z veseljem spominja tistih časov. Kmalu je prišlo najtežje obdobje v njegovem življenju — vojna. Nemški vojni stroj je hotel 'takrat popolnoma uničiti mali slovenski narod. Zgodovino tega obdobja lahko spoznamo samo če poslušamo kaj vse je pretrpela Mravlja- kova družina. Bili so zavedni Slovenci in za take takrat ni bilo življenjskega prostora. Najprej so odpeljali njega in brata. Bil je med prvimi slovenskimi interniranci v Maut-hausenu. Z grenkobo se spominja tistih dni. Mraz, lakota, samo s tema besedama lahko označimo trpljenje v taborišču. Komandantov pes je imel boljšo hrano kot interniranci. Nemalokrat so ti pojedli njegove ostanke. Neizbrisan pečat je otisnilo to težko obdobje v življenje tovariša Mrav-Ijaka. Zato zna danes ceniti košček kruha, nemalokrat ga zaboli, ko vidi, da marsikdaj OTO MRAVLJAM ne znamo ceniti dobrot, ki nam jih nudi družba. Vrnil se je iz taborišča. Prišel je takrat, ko so mu ubili brata. Končno so odpeljali tudi očeta, umrl je v Auswitsthu. Težki so bili tisti časi, toda vseskozi je upal. Vedel je, da po noči vedno pride jutro. Toda tudi zanj še ni bilo konec trpljenja. Znova so ga zaprli in zopet je bil samo številka, ne pa človek. Z izredno voljo je prebrodil vse težave in končno dočakal dan, ki so ga vsi v tistih časih tako težko pričakovali — svobodo. Lahko rečemo, da je bil tovariš Mravljak med prvimi graditelji novega Velenja. Težki so bili časi, toda z veseljem se spominja tovarištva, skupnih naporov, akcij. Danes vidi, da njegov trud ni bil zaman. S ponosom zre na novo Velenje, saj ve, da je v njem tudi košček njegovega truda. Ponosen je na naše mesto. Zato mu ni prav, da danes ne znamo več s takim entuziazmom in požrtvovalnostjo skrbeti za naše mesto. Marsikaj bi bilo lahko bolje in lepše. Posebno mladi marsikdaj ne znajo ceniti naporov, ki so bili vloženi v izgradnjo novega Velenja. Ni razočaran nad mladimi, vendar rad bi videl, da bi tudi ti kdaj vložili nekaj svojih naporov. Njegova želja je, da bi Velenje stalno napredovalo, bilo vedno lepše, ne pa da ostajamo na istem ali pa da se stanje celo slabša. Tovariš Mravljak živi z našim mestom. Včasih se z veseljem spominja časov udarniških akcij. Lepo je bilo takrat. Živeli so kot ena sama velika družina. Danes pa se niti ne poznamo med seboj, kaj bi šele kaj žrtvovali drug za drugega. x 1 i še zbledel vtis o strahotah zadnje vojne med našimi ljudmi. Jugoslavija je dala nad milijon žrtev, da je bil premagan nacizem in fašizem. Zato nas danes boli, ko občutimo, da še nismo popolnoma opravili s temi silami. V Zvezni republiki Nemčiji še vedno delujejo razne neonacistične in emigrantske organizacije. Njihovi cilji in želje so isti kot so bili v časih norega kaplarja Adolfa Hitlerja. Spomnimo se kako so se Nemci po vojni zagovarjali za svoja zločinska dejanja. Izgovarjali so se na Hitlerja in njegovo kliko. Kaj pa danes? Ali nemški narod, oziroma določeni krogi, res ne morejo brez koračnic? Znani jSisec Thomas Mann, ki je pred nacistično histerijo pobegnil v Anglijo je nekoč dejal: »Do takega pojava kot sta nacizem in Hitler lahko pride samo v Nemčiji.« Včasih se nam zdi, da je sedanji razvoj v ZR Nemčiji kaj podoben tistemu pred tridesetimi leti. Ta pa vemo, da je pripeljal dO svetovne katastrofe. Kako lahko drugače razumemo izredno popustljivost bonske vlade proti neonacističnim in raznim emigrantskim organizacijam. Večji del dejavnosti teh organizacij je usmerjen ravno proti naši državi. Jugoslavija uživa v svetu velik renome, ki si ga je pridobila z vodenjem neblokovske miroljubne politike. Nekaterim krogom v Zvezni republiki Nemčiji pa načela naše družbene ureditve in uspehi socialistične Jugoslavij v svetu ne gredo v glavo. S silo hočejo ustaviti kolo zgodovine. Kajti, kako lahko drugače razumemo napade na naše predstavnike v Nemčiji. Aktivnost raznih ustaških, četniških in drugih ekscesnih formacij je vedno večja. In kaj ste storili vi gospodje v Bonu za varnost naših ljudi? Galerija umorov se je pričela z napadom na uslužbenca jugoslovanskega poslaništva v Mehlemu— Momčila Popovi-ča. Mislili smo, da je to samo izpad neke male skupine ljudi, toda kaj kmalu smo videli, da gre za načrtno dejavnost. Najprej je bil na vrsti poskus umora konzula Klariča leta 1965, letos pa so ubili jugoslovanskega konzularnega svetnika v Mun-chenu Milovanoviča. V tem obdobju so se skoraj vsakodnevno vrstili napadi na naše delavce v Nemčiji. To na take, ki so se zavedali v tujini, da je Jugoslavija njihova domovina in niso hoteli sodelovati z raznimi emigrantskimi organizacijami. Dejavnost teh krogov se je še povečala po IV. plenumu CK ZKJ, saj nekateri nemški listi objavljajo tenden-ciozne novice pod naslovom »Komunisti proti lastni policiji« in podobne. Vidimo, da v ZR Nemčiji nočejo razumeti, ali pa ne mdrejo, bistva naših družbeno političnih odnosov. r - -j—i ' OBTOŽUJEMO ! Ne gre jim v glavo, da je v naši državi na obisku predsednik Demokratične republike Nemčije Valter Ul-bricht. Kajti drugače ne moremo razumeti dejstva naj se naši dopisniki v Bonu umaknejo iz ZR Nemčije za časa tega obiska. Jugoslovanska vlada je že večkrat opozorila vlado v Bonu na delovanje ekstremističnih sil proti našim državljanom. Zahtevala je tudi varnost za naše ljudi. Toda kaj je storila vlada ZR Nemčije? Morilce najdejo ali pa ne, prav ničesar pa niso storili proti delovanju organizacij, ki s svojo dejavnostjo onemogočajo delo naših predstavnikov in delavcev v Nemčiji. Sprašujemo se ali gre današnja Nemčija po poti tiste iz leta 1932? Ali bo moralo dati življenje spet nekaj milijonov ljudi, da bodo Nemci spoznali kam jih vodi taka politika? RLV: DISCIPLINSKE KAZNI V zvezi z izvajanjem in izpolnj evanjem družbenega plana rudnika lignita Velenje za leto 1966 in z uvedbo 42-urnega delovnega tedna si je kolektiv rudnika že na začetku leta zastavil nalogo, da izboljša delovno disciplino, ki je precej upadla po ukinitvi denarnih kazni. Med tem kršitvijo 'Mmostrtih predpisov. O vseh hujših kršitvah delovne discipline še nadalje odloča višje delavsko razsodišče pri centralnem delavskem svetu RI^V. Pred kratkim je delavsko razsodišče obravnavalo več primerov kršitve delovne dolžnosti ter s tem v zvezi izreklo obtoženim članom delovne skupnbsti naslednje kazni: FRANC BOROVNIK, pomočnik vodje pddelka v jami vzhod je bil kaznovan s kaznijo, zadnjega javnega opomina. Po prijavi obratovod-stva je spal na delovnem mestu in bil pri dejanju zaloten. Obtoženi Borovnik se je zagovarjal, da ni spal, temveč le, da je sede dremal. Delavsko razsodišče zagovoru ni verjelo, temveč ga je na podlagi njegovega več ali manj -uspešnega zagovarjanja obsodilo na kazen zadnjega javnega opomina, ker je kot obtežilne okoliščine smatralo, da Borovnik že dalje časa malomarno opravlja svojo delovno dolžnost na delu v jami, kjer je vsaka podobna kršitev lahko nevarna za varnost in življenje rudarja. • JOŽE KRIŽAN, električar pri jamski nysh3hizaciji je bil zaloten pri dejanju poskusa tatvine. Mimo vratarja na jašku Preloge je pod 3ik-njičem hotel pretihotapiti 9-meterski 4-žilni kabel, katerega je nameraval odnesti brez dovoljenja domov, z namenom, da bi si ga prisvojil. Obtoženi Križan se je zagovarjal s tem, da ga je vzel v jami iz vozička, kjer so bili odpadni kabli, vendar še u-porabni za neko drugo stvar. Obtoženi bi moral vedeti, da je brez dovoljenja prepovedano odnašati kakršnekoli predmete iz podjetja ter je s tem zavestno kršil delovno disciplino. Kot Olajševalno okolnost je delavsko razsodišče pri obtoženem upoštevalo njegovo odkrito priznanje in to, da se vratarju na njegov poziv fizično ni upiral, čeprav je prvotno začel bežati. Križan Jože je bil kaznovan z javnim opominom. LAPADAT POPAZOVIČ, nekvalificiran rudar v jami — zahod je bil kaznovan z javnim opominom. Obtoženi Popazovič je kršil delovno disciplino s tem, ker je storil dejanje, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje rudnika. Tovariš Popazovič je dntf 28. 