Skader je padell Skader je padel v čfnogorske roke, O_d 10. oktobra lanskega leta so ga Crnogorci oblegali, se-le v torek, dne 22, aprila, se jim je jjo-srečilo, da so njiliove eete zmagoslavno kora-kiale v skadrsko mesto. Na ti&<oce in tisoce crnogorskih mlaJclenicev in moz je pri obleganju Skadra moralo storiti žalostno srnrt. Srca vsega CrnogorsTčega naroda so imela lo eno željo, da bi padel Skader kmalu v crnogorske roke. Sedaj je padel! Zato se ni Cuditi, da je veselje Crnogoroev velilia.nsko, nepopisno in brezmejno. In ž njimi se veselijo te zmage zavezaiiki in bratje Bolgari, Srbi ter Gr. kL Solija in Belgrad ravno taHco odmevata od navdušenib pesmi in zmagoslavnib vsklikbv kakor Cetinje. A med tem, ko plava Crna gora v veselju, prihajiajo od dalefe črni oblaki proti Crni gori, ravno zaradi zavzetja Skadra. Avstro-Ogrsfca zaliteva z vso odločnostjo, da ostane Skader pri Albaniji ter pozivlja velesile, da ostanejo vse skupaj složne pri prvotnem soglasnem sklepu, s katerim so Skader prisodile Albandji, Avstro-Ogrska celo preti, da bo postopaja na lastno pest, ako bi velesile ne vstrajale pri prvotnem sklepiu. Stali bi torej pred zelo resnimi dogodki, kajti bati se je, da druge tfržave, posebno Rusija, ne bodo mirno gledale, Eaj bo pofiela Avstrija. Resnost položaja je našla odmev tudi iia borzah, kjer so Se pred padaem Skadra vrednostni papirji Šli kvišku, sedaj pa zopet naenkrat zaSeli padati. 0 zavzetju Skadra krožijo razli&ne vesti, Prayi se, da bi bili tudi zadnji Srnogorski na&koki ostali brezuspešni, ako bi y Skadru ne bilo nastalo veliKo pomanjkanje živeža* To je prisililo EsaJd-paSo, da je med najbujšim obleganjem zaprosil k spbi Srriogorsfce o'dposlauee, s katerimi s-e je pogovord o udaji, 'tudi ce topovi ne premagajo mesta, Esad-paši se je djovolil Sastni odbod z orožjem, in Skader je patfel Crjiogorcem v roke. Pravijo, da se je Esad-pa§a sporazumel z Nikito ne samo o predaji Skadra, ampak' tudi o bo. doSnosti Albanije. Esad-paša je rodom Albanec, iz ugledne, plemenite rodovine ter ba,ie tuiii žeii postati vladar svoji novi domovini. Z vtojaštvom se je umaknil v Tirano, središče Albanije, ki je ocldaljeno od Skadra Kakili 90 km. Takb bi torej irnel kralj Nijdta že sedaj svojega zaveznika v Albaniji, ki bi iiaj delal vse mogoee preglavice Avstriji in Italiji. Casuikarski spor med Srbijo in Bolgarijo zaradi razdelitve osvojene zemlje se je zadnji teden precej polegel, Eer se je izvedelo, da Rusija odločno posreduje za mipno rešitev teb prepornib vprašanj. PaC pa je med Bolgarijo iii Grčijo nastalo napeto razmerje, ker Grki trtfovratno drzijo Solun^ iSeprav bi mOral pripasti Bolgarom. Krvavi boj za Skader. 0 zavzetju Sk-adra poročajo listi sled^fie podrobL nbsti: Skader se je udal Crnogorcein tfne 22. aprila ob 1, uri po polnoci. Oblegovalci so dne 2(1. aprila zvefier svoj ogenj osredotičili proti Tarabb&u ip Brdici, Mestu se ni prizadevala nobena; škoda, General Martinovig je zaCel prodirati z 8000 možmi, ki so zasedli zapadno pobo^je. Taraboša. V isti jaoči sg je 6000 mož Vukotičeve divizije neopazeno izkrcalo pri vasi Škija bb jezeru, kjer je bjlo že o<I prej zbrajnih 8000 mož. Te 6ete so sEupno prodirale proti TaraboSu in se jim je posreCilo, izvesti vazne manevre, ne da bi jih. bil tur&ld ogenj