4. 1966 nastopil plačan dopust do vključno 16. 5. 1966. Med dopustom pa je zbolel in o tem ni obvestil delovne organizacije. Ker ga dalj časa ni bilo nazaj v službo, je bil pri podjetju odjavljen z 29. 5. 1966. Dne 13. 6. 1966 pa se je Popazovič ponovno zglasil na obratu s potrdilom, da je bil med tem časom bolan ter je bil ponovno vzet v stalež obrata. S tem svojim dejanjem je Popazovič pokazal zelo ma-^maren d%swj i.h delavnih, dolžnosti ter povzročil nepotrebno delo v administraciji. Ker je pri delavskem razsodišču v tej zadevi obstojal sum, da si Popazovič na tak način neopravičeno podaljšuje dopust, katerega preživlja doma v Srbiji, je obtoženega opozorilo, da bo ne glede na verodostojnost njegovega potrdila, po zdravniku javne zdravstvene službe, podvzelo podjetje določene ukrepe, da take in podobne primere temeljito razčisti. -ČAN ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM CflROM METAL Velenje SE pripopoCamo... Gostinsko podjetje »SLOGA« šoštanj ...in Čestitamo Delovni kolektiv trgovskega podjetja »Bazen« iz Velenja se dobro zaveda, da smo z modernimi živilskimi trgovinami v zaostanku. Zato so se odločili, da bodo preuredili klasični trgovski lokal »Tržnico« v samopostrežno trgovino. Nova samopostrežna trgovina ima skupaj z bifejem 280 m2 uporabne površine. Tu je preurejena mesnica s pol samopostrežno in pol klasično prodajo. Zaloge so precejšnje. Tako lahko kupimo vse živilske potrebščine, ki jih rabimo v gospodinjstvu, od špecerijskega blaga, mesa in mesnih izdelkov, delikatesnega blaga, mleka in kruha, pa vse do nekaterih gospodinjskih potrebščin. V preurejenem bifeju, ki je znatno večji od prejšnjega, prodajajo tople jedi. Po izračunu kapacitet, ki jih nudi preurejeni lokal »Tržnice« bo znašal mesečni promet okoli 1,000.000 novih dinarjev. Preureditveni načrt samopostrežnice so izdelali v centru za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani. Gradbena in instalacijska dela naredilo SGP »Vegrad« Velenje, opremo pa so nabavili preko zastopstva »Maris« z glavnim dobaviteljem inventarja »Alprema« Kamnik in hladilnih naprav LTH Škofja Loka. Celotna investicija je stala nekaj nad 720.000 novih dinarjev. Delovni kolektiv je sam prispeval preko 420.000 novih dinarjev. " MESEC DNI V MOSKVI Komisija za kulturne stike s tujino je tudi to poletje organizirala več jezikovnih tečajev doma in v tujini. s V Moskvi se je zbralo sto pet jugoslovanskih profesorjev. Vsi poučujejo ruščino na srednjih in osnovnih šolah. Med slovenci je bilo pet tako srečnih, da so se v enomesečnem bivanju v Moskvi lahko vsaj površno seznanili z življenjem in znamenitostmi ruske prestolnice. Obiskali smo tudi Podmoskovje in rojstni kraj velikega ruskega pisatelja Leva Nikolaja Tolstoja v Jasni Poljani. Naj zvrstim dogodke vsaj približno kronološko. ' i /1 > Del profesorjev je potoval v Moskvo z vlakom. Mi smo se odločili za Caravello. Z večurno zamudo sm3 le prileteli pozno zvečer na aerodrom šeremetjevo, ki je približno 60 kilometrov oddaljen od Moskve. Na carini smo hitro opravili vse formalnosti, se posedli v avtobuse ip kmalu smo bili v 17 kilometrov oddaljeni Vtoroj Jaroslavskoj, kjer so nas namestili v Korpusu Nr. 3. Že naslednji dan zjutraj se je pričelo naše obvezno delo: triurne praktične vaje iz ruskega jezika in poslušanje zanimivih tem. Tako skoraj vsak dan. Popoldne smo si ogledovali Moskvo. Kdo bi mogel opisati vse kar smo si lahko ogledali. Tako smo skoraj vselej povezovali dopoldansko delo s popoldanskim. Teme so posredovali univerzitetni profesorji. Naj jih navedem le nekaj: izobraževanje v ZSSR, frazeolo-gija ruskega jezika, Makarenko, gramatična sinonimika ruskega jezika, novejši literarni pisci in drugo. Med njimi je vsaj za nas bila prava poslaščica interpretacija Jesenina. Zanimiva so bila predavanja iz sintakse in stilistike ruskega jezika. Nemogoče je spregovoriti o vseh muzejih in bibliotekah, ki smo si jih ogledali. Najbolj impresionira človeka galerija Tredjakovskega. Tred-jaskovskij jo je osnoval v letu 1852. V petdesetih sobanah je zbranih nad 50.000 slik. Nas so zanimali predvsem novejši slikarji. Imena šiškin, Sevčenko, Šternberg, Sara-jan in Nesterov so že tako zelo poznana. Radi smo se ustavljali ob slikah Dejneka, ki slika predvsem mesta in zlasti poudarja konstruktivi-zem.Med slikarji pokrajin je prepričljiv Levy.an. Naslednje dni smo zašli v kino in gledališče. Skoraj ni bilo besed ob najnovejši Bandačurkovi stvaritvi filma Vojna itt mir. Barvne kompozicije so nas prevzele in ponovno smo morali priznati, da se tudi sovjetska filmska umetnost lahko kosa z zahodno. V kongresni dvorani v Kremlju smo si ogledali balet Labodje jezero. To je dvorana, ki lahko sprejme do osem tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat je bila nabito polna. Med odmori smo radovedno ogledovali Mo-skovčane. V razkošno urejeni dvorani — okrepčevalnici — so se zbirali, naročev^li sadne sokove, pa tu-" di pivo in jedli njihovo tako priljubljeno pecivo. Skoraj ga ni bilo človeka, ki bi si okusne malice med odmori ne privoščil. Sicer pa to vidiš prav povsod. Vsi bifeji so polni in kaj lahko sklepaš, da si Moškov-čani, brez razlik, kaj radi privoščijo slaščice, pijejo priljubljeni kvas ali pa sokove, ki so okusno pripravljeni in cenejši kot alkoholne pijače. Edinstveno lep je Kremlj — stara ruska utrdba. Kupole cerkva tu se zlatijo v soncu. Najznamenitejši sta cerkvi — sabora Vasilija Blaženega in Arhangelski sabor. Ob vhodu v Kremelj je Spaskaja bašnja - stolp. Rdeča opečna barva kremeljskih sten z zlatimi kupolami daje celotni trdnjavi starinski in častitljivi videz. V utrdbi slavnih ruskih carjev so zgradili tudi Leninov mavzolej. Dolge so vrste romarjev iz vseh predelov Rusije in drugih držav. Častna straža pred nizkim marmornatim poslopjem se izmenjuje vsakih deset minut. Tudi mi smo se postavili v vrsto. No, smatrali so nas za delegacijo in takoj smo bili pred vhodom. Spustili smo se po stopnicah. Nemi in v polmraku smo zagledali Leninov negibni obraz. Zamišljeni smo izstopili in si v poletnem soncu ogledali še grobove najvišjih državnikov. Odhiteli smo domov, živa in nepretrgana reka nas je sprejela vase. šest eskalatorjev neprestano prevaža vso Moskvo. Pravi peklenski tem- / ANTON INGOLIČ Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH Ne pije morda, ker g a je prehudo zadela njena zavrnitev? Kaj mu je pravzaprav rekla v svoji jezi? Ne svojih ne Stankovih besed se ni mogla natančno spomniti, vedela je le, da sta kričala oba, da sta si rekla precej grdega in da je najbolje, da se čimprej lepo pomenita in pozabita na ta njun najhujši prepir. Zakurila, je v štedilniku in pripravila zajtrk zase in za Klepa. Nalila si je vroče kave in urezala kos kruha. Vendar ji zajtrk ni šel v tek. Ko je nekajkrat stopila brez pravega namena v sobo in se spet vrnila v kuhinjo, pogledala skozi okno in stopila še ven na prag ter se dolgd ozirala po ulici, je brez prave volje začela z delom, kjer je prejšnji dan prenehala. Pograbila je Klepov leseni kovček, ga postavila na tla in odprla iz šibja spleteno košaro ter začela zlagati vanjo svoje obleke, ki so visele naokoli po stenah. Ko je podržala v rokah po-nošeno letno obleko, je zaslišala od nekod'Klepov ljubeznivi glas: »Ančka, naj vidim, kako ti stoji k licu!