oviral. Utr.dba Brdica je bila popolnoma obk)oljena» Vsled poplave pa je bila tudi taraboška posadka od mesta popolnoma odrezana. SrbL ske Sete so bile tudi vsled poplave tako odrezane, da niso mogle oditi in so ostale v svojih postojankaii na Bardanjolu. Dne 22. aprila zjutraj so turške baterije na TaraboSu otvorile na Crnogorce pravi peklejisB ogenj. General VukotiČ je med tem neopaženo zasedel višino Žogaj, kjer se je zafiel boj z ondotnim turškim od"deL Kom na noz. Artilerijski ogenj s Taraboša je potfosil cele stotnije Crnogorcev; boj je zadobil popolnoma znagaj Idanja. Napadalci so morali odslej lezfi fiez ska-le in po ozemlju, ki je bilo pppolnoma odprto. Tež. ki srbsld topiovi so med tem obstreljavali Taraboš in glajvjio skadrsEo utrdbo. Obstreljevanje je postajjalo vedno bujSe, artileriji je osebno poveljeval geaeral Vukotig, Turki so zdaj jafco slabo odgovarjali! paS pa so postali proti opoldnevu bolj živabni, Sasi njibovi streli proti izborno postavljenim srbskim topovom niso imeli znatoega uspelia. Popoldne je obgtreljievainje 'do. seglo svoj višek, Zdaj so turSki topovi sipali na Srnogorske čete, ki so bile riajdelj p-rodrle, pravi dež šrapnelov. Ceprav je padel mož za možem^ so črnogorske Bete' z naravnost strastnim najvdušenjem in ognje-m drvele naprej, General VukotiS je na vzliodnem pobpčju Taraboša vkljub velikim izgubam z veliko naglico [jrodiral. Po bajonetnem napaiiu je zased"el turške postojanke tik pod vrborru Crnogorci so naskakovali turške utrdbe preko oelih kupov padlili bratov. Proti veSeru je Esad-paša sporoCil, da želi 6rnogorskega jiosredovalca, Genei^al Vukotig se je podal sarn k paši. Plogajala sta se o tem, bi se li aovolilalbansKim beguncem iz vasi pa vzbodnem bregu jezera prost otlhod iz mesta. Kralj Nikita je to dovolil, dasi so tiste vasi v Crnogorskib rokaih. O pre'daji pa ni Esad-Eaša zdaj Še piSesar govoril, Ponoči se je obstreljevanje inadaljevalo z vso ljutostjo, General Martinovig je Setam naznanil, da so Srbi zavzeli Brdico. Cete so to vest sprejele z velikansldm navduSenjem, Vsi vojaki so z divjo radostjo v očeh klioali: ,,Skader! Skader!" Baterije iz utrdbe MuriCan so sipale ogenj na vrhTaraboSa, Cete Esadpaše so bile vsled neumornega nezloinljivega napada oblegovalcev tako pobite in izmuSene, da je postal iiadaljni odpor nemogoS. Ob 1. uri po polnoči je hrabri branitelj Esad paša dal na gla\iii utr.dbi razobesiti belo zastavo. Takoj nato so prve ^rnogorsKe čete pre. bredle Bojano in korakale v mesto. Veselie. V CetinjiJ, ?rnogorskem glavnern mestu, so izvedeli za paiJeo Skadra dne 22. aiprila ob 8. uri zveCer. Ko so glasniki-trobentaSi oznanjali veselo vest po ulicah.; in so zafceli grometi topovi, je bilo naenkrat sko. ro vse mestno prebivalstvo na nogah. Godba je z-aigr.ala, zvonovi vseh cerkva so zazvonili, ljudstva pa se je polotila velikanska radost. — ,,Skader je naš! Skader je naš!" klicalo jc mlado in staro, Ne velika, a navdušena množica ljudstva, je prijiorakaia pred kraljevo pala«2o ter je vriskala kipečega veselja. Kraljeve princezinje so jokale veselja, ko so izvedele o padcu Skadra. Kralj Nikita je stopil na pomol (balkon) ter je nagovoril ljudstvo. Izrazil je svoje veselje nad padcem Skadra ter naglaSala da so sedaj izpolnjene stoletne želje grnogorskega nanoda na najsijajnejši hačin. Mnogo žrtev je zahteval Skader, mnogo junaških sinov je padlo, toda kri ni bila prelita zaman. Ska'der je danes Srnogiorski! Ta nova povest Crne gore bo pripomogla državi do novega razvoja in bo pokazala, da je bil uspeb črnogorskih sinov vreden velikih žrtev. Življenje Crne gore je spojeno s Skadrom. KonBno je zaldical kralj: ,vŽivel Črnogorski Skader!" Množica je ta kraljev kJlio navdušeno pozdravljala in začela prepevati narodne pesmi. Velikanske so bile proslave zinage tudi v Belgradu, Sofiji in v Petrogr.adu. V Belgr.adu je bil v sredo, dne 23, aprila, ves promet ustavljen, Na tisofie ljudstva se je zbiralo po ulicali^ Godbe so igrale slovanske b!imne, Ijudstvo je prepevalo dromoljubne pesmi, avonovi vseh cerkva so doneli, s trdnjavskiji, zidov pa so gro_ meli topovi, Iz tisočevili grl je donela prelepa brvaška himna: r.,Lepa naša domovijia!" Okrog 20.000 ljudi se je valilo nato pred kraljevo palaco, Kralj se je prikazal pri oknu in je ginjeni pozdravil množico, katera je Šla nato pred rusko poslaništvo, kjer veselega vsklikiailja skloro ni bilo kbnca. Zvečer st> priredili meščani veliko bakljado z godbo. jKralju NlMti čestitajo. Vest o padou Skadra se je po bliskovo raznesla po svetui, y nekaterih krogih je vzbudila veliko veseljej med Nemci pa jezo in nevoljo, Italijanska kraljica Helenai, ki je bSi ftrnogorskega kralja, je bila prr ya izraed vseh, ki je svojemu o<5etu \i prisrčnib besedab Sestitala na slavnera zavzetju Skadra. Ko je izvedela za padec te važne trdnjave, ni skrivalai svoje ga veselja vsled velike zmage brabrib črnogorsKib junakov., V lasteavib' besedab1 so -SrnogorsKemu kralju in 6rnogorski armadi Sestitali tudi srbski, bolgarski in; gršk"i kralj, mnogo ruskili in drugib slovanskib voj' vod. Celo iz Anglpške in Francije ]e brzojav prinašal Crnogorcem iskrene Cestitke. Nek bogat Crnogorec, po imenu Laika Andrijevic, Ki ima v Južni Ameriki veliko trgOvino z žitom, je brzojavil Kralju Nikiti, da odpošlje v znak veselja na<3 padcem Skajdra pribodnji tederi 4 vagone žita za grnogorskjO armado. Avstrija proti Crnl gori. Avstrija izjavlja, da bo zaradi Skadra na vsak  način, ako treba, tudi z orožjem, nastopila proti Crni  gori, akQ se ne urnttkH*- iz Skadra in ga ne prepusti Albaniji^ PripraVljena je nastopiti tudi sama, ako bi  je aruge velevlasti ne podpirale, Gotovo je, da Rusija  in Francija ne bosta Avstrije pri tem delu podpirali. Kaj bosta storlli Anglija in Italija, je dvoiriljivo, Nem- cija bi zinala z nami iti, toda priseci se na Nemca tudi ne da, kadar oii v njegovo korist, je težko Kaj od njega dobiti, V listu ,,Information" svetuje nefc visoK ^astnik, naj se Crria gora kratkomalo vzame in pro- glasi za avstrijsko pokrajino, potem bo tudi skadrsko vpraSanje reSeno, Na Dunajn so bila v soboto, dne 26, ajprila, pr. va važna posvetovanja zaradi nastopa proti Crni gori. Ob 7. uri zvecer je cesar sprejel ministra za zunanje Z;a3eve, grofa iBerlitolda, "in nagelnika generalnega Štaba, Koiirada Hecendorfa. Sprejel ju je sKupno ter se ž njima posvetoval do 9, ure zveŠer. V politicnili, Krogili je to ve&erno posvetovanje vzbudilo veliko pozornost. Splošno se sodi, da je položaj zelo resen. Drugi dan, v nedeljo opoldne, je prišel k cesarju pre. stolonaslednik, na'dvojvo'da Frano Ferdinand ter ostal dalj Sasa pri cesarju. Frano Ferdinand je prišel ne. priSakbvano na Dunaj. Ogrski minigtrski predselinik Lukač je bil na dopiisUi na Semeringu.. Nenadoraa se je vrnil v Budimpešto. Vse to kaže, 'da gremo resnini trenotkom nasproti. Kralj Niklta vellkodušen. Nekaj dni preil padc^m Skatfra se je pritožila neka Crnogorka kralju, da je izgvibila v vojski tri si. nove in da nima sedaj nikogar, ki bi jo preživel. Nikita ji je baje odgovoril: ,,Potola.