« »Stanko, ni predrago?« se je zavzela, toda ročno je prinesla blago k licu, potem pa z blagom na licih stopila k ogledalu. »Lepo je, zelo lepo. Samo če ni predrago? « »Ančka, za tebe ni nič predrago. In ali ne veš, kakšen dan je jutri?« »Obletnica najine poroke. Si se spomnil?« »Da se ne bi spomnil?« In kaj je bilo poterfi? Smehljaje je gledala ze precej ponošeno obleko, ki je kazala svoje nekdanje, žive barve le še v šivih. Seveda, tedaj je bil Klep še pri močeh, čeprav je sumljivo pogrkaval in pokaš-Ijeval. Zložila je obleko in jo položila v košaro na dno. Ko je imela v rokah svileno bluzo sinje barve, se je Klep spet oglasil »Komaj sem staknil tole bluzo, trgovci so poskrili vse, kar je kaj vrednega. Nekaj vohajo: vojna bo. Obleci jo, da vidim, če ti je prav!« Kakor bi bila ukrojena ndlašč zanjo. »Hvala, Stanko! Takšne nima nobena v koloniji.« »Tudi ni takšne ženske, kot si ti.« A čez čas je že nadaljeval proseče. »Ančka vojna bo, pospraviva in vrniva se domov!« »Kaj ti manjka tu v Le Brieuxu?« ga je zavrnila. »Če pride do vojne, bo vojna povsod.« »Vendar mislim...« »Moram v trgovino po sladkor in kavo, tudi kruha je zmanjkalo.« O vrnitvi že od nekdaj ni marala slišati. Kje so tista leta! je vzdihovala, še vedno držeč svileno bluzo v rokah. »Ančka, kje si Ančka?« je zaklicalo od zunaj. 89 Odhitela je na ulico. »Ančka, tudi vajine stvari bom vzel na voz,« je rekel Obran, ■ ki je z Marjeto in otrokoma stal ob vozu, v katerega je bil vprežen močan kmečki konj. »Kje imaš Klepa?« »Stanka že od včeraj ni domov.« Obran se je zasmejal od srca. »Glej ga, glej Klepa! Ves popoldan in vso noč!« »Tudi suknje ni vzel kakor ste rekli,« je Ančka še povedala, »prejle jo je prinesel fant, ki ima popoldanski šiht.« »Zdelo se mi je, da se ga je v jami nalezel. Ampak zakaj ni prišel h Gillesu, zakaj ni poslal pome?« »No, no, oče,« je Obrana zavrnila Marjeta, »tudi vi se ne morete pritoževati, najprej ste ga pili doma, potem pa pri Vinku. Mislila sem že, da vas sploh ne bo domov. Dajmo, dajmo, mnogo dela nas čaka.« Obrnila se je k Ančki. »Najprej bi zložil na voz pohištvo, potem pa zaboje, večje košare in kovčke.« »Ne bi počakali na Stanka?« je vprašala Ančka neodločno. »Čemu le?« jo je zavrnil Obran. »Vsaj ene skrbi ga rešimo.« " »Seveda, seveda,« je rekla Ančka negotovo. Hudo zmedna in razdvojena je začela odnašati na ulico stole in druge reči. Čez čas sta pritekla Marjetina otro- ka in Ančki povedala, kako sta grlici prespali noč in kdaj sta se zjutraj prebudili, toda Ančka ju je poslušala samo na pol. Bolj in bolj jo je skrbelo, kod hodi Stanko, in ali ni morda vzel njenih besed zares. »Vse je pijano, tisti, ki gremo, a tudi tisti rojaki, ki ostanejo,« je govoril Obran. Na pragu se je ogledal po ulici in nebu. Sonce je bilo že precej visoko, vendar takšne moči ni imelo kot prejšnji dan, tudi nebo ni bilo tako čisto in sinje. »Pijemo iz veselja in žalosti. Nikomur ni lahko, ne nam in tudi ne njim. Skoraj enaindvajset let svojega življenja in dela, tudi Trezo, pa Marjeto in tale dva otročička, ki sem ju pestoval in učil našega jezika. Eh, ni lahko.« »Ni, ni lahko,« je pritrdila Marjeta ljubeče pogledala očeta in naglo odšla v stanovanje. »Nisem mislil, da bo slovo tako težko,« je nadaljeval Obran. »Kakšna leta sem preživel v Le Brie-uxu! Sprva mi je bilo vse tuje, mesto, ljudje, jezik in tudi delo. Komaj sem se malo privadil in se je privadila tudi Treza, in komaj sva začela dajati na stran, pa pride kriza, brezposelnost, stiskanje na vseh koncih in krajih. Ko je življenje spet steklo, pa vojna. O tistih časih je bolje, da ne govorim. No, in zdaj, ko se življenje ureja, ko je z 90 vsakim mesecem bolje, pa slovo.« »Kdo vas sili, da greste?« je Marjeta poočitala s solzami v očeh. Odšla bosta oče in brat pa svakinja, odšla bosta Klep in Ančka, ki sta ji bila več kot znanca. in soseda. Kdo ji še istane razen Andreja in otrok'? »Ne vem zakaj silite iomov?« »Ne bi ostal niti za en dan,« je Obran odločno zavrnil Marjetine in svoje Mostne misli. »Prav je, da grem, da gremo. Seveda bomo doma mislili na Le Brieux in vse, ki tu živite, na tebe, Marjeta, in tvoje, na rojake, domačine in ostale. Ne rečem dvakrat, ia ne bom čez leto ali dve prišel pogledat, kako je tu.« »Ali vam nisem rekla,« se je Marjeta zasmejala skozi solze, »da boste še prišli? najprej bomo mi prišli pogledat k vam. Kako se pa drugi ljudje vozijo po svetu!« »Svet res ni več tako velik, kakor je bil včasih.« Naložili so. Med nalaganjem se je Ančka večkrat ozrla po ulici, pričakujoč, da se bo Klep le prikazal. Ko je voz odškripal proti tovorni postaji, a Klepa še vedno ni bilo, se je razdvojena vrnila v stanovanje. Odšla je spet v sobo k svojim oblekam. Za vsako je vedela, ali si jo je ku- pila sama ali ji jo je prinesel Klep. Tudi marsičesa drugega so jo spominjale njene obleke, ki jih je zlagala v košaro. Tole obleko ji je prinesel konec lanske pomladi. »Kupil sem ti rdeče blago, kakor so jabolka za našo hišo.« Ko jo je dva tedna pozneje prinesla od šivilje in oblekla, jo je dolgo objemal in stiskal k sebi; že je menila da jo bo odpeljal v posteljo, toda nenadoma jo je izpustil in odšel brez besede. Vrnil se je šele drugo jutro. Bil je hudo pijan in hotel je, da se takoj oblečeta, pospravita stvari in se odpeljeta v lugoslavijo. Sprva se je smejala njegovemu govorjenju, ko je videla, da misli zares, pa ga je odločno zavrnila. Kmalu potem pa na tako nenavaden način tpoznala Jožefa ... Pregnala je spomin, naglo zložila obleko in jo položila v košaro. Na vrh je naložila kombineže in ostalo perilo. Potem se je lotila Klepovih oblek. Pod njegovim perilom je našla precej veliko škatlo. Radovedno jo je odprla. V njej ji vendar Štefkov avtomobilček! Ali ni škatle prejle, ko so praznili kuhinjo, prinesla v sobo in jo položila med Stankove reči? Odprla jo je in vzela iz nje rdečo igračko. In že je videla Stanka, kako je, klečeč sredi kuhinje, navijal 91 avtomobilček in ga znova spuščal po podu. Kako so mu žarele oči! In kako zoprno prestrašen je bil prav tedaj Jožefov obraz! Zagorela je od velike, tople misli. Stanka ni, ker išče drugi cenejši avto. Ni ga' našel ne tu v Le Brie-uxu in ne v Carbeauxu, odpeljal se je kam dalje. Ne pomni, da bi bil kdaj prelomil besedo. Rekel je, da se odpeljeta z avtomobilom, torej se bosta odpeljala. Tudi njemu ni vseeno, kaj si mislijo ljudje o njem, predvsem pa ne, kaj si o njem misli ona. Ko je čez čas zahupala avtomobilska troblja, je pričakujoče odhitela na prag. Avto se je sicer za-prašil mimo, toda Ančka se je vrnila v sobo s trdnim prepričanjem: Stanko išče cenejši avto, vsak čas se bo pripeljal z njim. Vsakokrat, ko se je kje daleč oglasila avtomobilska troblja, je odhitela k oknu ali vsaj prisluhnila, ali bo avto zapeljal v Rue des nations in se ustavil pred številko 18. Po daljšem času je res zavjozil v njihovo ulico. Planila je na prag. Ali vidi prav? Avtomobil se približuje z zmanjšano hitrostjo. Siv, skoraj nov! Stanko, hvala, hvala! Videl boš, kako bom skrbela zate, saj takšnega moža ni, kot si ti. Stanko, še se bova ljubila kot včasih! Avtomobil se je zares ustavil tik pred pragom. Od samega vznemirjenja Ančka ni videla, ali sedi za krmilom Stanko ali ne. Ko je zagledala suhljatega, gosposko oblečenega človeka, ki je stopil na drugi strani iz avtomobila, je še vedno čakata, da . bo ntf njeni strani stopil iz njega Stanko. Ker ga le ni bilo, je pogledala v avto. Šele tedaj je videla, da njenega moža ni v njem. Pogledala fe še enkrat, kakor da ne more verjeti svojim očem. Vtem se ji je približal gosposki človek. »Ste morda vi madame Klep?« jo je vprašal, ko se je ozrl na hišno številko. »Monsieur?« Ančka je še vedno upala, da je prihod priletnega, malce plešastega gospoda v zvezi s Stankovim avtomobijlom. >»Želite monsieur?« Gospod je menda čakal, da ga bo povabila v stanovanje; kjer se ni ganila, je čez čas vprašal: »Ali veste, madame Klep, kje je vaš mož?« »Ne vem.« Po resnem. izrazu na gospodovem obrazu in uradno izrečenem vprašanju je presodila, da gospod ne prinaša dobrih novic. Stanko in rojaki proslavlja slovo od Le Brieuxa,« je rekla z rastočo zaskrbljenostjo, »pri Gillesu je ali v kaki drugi gostilni.« »Ne, ni v gostilni,« je Ančko zavrnil gospod, »pač pa je spodaj v jami. Od 92 včeraj zjutraj je v jami.« Ančko je stisnilo v grlu in noge so se ji v kolenih zašibile. »Malo prej smo ugotovili, da po včerajšnjem šihtu ni šel mimo vratarja, ostal je torej spodaj, če ga res ni; bilo donibv.« »Zakaj bi ostal v jami?« je vprašala Ančka, čeprav se ji je obenem z vprašanjem porajal žje odgovor. »Prav to sem prišel vprašat vas, madame Klep.« »Kako naj bi jaz vedela?« Toda rdečica, ki je Ančki silila znova v bleda lica, jo je izdajala. »Res ne vem.« »Kdo naj ve, če ne veste vi,« se je gospod blago nasmehnil. »Je bilo doma kaj narobe? Oprostite, da vprašujem, vendar moramo dognati, kaj je s človekom . . .€ »Ne vem, kaj bi bilo, razen...« Gospod ji je pomagal iz zadrege. »Ne bi stopila v stanovanje, madame?« »Prosim, prosim!« Ančka je pokazala naprej v vežo, nato na levo v kuhinjo. »Oprostite, nimam stola, vse smo že odpeljali na postajo...« »Selite se? Vi, on sam, oba?« »Odhajava v domovino, v Jugoslavijo.« Ančka se je le zbrala. »Glede tega sva se včeraj zjutraj sporek-la...« »Pripovedujte!« je velel gospod, ko je prej pogledal v sobo. »Vse je bilo urejeno in pripravljeno za vrnitev, pa sem si jaz premislila, pravzaprav si nisem premislila, pac pa sem včeraj zjutraj, preden je mož odšel na šiht, rekla, da ostanem tu...« Na suhljatem obrazu rudniškega uradnika se je pokazal komaj opazen nasmešek. »Takoj, ko sem vas zagledal, sem pomislil na zakonske razprtije.« Prej vljudnostni nasmešek se je spremenil v dobrikajočega. »Ne zanima me, zakaj ste spremenili svojo odločitev. Mislim pa, da je škoda za vsako lepo ženo, ki zapusti Francijo.« Spet se je zresnil. »Ali je odšel z doma hudo razburjen?« »Tako razburjen ni bil še nikoli.« Ančka se je naslonila na štedilnik, ker se je bala, da ji ne bi noge popolnoma odpovedale. »Da, še nikoli...« »Kaj, če se iz jame sploh ne vrne?« »Da se ne bi vrnil iz jame?!« »Ali ne bi utegnil napraviti samomora? Tudi to se je že zgodilo. Pred osmimi ali devetimi leti.« Ančka se je krepko oprijela medeninaste palice ob štedilniku. po je v moskovskem podzemlju — vMetroju. Ljudje so sicer mirni in celo zadržani. Toda ključ, obvladati promet v Moskvi je v Metroju. Vsaki dve minuti pripeljejo vlaki. Teh nekaj minut ni hudo čakati, saj občuduješ marmornate stene v raznih nijansah in se oziraš v strope, polne mozaikov. Vsepovsod je vzorna čistoča. Vinko Šmajs Na moskovskih ulicah srečuješ prav vse: Taškence, Kirgize, Viet-namce in zadnje čase vse več Italijanov, Nemcev in drugih narodov. Torizem si utira pot tudi v Moskvo. To potrjuje mnogo najbolj moderno urejenih bifejev, ki so jih zgradili v zadnjih letih. Kakšni so Rusi? so me spraševali, ko sem se vrnil. Moram priznati, da so prijazni in gostoljubni. Kp smo si ogledovali moskovsko pokopališče kar sami, smo se zatekli h gro- barju, da bi nas napotil na grobove velikih ruskih mož. Kaj rad je možakar prišel in nam vse razkazal. Prijazno smo se poslovili. Že smo pri vhodnih vratih. Nenadoma pri-hiti za nami grobar in se nam oprosti: »Slovani smo, bratje, oprostite, pa sem vas popolnoma pozabil povabiti k sebi. Obiščite me zvečer. Se bomo kaj pogovorili in popili. Nimam velikega stanovanja, pa se bomo stisnili in lahko prenočite!« Krepko smo si stisnili roke in izmenjali naslove. Žal pa smo morali obljubo snesti, ker ni bilo več časa za obisk pri prijaznem grobarju. Ta primer ni bil osamljen. Govorili smo s preprostimi delavci in ko so nas vprašali, od kod smo, so dejali: »Vi ste Slovani, naši bratje!« In že smo bili prijatelji. Dnevi so hitro minevali in kljub gostoljubnosti smo si zaželeli domov. Popolnoma razumljivo. Prišli smo iz klopi v klopi. Vsakodnevni študij v vročih poletnih dneh nas je utrujal. Zbrali smo mnogo dragocenega materiala za lastno izpopolnje- Impozantni so razstavni paviljoni stalne razstave narodnega gospodarstva v Moskvi. Foto: Lj. Naraks vanje, kajti knjige v Sovjetski zvezi niso drage. Naš poslednji ogled je bila znamenita univerza Lomono-sova. Ta je na trgu Karla Marksa ln ima 40 tisoč študentov. Osrednje poslopje je visoko 240 metrov. V njej stanuje dvesto profesorjev. Biblioteka univerze ima šest milijonov knjig s petindvajsetimi čitalnicami. Tri tisoč predavateljev predava študentom na trinajstih fakultetah. Univerza ima prav vse, kar je za pravo družabno življenje potrebno. Kot v mnogih ruskih šolah tudi tu študent lahko skoči v vodo in se pošteno razgiblje. »Bazen tu nam je nepogrešljiv!« je dejala vodnica! študenti imajo še lastni teater, akademski pevski zbor in opero. Okolica univerze je vsa v cvetnih nasadih. Sicer pa nikjer v Moskvi ne manjka zelenja in cvetja. Kar žal nam je bilo, ker so dnevi ob vsem, kar smo doživeli, tako hitro minili. (Dalje prihodnjič) nove osebne izkaznice (Nadaljevanje s 3. strani) Partizan- šoštanj—Glavni trg, Primorska cesta, ska pot, vse hišne številke šoštanj—Cpsta talcev, Levstikova cesta, Gregorčičeva cesta, vse hišne številke Pvavne — del od hišne štev. 1 do 58 Ravne — del od hišne številke 59 do 118 Ravne — del od hišne štev. 119 do konca Topolšica — del od hišne št. 1 do 58 Topolšica — del od hišne št. 59 do 112 Topolšica — del od hišne št. 113 do 175 Topolšica — del od hišne št. 176 do konca in Pre-loge, vse hišne številke Skorno pri Šoštanju, vse hišne številke Florjan, vse hišne številke Gaberke, del od hišne št. 1 do 73 Gaberke, del od hišne, št. 74 naprej in Družmirje, del od hišne št. 1 do 31 Družmirje — del od hišne št. 32 naprej do kraja Lokovica — del od hišne št. 1 do 75 Lokovica — del od hišne št. 76 do konca Bele vode v osnovni šoli od 8. ure dalje Zavodnje in Šentvid od 8. ure dalje v osnovni šoli v Zavodnji — v nedeljo dne 29. 