ži se, ker ti bbm zanje daroval \i Škadn] tri hiše." Tudi raznim Castnikom in vojakam, ki so se junaSkio borili, je ze pred zaivzet.jem Skadra obljiibil, ¦ da jim bode daroval v Skiadru liiše. Kralj je i;Dvodom črnogorske zmage pred Skadrom |X)milostil tudi mnogo jetnikov,. One zarotnike, ki so se leta 1908 lioteli upreti kralju, je vse osvobodil. Kralj je sam odprl ječo, y kateri sta bila zaprta voditelja zarote, bivša ministra RadoviS :n. |)1. Marušifi; oba je objel in poljubil, PomiloŠčene znrotnike ie Ijudstvo v Cetinju veselo sprejelo in jili peljalo pred kraljevo palačo, kjer jih je krali še posebej sprejel. V Crni gori vlada ra3i tega velikega Sina velikansko veselje in sploSrio zadovoljstvo. Skader. Slovani ga imenujejo Skader, Italijani Skutari, Turki \)& Skodra. Mesto leži na jugo-vzbodu Skadrskjega je^zera. O jezeru so rajzSirjene med firpogorskim in srbskim narodom številne pripoyeclke. Eno izmed njib prinaSa današnji ,,Slovenski Gospodar". Jezero je dolgo 40 kra, Široko pa je nad 14 Km, globoko je povpreSno 10 m. Jezero ima 35 otokov. Skupni obseg jezera iznaša 202 kv, km. Dosedanja meja med Turgijo in Crno goro je šla neTcako po sredini jezeraTo jezero je zelo bogato na ribab,; 1. 1906 sd ri. pr. izvozili 117,000 kg rib y vrednosti 50.000 K. Za časa Riraljanov je bilo jezero mnogo y;e-3je kot je pa sedaj. Ogromna apnenSeva stena, ki je obdajala jezero od yseh strani, se ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodje'danju ter je poSila, vslecl Česar }e nastala reka Bojana, Ta re'ka odvaja toliko vocle v morje, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osuSenem ozemlju so nastala rodovitna polja, ki pa spomladi in ob deževju mnogo trpe vsled povodnji. Megto SEader ima okrog 30 000 prebivalcev; od teb je 20»000 mohamedancev, 8.000 katolicanov in 2000 pravoslavnib". Krš8anski in mohamedanski del niesta sta ločena drug od drugega, Oni del mesta, kjer prebivajo kristjani, se razlikuje od mx>liamedanskiega po snagi in red-u, V tem delu stoji katoliška nadšKoiijsjia cerkev, velika stavba s 100 m visokim zvonikora. Zrayen nje stoji nadškofijsKa palaca. Ne tfaleB od jije se dviguje frančiškanska cerkev. Frančiškani in jezuitje imajo v Skadru več šol, med njimi tudi nekaj srednjih šoL Posebno znamenit je v Skadru oni del mostav jci služi trgovini in obrti, takozvani bazar* V bazarju dobi skfidrski prebivalec yse, kar rabi, — Znameaitautrdba Taraboš leži na zabodni strani mesta. Na severni strani Skadra se razprostira široko Skadrskojezero, proti zahodu se vije po dolini reka Boiana, proti jugu se razprostira roiTovitna dolina, proti vsbo_ du pa štrle gola rebra sKalovitega albanskega gorovja. Pogled na Skader je nekaj krasnega ip bujnega. Obširni in lepi vrtovi, ki obdajajo biše, rvstvarjajo sliloo, kakor da bi bil Skader en sajn vrt, katerega stražijo okrog in okrog silne trdnjave: Taraboš, VeliM in Mali Bardanjol, Brdica in Rasanla. Zgodovlna Skadra. O zidianju Skadra lkroži med jugoslovaioskim ljudstyom mnogo niiSnih pripovedk.