9. 1966 dne 30. 9. 1966 dne 3. 10. 1966 dne 4. 10. 1966 dne 5. 10. 1966 dne 6. 10. 1966 dne 7. 10. 1966 dne 10. 10. 1966 dne 11. 10. 1966 dne 12. 10. 1966 dne 13. 10. 1966 dne 14, 10. 1966 dne 17. 10. 1966 dne 18. 10. 1966 dne 19. 10. 1966 dne 20. 10. 1966 dne 25. 9. 1966 dne 2. 10. 1966 III. Prebivalci območja Velenja naj dvignejo nove osebne izkaznice v naslednjih dneh:__ — Aškerčeva, Bračičeva in Cankarjeva cesta od hišne št. 1 do 2b — Cankarjeva cesta, št. 2b in 2 c in Celjska cesta do hišne št. 40 — Celjska cesta od hišne št. 41 do 103 — Čopova cesta, Cesta na jezero, Erjavčeva cesta, Čufarjeva cesta, Jenkova cesta št. 1 — Jenkova cesta št. 2., 3., 4., 5. in 6 — Jenkova cesta št. 7 do 16 in Jurčičeva, cesta od hišne št. 1 do 3 — Jurčičeva cesta št. 4, 5, in 6, Kajuhova cesta in Kersnikova cesta št. 1, 2, 3 in 4 — Kersnikova cesta št. 5, 6 in 7 — Kersnikova cesta od hišne št. 8 do 24, Kidričeva cesta in Koroška cesta, naselje Vegrad in KX Velenje — Koroška cesta od hišne št. 1 do 41 — Koroška cesta od hišne št. 42 do 80, Ljubljanska cesta, hišna št. 1 do 22 — Ljubljanska cesta od hišne št. 23 dalje, Levstikova, Partizanska cesta, Prešernova cesta št. 1 — Prešernova cesta št. 1, 2, 3, 6 in 7 — Prešernova cesta št. 8, 9, 10, 11 in 12, Prežihova cesta, Stritarjeva cesta, hišna št. 1 — Stritarjeva cesta št. 2 in 3, Stanetova cesta, šaleška cesta, Mšna št. 1 pito r< — šaleška cesta, hišna št. 14b do 18b — šaleška cesta od hišne št. 18c dalje — Šlandrova cesta, hišna št. 1 do 33 — Šlandrova cesta od hišne st. 34 dalje, šercerjeva — Titov trg, Tomšičeva cesta od hišne št. 1 do 7 — Tomšičeva cesta od hišne št. 8 do 15 — Tomšičeva cesta od hišne št. 16 do 24 — Tomšičeva cesta od hišne št. 25 do 30 — Tomšičeva cesta od hišne št. 31 dalje, Vodnikova cesta, Vojkova cesta, Zidanškova cesta od hišne št. 1 do 4 ... — Zidanškova cesta od hišne št. 5 dalje, Bevče od hišne št. 1 do 41 — Bevče od hišne št. 41 dalje, šalek od hišne št. v 1 do 32 — šalek od hišne št. 33 dalje, Konovo od hišne št. 1 do 8 — Konovo od hišne št. 9 dalje, Hrastovec od hišne št. 1 do 37 — Hrastovec od hišne št. 38 dalje, Skale od hišne št. 1 do 57 — Škale od hišne št. 58 do 114 — Škale od hišne št. 115 dalje, Pesje od hišne št. 1 do 56 — Pesje od hišne št. 57 do 111 — Pesje od hišne št. 112 dalje, Podgorje, Podkraj od hišne št. 1 do 35 — Podkraj od hišne št. 36 dalje, Kavče od hišne št. 1 do 33 — Kavče od hišne št. 34 dalje, Ložnica, Arnače od hišne št. 1 do 34 — Arnače od hišne št. 34a dalje, Laze, Silova od hišne. št. 1 do 6 — Silova od hišne št. 7 dalje, Paka od hišne št. 1 do 28 in hišne št. 32 do 39 — Paka, hišne št. 29, 30, 31 in od 39b dalje, Paški Kozjak od hišne št. 1 do 21 — v osn. šoli Paka — Paški Kozjak od hišne št. 22 dalje, Lopatnik — v osnovni šoli Paka — Plešivec — v osnovni šoli Plešivec — Škalske Cirkovce in Šmartinske Cirkovce v osnovni šoli v Cirkovcah — Šmartno II. dne 19. 9. 1966 dne 20. dne 21. dne 22. dne 23. 9. 1966 9. 1966 9. 1966 9. 1966 dne 26. 9. 1966 dne 27. dne 28. 9. 1966 9. 1966 dne 29. 9. 1966 dne 30. 9. 1966 dne 4. 10. 1966 dne 5. 10. 1966 dne 6. 10. 1966 dne 7. 10. 1966^ dne 10. dne 11. dne 12. dne 13. dne 14. dne 17. dne 18. dne 19. dne 20. 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 10. 1966 dne 21. 10. 1966 dne 24. 10. 1966 dne 25. 10. 1966 dne 26. 10. 1966 dne 27. 10. 1966 dne 28. 10. 1966 dne 2. 11. 1966 dne 3. 11. 1966 dne 4. 11. 1966 dne 7. 11. 1966 dne 8. 11. 1966 dne 9. 11. 1966 dne 10. 11. 1966 dne 11. 11. 1966 dne 14. 11. 1966 4 dne 15. 11 1966 dne 16. 11. 1966 dne 17. 11. 1966 dne 18. 11. 1966 Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje Elektrarna Šoštanj ČESTITAMO VSEM OBČANOM VELENJSKE OBČINE IN ŽELIMO NADALJNIH DELOVNIH USPEHOV RUDNIK LIGNITA VELENJE čestita vsem občanom in jim želi veliko delovnih uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi Odraz sklepov IV. plenuma v TG0 »Gorenje« Velenje NA PODLAGI SKLEPOV ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA SMO SPREJELI PROGRAM REKONSTRUKCIJE OBSTOJEČE PROIZVODNJE IZ IZGRADNJE KOMPLETNE TOVARNE PRALNIH STROJEv! DELALA REKONSTRUKCIJO IN NOVOGRADNJO SO V TEKU~ZA~ TO BI ŽELELI SEZNANITI POLEG ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA, ŠE BRALCE »ŠALEŠKEGA RUDARJA« O NAMENU IN CILJIH REKONSTRUKCIJE. Naš program predvideva rekonstrukcijo obstoječih obratov in sicer po fazah, upoštevajoč nujnost potrebe vskladitve kapacitet oziroma zmogljivosti med posameznimi obrati. Tako je predvideno, da postavimo v prvi fazi novo lužilnico, po pričetku obratovanja pa dokončno moderniziramo in uredimo celotni obrat emajlirnice ter postavimo še tretjo konti peč. Skoraj vzporedno bomo ob povečanih kapacitetah, modernizirali in uredili obrat surovinske predelave. Glede na tako povečane zmogljivosti omenjenih obratov, bomo morah v obratu montaže postaviti še šesti montažni trak. S tem bi dosegli potrebno, s strani tržišča zahtevano proizvodnjo, to je okoli 1.600 različnih vrst štedilnikov Prikaz v odstotku! 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 jjjj" Število zaposlenih 100,0 123,8 167,7 250,7 304,7 328£ 436,8 682,5 882,5 Fizični obseg 100,0 proizvodnje 165,9 192,8 316,0 402,7 499,7 730,5 1581,9 1984,7 Celotni dohodek 100,0 169,2 219,5 445,7 591,2 1032,1 1671,7 3998,7 8039,2 Proizvodnja po fizičnem obsegu je porasla do leta 1966 za 7,3 krat, zaposlenost pa le za 4,3 krat. Celotni dohodek oziroma realizacija raste hitreje že zaradi spremembe asortimana proizvodnje modernej. ših gospodinjskih aparatov, tako da je realizacija napram bazičnem obdobju leta 1960 večja do pričetka rekonstrukcije za 16,7 krat, (tehnologija + storitev dela). Vsi ti momenti, kot prozivodni dnevno. Vzporedno z rekonstrukcijo bomo premestili delavnice vzdrževalnih obratov, skladišča in vse ostale delavnice. Ostale reorganzia-cije smo s programom predvideli in se nanašajo na izboljšanje obstoječih in uvedbo modernejših tehnoloških prijemov. Rekonstrukcijska del« v sedanjih proizvodnih prostorih bomo končali do 26. novembra, tako da bo proizvodnja v polnem obsegu stekla že v decembru letošnjega leta. Po končani rekonstrukciji sedanjih obratov predvideva naš razvojni program intenzivno delo na organizaciji, tehnoloških postopkih in dokončnem osvajanju proizvodnje pralnih strojev, ki bi v celoti stekla v novih delovnih prostorih v začetku leta 1967. Nujnost potrebe po rekonstrukciji narekuje tržišče. Zahteve po naših izdelkih so znatno večje kot sq trenutne proizvodne zmogljivosti, tako da ne moremo kriti vseh potreb. Po temeljiti analizi tržišča in ostalih dejavnikov so samoupravni organi sprejeli in potrdili predloženi program. Upravičenost vlaganj je očitna že iz naslednjih skopih podatkov, ki nakazujejo porast proizvodnje in realizacije. Kot izhodišče je vzeto leto 1960, katerega označujemo z indeksom 100. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< uspehi v letošnjem letu in tržiščui pogoji, so bili glavni dejavniki, da smo pristopili pospešeno k začeti rekonstrukciji in novogradnji. Gibanja v letošnjem letu in predvideva* nja pa so naslednja (kol izhodišče je vzet mesec januar tekočega leta): Prikaz v odstotkih! Opis 1/66 II III IV V VI VII XII/66 1967 Število zaposlenih 100,0 101,0 102,1 103,3 104,5 105,6 106,1 129,0 151,4 Fizični obseg proizvodnje 100,0 103,4 124,5 122,0 118,7 139,5 129,1 166,0 248,0 Fizični obseg proizvodnje na zaposlenega 100,0 102,3 121,7 118,3 113,7 132,0 121,1 127,4 135,4 Proizvodnja po vrednosti 100,0 ,119,7 125,5 130,1 116,0 151,5 154,5 244,8 335,1 Proizvodnja po vrednosti na zaposlenega 100,0 118,5 122,9 125,7 111,1 143,5 145,0 175,0 182,1 Celotni dohodek 100,0 136,9 237,6 180,5 189,8 175,8 240,4 356,8 488,3 Celotni dohodek na zaposlenega 100,0 135,5 232,9 174,8 181,6 166,5 225,6 255,1 265,4 Zasledujoč proizvodnjo po fizičnem obsegu kot po vrednosti, zaključimo, da je ta v stalnem porastu, kar velja ravno tako za proizvodnjo na zaposlenega ali storilnost, ki je porasla napram januarju v mesecu juliju za 21,1 % po zaključku I. faze rekonstrukcije pa se bo ta dvignila na 27,4 odstotka, oz. porasla bo v letu 1967 za 35,4 odstotka napram primerjalnemu obdobju. Da je porast proizvodnje pogojen S tržiščem je razvidno iz prikaza gibanja doseganja celotnega dohodka, ki je ravno tako v stalnem , vzponu. Povečana in kvalitetna proizvodnja omogoča podjetju hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela, kar je razvidno iz porasta izvoza v zadnjih letih. V letu 1964 smo izvozili naših izdelkov za 159.44® USA dolarjev (ali 100%), v letu 1965 j« izvoz porastel za 295,2 odstotka, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa smo izvozili naših izdelkov že za 1,150.000 USA dolarjev ali za 621,2 odstotka več kot v letu 1964. Vsi ti momenti pa so vplivali na pravilnost odločitve sprejetja programa rekonstrukcije s strani samoupravnih organov. Po opravljeni rekon- « 1967 strukciji bomo izvozili za 4 milijone dolarjev. Tako predvideva okvirni proizvodni program za leto 1967, ki izhaja iz obstoječih in novih kapacitet, že povečano proizvodnjo po fizičnem obsegu napram letošnjem letu za 116,5 odstotka. Povprečna mesečna proizvodnja v letu 1967 bo znašala 2.053 milijone S-din, kar predstavlja letni proizvodni program v višini 24 milijard 637 milijonov S-din. Finančni efekt proizvodnje je prikazan grafično, ker takšen prikaz najbolj dokazuje smotrnost investicije. Končna kapaciteta 1966 Legenda: Poslovni stroški Dohodek GO Bruto produkt bo znašal v končni fazi, ko bo obratovala nova tovarna pralnih strojev s polno kapaciteto, 50 milijard S-din. Z rekonstrukcijo se pripravlja, kot že omenjeno, kompletna reorganizacija vseh sektorjev, o čemer so samoupravni organi že razpravljali in zadolžili posamezne službe, da izdelajo ustrezne predloge. Prav tako pripravljamo program organizacije, tako s tehnološke kot tudi upravne plati, nove tovarne pralnih strojev. S temi ukrepi in razširitvijo sedanje proizvodnje si TGO »Gorenje« Velenje utrjuje do- 25,5 % MMMlHH •}' n/'/// ^i&iiisvufi i MMiMiMŠM iMMMMMi 74,5 % I ___________Sžjsg-J \ 1 } i i '» y m|B III. delavske športne igre občine Velenje Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu in občinska zveza za telesno kulturo Velenje,' prirejata v počastitev občinskega praznika III. delavske športne igre. Nastopilo bo štirideset ekip iz enajstih delovnih organizacij, ki se bodo pomerile v nogometu, namiznem tenisu, streljanju, šahu, kegljanju in v odbojki. SPORED TEKMOVANJ: NOGOMET: Dne 27. in, 28. septembra na stadionu v Velenju bodo nastopile ekipe RLV I., RLV II., »VEGRAD« in RŠC. Pričetek ob 15. uri. Ob istem času bodo nastopile na stadionu v Šoštanju ekipe TEŠ, TUŠ, »Galanterija — »Lik« in »Oljka« (Šmartno ob Paki). Pokrovitelj tekmovanja je sindikalna podružnica RLV. NAMIZNI TENIS Tekmovanje bo v domu »Partizana« v Šmartnem ob Paki, dne 5. oktobra 1966 s pričetkom ob 15. uri. Nastopilo bo 10 ekip. Pokrovitelj tekmovanja je sindikalna podri^žnica »VINO-OLJKA« Šmartno ob Paki. STRELJANJE Strelci se bodo pomerili v streljanju z zračno puško v Šoštanju 8. oktobra 1966 ob 14. uri pri hotelu »Kajuh«. Pokrovitelj je sindikalna podružnica TUŠ. KEGLJANJE Tekmovanje bo na kegljišču »Partizana« v Šoštanju, dne 5. oktobra in 6. oktobra ob 17. uri. Pokrovitelj tekmovanja je sindikalna podružnica TE šoštanj. ŠAH Dne 24. septembra ob 16.30 se je pričelo tekmovanje šahistov v delavskem klubu v Velenju. ODBOJKA Tekmovanje bo v Topolšici, dne 6. in 7. oktobra 1966 s pričetkom ob 15. uri. Pokrovitelj tekmovanja je sindikalna podružnica bolnice za TBC Topolšica. Ljubitelji športa vabljeni na prireditve. Občinski strelski odbor Velenje je letos priredil že vrsto tekmovanj v streljanju z zračno puško, malokalibrsko puško in pištolo »Drulov«. Najbfelj so se izkazali pri streljanju z zračno puško Franjo ižučko (Usnjar) pri članih; Franc Krulej (Rudar) pri mladincih in Zdenko lesih (Usnjar). Pri streljanju z malokalibrsko puško so bili najboljši pri članih Janko šme (Rudar); pri mladincih Janez Goder (Rudar) pri mladinkah Zdenka Slomšek (Rudar) in pri pionirjih Darko Burger (Usnjar). V ekipnem liga tekmovanju z zračno puško je nastopilo osem strelskih družin. Zmagala je družina »Usnjarja« pred »Rudarjem« in »Elektro«. LEKARNA ŠOŠTANJ Naše iskrene čestitke ob prazniku občine Velenje OB 8. OKTOBRU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM OBČINE VELENJE IZDELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA Rudar SSS glasilo ioci ALI s t ic h e iveze delovheoa LJUDSTVA o b C i h b VBLENJE Lastnik In Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Hjavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trainpuš, Alojz Zavolovšek in Kudl Zevart — Ust izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 3U starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par aH 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišejl: tiP Celjski tisk Celje. KOŠARKARJI ČSSR V ŠOŠTANJU Septembra so v Šoštanju gostovali košarkarji »ŠPARTAKA« iz Pre rova. S tem so vrnili obisk, ki so ga v juliju letos imeli šoštanjski ko-sarkaši v njihovem kraju. To je bii lo prvo gostovanje ekipe izven meja čehoslovaške. Bili so sprejeti pri podpredsedniku občinske skupščine Velenje ter se zanimali za industrijski razvoj naše doline. Njihovo moštvo sestavljajo večinoma inženirji in tehniki, ki so zaposleni v veliki strojni tovarni »Prerovske s trojimi«. Ob tej priliki so izročili podpredsedniku občinske skupščine spominski album njihovega podjetja. Gostitelj KK »Elektra« šoštanj je omogočil gostom ogled Ljubljane in Kranja. Nepopisno je bilo njihovo navdušenje nad lepotami naše domovine. Ogledali so si tudi termoelektrarno in tovarno usnja šoštanj. Ob priliki gostovanja čeških košarkarjev v Šoštanju so domači košarkarji priredili mednarodni turnir. Poleg »Špartaka« in »Elektre« so nastopili še košarkarji iz Žalca. Rezultati srečanj: špartak : Žalec 62:54 Elektra : Špartak 81:80 Tekma med »Elektro« in »Šparta-kom« je bila zelo dramatična in zanimiva, saj se do zadnjih sekund ni vedelo za zmagovalca. V odločilnih trenutkih pa so bili uspešnejši Šo-štanjčanl in zabeležili zmago. Na turnirju so se od posameznikov najbolj odlikovali: Domanski in Coufal (Špartak), Zupančič in Jerič (Elektra) ter Pur (Žalec). Tekme so sodili: Pur R. Holzinger, De Costa D. in Natek M. M. N. MALI OGLASI PREKLICUJEM —^Veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 405. Franc Movh, Šlandrova n. h., Velenje. — Veljavnost knjižice kmečkega zavarovanja številka 181478. Jože Rožič, Topolšica 13. — Veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 246. Ignac Tepej, Pirešica 10. PRODAM / — Novo barako 2,5 krat 4 m. Ivan Petek, Tomšičeva 18, Velenje. OBVESTILA — Obveščam prebivalce, da imam uradne ure kot zastopnik splošne zavarovalnite Celje, vsak ponedeljek in petek od 15.30 do 17.30 in v sredo od 7. do 9. ure pri Camlek Frideriku, Celjska cesta 27, Velenje. 9 SERVIS — garancijo, montažo, navodila in informacije za PRALNE STROJE, vam nudi GAJŠEK, Velenje, Jenkova 5. IZGUBLJENO — Na rokometnem igrišču pri mladinskem klubu sem izgubila ključe. Prosim najditelja, da jih odda na šaleški 20 b — Pocajt. KUPIM — otroško posteljico. Naslov v uredništvu. PEKARNA »DELOPST3 ŠOŠTANJ Ob 8. oktobru čestitamo vsem prebivalcem občine Velenje In našim poslovnim prijateljem KRAJEVNI ODBOR SZDL VELENJE NAŠE ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU šport šport šport ROKOMET Štajerska zona DOBER START Rokometaši iz Šoštanja in Velenja so v letošnji tekmovalni sezoni dobro startali. V prvih dveh kolih so šoštanjčani zabeležili dve zmagi. Velenjčani pa so zmagali v Petrov-čah, doma pa igrali neodločeno s »Fužinarjem« iz Raven. V tretjem kolu sta obe ekipi doživeli poraz, šoštanjčani so izgubili v srečanju z »Branikom« iz Maribora in tako izgubili vodstvo na tabeli. Velenjčani pa so bili nepričakovano premagani v Murski Soboti od ekipe, ki se je s tem rešila zadnjega mesta na lestvici. / Murska Sobota : Velenje 13:11 (7:8) Najuspešnejši strelci golov za Velenje so bili: Mravljak 3, Ovnik in Kovač po 2 gola. Branik : šoštanj 19:16 (12:8) Največ golov za Soštanjčane so dali: Hribernik 5, Korpnik 3, Kac in Bubik po 2. Rezultati ostalih srečanj Fužinar : Vel. Nedelja 22:13 (12:5) Partizan Krog : Griže 16:25 ( 4:16) Petrovče : Kovinar (Št.) 23:14 (8: 7) Lestvica po 3. kolu 1. Branik 3 3 0 0 53:44 6 2. Fužinar 3 2 1 0 55:41 5 3. šoštanj 3 2 0 1 56:49 4 4. Griže 3 2 0 1 62:46 4 5. Velenje 3 1 1 1 46:41 3 6. Petrovče 3 1 1 1 55:53 3 7. Krog 3 1 0 2 50:65 2 8. Murska S. 3 1 0 2 34:50 2 9. V. Nedelja 3 0 1 2 48:61 1 10. štore 3 0 0 3 49:64 0 NOGOMET Slovenska conska nogometna liga Uspeh Velenja v Murski Soboti Visoka zmaga Šoštanjčanov Letošnje nogometno prvenstvo v slovenski conski ligi bo za ljubitelje nogometa zelo zanimivo. Saj poleg šoštanj čanov nastopa tudi novoustanovljena enajstorica Velenja. Obe enajstorici sta kar dobro začeli, predvsem pa sta se izkazali v tretjem kolu, ko sta zabeležili visoki zmagi, šoštanjčani so na domačem igrišču premagali moštvo »Steklarja« iz Rogaške Slatine. Velenjčani pa so po slabi igri doma proti »Kladivarju« v drugem kolu, prijetno presenetili z visoko zmago v Murski Soboti proti »GrafiČarju«. Grafičar : Velenje 0:4 (0:1) Velenjčani so se v Murski Soboti predstavili kot dobra ekipa in zasluženo osvojili dve dragoceni točki. Domača ekipa ni bila kos raz: igranemu napadu gostov in tako so prejeli kar štiri gole, ki so jih dosegli: Majdak 2, ter Gombac in Go-jevič. Za Velenje so nastopili? Filipovič, Kraljevič, Rednak, Gojevič, Sitar, Žepič, Tomšič, Vodeb, Kuret, Majdak, Jambrošič (Gombac). ŠOŠTANJ : STEKLAR 5:2 (3:1) šoštanjčani so si z visoko zmago nad gosti iz Rogaške Slatine priborili drugo mesto na lestvici takoj za »Kladivarjem«. Domača enajstorica je bila boljša predvsem v napadu, saj je dosegla kar pet zadetkov. Dosegli pa so jih: Pavšek, Hla-din, Stevančevič, Erhart in Koren. Nastopili so v postavi: Kočevar, Slatinšek, Pirečnik, Božič, Koren, Bukovac, Hladin, Erhart, Stevančevič in Krevselj. Ostali rezultati Drava : Fužinar 2:0 (2:0) Kladivar : Pohorje 13:0 (7:0) Tehnostroj : Mejnik 3:3 (1:1) Olimp : Nafta 2:2 (1:1) Lestvica po 3. kolu Kladivar 3 3 0 0 26:1 6 Partizan šoštanj 3 2 0 1 11:8 4 Drava 3 1 2 0 4:2 4 Nafta 3 1 1 1 9:6 3 Fužinar 3 1 1 1 7:5 3 Steklar 3 1 1 I 9:8 3 Olimp 3 1 1 1 9:10 3 Rudar Velenje 3 1 1 1 7:8 3 Mejnik 3 1 1 1 5:10 3 Grafičar 3 1 0 2 2:7 2 Tehnostroj 3 0 1 2 8:15 1 Pohorje 3 0 1 2 1:18 1 Kotalkanje Uspešna sezona KORENIC SLAVKO V MEDNARODNEM RAZREDU NA LETOŠNJEM REPUBLIŠKEM IN DRŽAVNEM PRVENSTVU SO KOTALKARJI »PARTIZAN — RUDARJA DOSEGLI SVOJ DOSLEJ NAJVEČJI USPEH Bilanca z republiškega prvenstva, ki je bila v Velenju, je kar štiri prva mesta za Velenjčane in sicer: mednarodni razred — Franci Blatnik, seniorji — Slavko Korenič, ju-niorji — Milan Jurčič in juniorski par Dermol — Korenič. Med junior-kami pa se je dobro uvrstila Tatjana Vivod na četrto mesto. Na državnem prvenstvu v Ljubljani so Velenjčani ponovili uspeh iz republiškega prvenstva z odličnimi uvrstitvami. V moški konkurenci skoraj nimajo enakovrednih nasprotnikov. Osolniku je le nekaj sto-tink točke manjkaol za prvo mesto in bi tako lahko osvojili vsa prva mesta pri moških. Tudi pri pionirskih parih Dermolova in Korenič nista imela enakovrednih nasprotnikov. Rezultati velenjskih kotalkarjev: juniorji: 1. Brajša (Zgb) 86,44 točk 2. Osolnik (Vel) 86,33 točk 3. Jurčič (Vel) 85,90 točk seniorji: 1. Korenič (Vel) 124,3 točk mednarodni razred: 1. Blatnik (Vel) 170,8 točk pari — juniorji: 1. Dermol — Korenič 9,8 točk 2. Vivod — Jurčič 9,2 točk Slavko Korenič si je z odličnim zbirom točk zagotovil mesto v mednarodnem razredu in bo odslej nastopal v konkurenci z Blatnikom, ki si je letos zagotovil mesto v državni reprezentanci in nastop na svetovnem prvenstvu v Essenu v ZR Nemčiji. Ob prazniku občine Velenje želimo nadaljnih uspehov TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO »BAZEN« VELENJE Stran 8 8SBBSR1 ROTfSK 29. september 19«! v »gorenju« po Četrtem pienumu (Nadaljevanje s 6. strani) Delitveno razmerje med skladi in bruto osebnimi dohodki znaša v podjetju 54 : 46%, kar pomeni, da namenimo na sklade 46 odstotka dohodka. Po končani rekonstrukciji pa bomo udeležbo skladov povečali na 66 odstotkov. Takšen odnos pa bo omogočal lastna vlaganja v obratna sredstva in nadaljnjo modernizacijo opreme, kot eventualno razširitev predmeta poslovanja. Predvidoma bodo znašali skupno izplačani neto osebni dohodki po rekonstrukciji 2.192 milijonov S-din, kar bo predstavljalo povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega okoli 120.000 S-din. Da bi lahko dosegli postavljeno nalogo je nedvomno v interesu slehernega člana delovnega kolektiva, da se podrobno seznani z doseženimi proizvodnimi rezultati in nadaljnjimi nalogami v posameznih ekonomskih enotah. Naloga je sicer obsežna in zahtevna, vendar realna, saj nam že dosedanji programi in njih uspešno izvajanje dajejo sposobnost in vso garancijo, da so odločitve organov upravljanja bile že dOslej pravilne. Povprečna mesečna proizvodnja na zaposlenega se je gibala v preteklem letu napram dosežkom tekočega leta tako-le: Bolezen se ni spremenila (Nadaljevanje z 2. strani) nišnično zdravljenje, če upoštevamo „ , .. .........., , slovensko povprečje 6 mesecev Vseh 12 novo odkritih tuberkuloz- nih bolnikov je bilo poslano na bol- zdravljenja v bolnici bo znašala nji-REZULTATI 3 FLUOROGRAFIJ V OBČINI VELENJE Ekonomska enota 1965 1966 Indeks stiskalnica - — ton 2,39 5,10 213,4 emajlirnica — ton 2,38 3,39 142,4 montaža — 000 S-din 2,292 3,369 147,0 podjetje — 000 S-din 654 891 136,2 1957 1962 . 