- Srbske narodne pesmi opisujejo na 8udovito lep jiafiin postanek mesta. Narodna pesem pravi: MGrad gradila tri brata rodjana — Do tri brata, tri Mrljavčevifea — jedino bješe Vukašine kralje, — Drugo bj&Se Uglješa \ojvoda, — Tre6e bjege Mrljavčevie Gojko." 300 mojstrov je gradilo Skader, a vse, kar se je do noči naredilo,- je vila po noci razrušila. Vila jiaznani knezom, da se mesto ne ibo dozidalo, ako se vanj ne zazida žena, ,ki pride pr\a zjutraj prinest grailiteljem zajtrka. Kneza VukoMn iu Uglješa sta to ldjub vilini prepovedi svojima ženama povedala hi ju svarila, le Gojko Grljayftevič je molSal. In tako so zjutraj uilado Gojkovict), ki se je, nič todega sluteiS, podala k stavbenikom, prijeli in v zid zazidali. Na prisrcne proSnje nesrečne matere so ji pustdi v zidu le prostora, da doji dete, ki so ga ji prinašali iz doina, in dkno zia ofii, 'da je mogla zreti za njim, ko so ga ji odnažalL Iz zgodovine je posneti, da je bil Ska/ler sezidan že veS stoletij pred Kristusovim rojstyom. VeS stoletij so gospodoviali- nad meslom in okolico Rimljani m Goti, Skader je bil rojstrio mesto znanega srbskega junaka kraljeviSa Marka;, Vi&ek slave je videl Skader pod srbsko vlado. Leta 1346 je bil Steian 'Dušan Silni, kralj Srbov, Albancev in Grktov. L, 1302 se je pa, pričela usodepolna doba za Albanijo in Skader. Mogočna turška annada je prilirula v deželo. Srbska trdnjava Rasanfa se ni mogla dolgo upirati turškemu navalu Kruti polumesec je izpodrinil sveti križ, — Kaikih sto let pozneje se je uprl vodja Albancev, Skenderbeg in je proglasil Albanijo za samnstojno, a Skader je pa zastaviJ že leta 1386 vojvoda Jurij Stražimir Benefiapom. Skenderbeg je pustil Skader v oblasti Benečanov, ki je bil takrat glavna orožarria benečanske Iju&ovlade, Armado za axma'do ie pošiljal turški sultan proti Skenderbegu in njegovim zaveznikom. Posebno leta 1474 je divjal ljut bo] za Skader. V mestu je gladu pomrlo nad 2000 ljudi, ker ga je oblegalo 80.000 mož najboljšega turškega vojaStva. Turki so mestno obzidje in grad groziio raz. djali. Trdnjava je bila že tik pred padcem, ko je še Skenderbeg dobil prayocasmo refeitev. Turki so jo odkurilu L41478so Turkl vnovič poskiisili svojosrečo. Sultan Mohamed II. se je botel za vsako ceno polastlti te predstraže krščanstva. Pripeljal je pred Bkader velikansko armado 300.000 mož. Turki so Skader zelo ljuto najskakovali, en sam naskok jih je stal, kakor pripoyeduje doinača zgočlovina, 100.000 raož. A mesto -fee ni hotelo udati, toda bilo je tesno obkoljeno. Rešitve ni bilo od nikoder, Skenderbeg je bil tudi že med mrtvimi in Benečani so po neprestanih ljutih bojih tako izkrvaveli, da so bili prisiljeni, skleniti mir s sultanom. V miru, ki se je sklenil v Carigradu leta 1479, so odstopili iTiurkom vso Albanijo ter raesti Krojo in Skader. Prebivalstvo Skadra se je pa večinoma izselilo. Skader je postal z Albanijo vred tnrški. Po 434ih letib je prišel Skader. zopet v roke Slovanov. Skoro 7 mesecev so ga čvrsti sinovi sinje Crne gore oblegali. Danes je Skader v lasti Jugoslovanov. ^^^