1965 Vseh kontrolnih pregledov 1148 951 489 Novo odkrita akt. tb. (odstotek kontr. pregledanih) 2% 2% 2% Novo odkrita akt. tb. (odstotek vseh fluorografiranih) 0,1 % 0,1 % 0,1 % Odstotek doslej nepoznate tb, odkrite fluorografsko 7% 30% Povprečna starost fl. novo odkritih tb. oseb 45 43 42 Da bi dosegli predvidene povprečne osebne prejemke je potrebno, da povečamo storilnost na doseženo sedanjo osnovo za povprečno podjetje kot celoto, za 17,5 odstotka. Takšno povečanje storilnosti pa bo omogočeno z izpopolnjeno in boljšo opremo in orodjem kakor tudi organizacijo dela in izboljšanimi tehnološkimi postopki. Prikazano povečanje storilnosti je bilo doseženo že sedaj v skrajšanem delovnem času. Povprečno izplačani neto osebni dohodki za mesec julij so znašali 78.481 S-din, torej bi se ti povečali po rekonstrukciji za okoli 50 odstotkov, seveda s pogojem, da dosežemo ustrezno povečanje storilnosti in se tako približamo evropskim po-vprečkom dela. Predvidene in želje-ne osebne dohodke v tej višini bo torej možno doseči le pri stoodstotni realizaciji predvidenega programa. Organi samoupravljanja so preko obrazložitev posameznih strokovnih služb temeljito predelali predloženi program. Bili pa so tudi sestanki obratnih delavskih svetov, tako da je s perspektivno nalogo in efektom pričete modernizacije seznanjen sleherni član kolektiva. S tem pa je dana možnost, da ves kolektiv aktivno in zavestno sodeluje pri izvrševanju in realizaciji sprejete naloge. V programu sta obdelani dve varianti in sicer: rekonstrukcija obstoječe proizvodnje, ki bo zaključen na do 26. novembra 1966 in izgradnja tovarne pralnih strojev, ki bo začela obratovati začetka leta 1967. Z doslednim izvajanjem sprejetih nalog in z vztrajnim delom bo vsak član, pa tudi naš kolektiv kot celota, dosegel nov delovni uspeh ter s tem potrdil pravilnost sklepov IV. plenuma in načela gospodarske reforme. B. š. ekonomist Če primerjamo rezultate treh zadnjih fluorografskih akcij v naši občini na pričujoči tabeli, pridemo do zanimivih in presenetljivih zaključkov, ki dajejo tej metodi odkrivanja tuberkuloze danes vse večji pomen. Presledek med akcijami znaša 5 in 3 leta. Iz prvih dveh vrst je razvidno, da znaša odstotek novo odkrite tuberkuloze tako z ozirom na število flu-orografiranih kot kontrolno pregledanih pri vseh treh fluorografijah enako (pri manjšem številu kontrolno pregledanih manjše število odkritih bolnikov, zato je odstotek vsakikrat isti.) Povsem drugačna pa je situacija ob primerjavi povprečne starosti in ob odstotkih fluorograf-sko novo odkritih z ozirom na število novo odkritih na druge načine. Prvi zaključek je ta, da so tuberkulozne osebe, ki jih odkrije fluoro-grafija, vsakikrat mlajše in v najaktivnejših letih življenja (42 let). Pri nadaljnji analizi vidimo še, da so te osebe domačini in ne priseljenci. Naslednji zaključek je, da zavzema fluorografija vse večji delež pri odkrivanju tuberkuloze. Kljub temu, da v Sloveniji in v naši občini Srečali so se partizani Na partizanskem srečanju v Pesju, ki je bilo v nedeljo, 18. septembra, je govoril domačin — prvo-borec Tone Ulrih-Kristl. Povedal je, da so takšna srečanja nekdanjih borcev za svobodo potrebna. Na njih se zberejo k prijateljske- mu pomenku preživeli borci NOV in obujajo spomine. Potrebna pa so tudi zato, da v sedanjem času obudimo gorje, ki ga je prizadel Jugoslovanom in ostalim ljudstvom na svetu nacizem in fašizem. Vse večje porajanje in delovanje različnih neonacističnih organizacij, opozarja, da morajo biti nekdanji Pred spominsko ploščo so položili venec. PRECEJŠNJE | ŠTEVILO NEKDANJIH BORCEV ZA SVOBODO SE JE ZBRALO NA PARTIZANSKEM SREČANJU V PESJU Tone Ulrik-Kristl je spregovoril borcem in ostalim udeležencem. Vedno velika zaloga, zmerne cene in solidna postrežba TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR« Šoštanj število vseh novo odkritih tuberkuloznih bolnikov počasi pada in se pomika v vse starejše letnike, velja za fluorografijo prav obratno. Ona odkriva tuberkulozo pri mlajših lju- hova skupna doba zdravljenja 10 let in tako ni težko izračunati ekonomsko škodo teh obolenj. deh in vse več pri tistih, ki imajo začetno tuberkulozo brez zaznavnih bolezenskih znakov in ki sicer ne 1 prišli do zdravnika in dispanzerja in tako tudi ne do zgodnjega odkritja obolenja. Na koncu moramo ugotoviti, da je danes najučinkovitejša in najsodobnejša metoda pravočasnega odkrivanja tuberkuloze pri mladini tu-berkulinski kožni test, pri odraslih pa fluorografija. Obeh metod se vse bolj poslužuje tudi zdravstvena in protituberkulozna služba v naši občini, kar ji zagotavlja ob pomoči I ostalih družbenih činiteljev ter ob sodelovanju vseh občanov nadaljnje zdravstvene uspehe. Prim. dr. I. Cestnik I borci proti nacizmu še vedno budni. Potem je Tone Ulrih govoril še o borbah v Šaleški dolini in o deležu prebivalcev iz Pesja med narodnoosvobodilnim gibanjem. V kulturnem programu je sodelovala mladinska godba rudarskega šolskega centra in pionirji osnovne šole iz Pesja. Iskrene čestitke občanom ob 8. oktobru. Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Velenje kmetijska zadruga šoštanj Predpisane fotografije za nove osebne izkaznice, potna | dovoljenja za inozemstvo in za vse ostale potrebe, strokovno, lepo in hitro izdela Foto »Pajk« Velenje Vsi, ki še nimate potrebnih fotografij, jih priskrbite čimprej, ker so pristojni organi že začeli izdajati nove osebne izkaznice. SKUPŠČINA ORdlM VELENJE RAZPISUJE javno dražbo najdenih predmetov: — 22 moških koles — 6 ženskih koles Javna dražba bo v sredo, dne 5. oktobra 1966 pred garažo upravne zgradbe Skupščine občine Velenje, od 15. ure dalje. Interesenti si lahko ogledajo'navedena kolesa eno uro pred dražbo. Skupščina občine Velenje Oddelek za finance DELAVSKA UNIVERZA VELENJE razpisuje • SEMINARJE ZA ČLANE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN KOMISIJ PRI DELAVSKIH SVETIH • SEMINARJE ZA INŠTRUKTORJE ZA DELOVNO MESTO V PROIZVODNJI • SEMINARJE O VODENJU ZA SREDNJE VODILNE KADRE V ORGANIZACIJAH (medsebojni odnosi) • DOPOLNILNE TEČAJE SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ADMINISTRATORJE IN KORESPONDENTE • TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA POSAMEZNE VRSTE POKLICEV OZIROMA SKUPIN, ki jih naročajo delovne organizacije (trgovina in gostinstvo) • TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA ZAČETNIKE (nemščina, angleščina in italijanščina) • KNJIGOVODSKE TEČAJE I. STOPNJE namejeni so tistim, ki že delajo v knjigovodstvu ali sorodni stroki • PREDAVANJA O AKTUALNIH GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH PROBLEMIH (po naročilu) • KROJNE TEČAJE v dopoldanskem času, namenjeni so gospodinjam, ki se želijo izpopolniti v krojenju — priprava krojev po meri za Vse vrste oblačil • ŠTIRILETNO EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO, namenjena je tistim, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki zahtevajo ekonomsko izobrazbo in imajo uspešno končano osemletko Prijave sprejemamo od 30. septembra do 15. oktobra, vsak dan od 8. do 12. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v upravi Delavske univerze Velenje, Titov trg št. 2. Vse informacije dajemo ob vpisu ali po telefonu št. 85-153.