>0 ili a a, 'V- in l S; * I 0' r-0-t0 a. <1 EgEMlIUJ W ES»MU!«|ifa H*t EB^:tp:4«tgni >Q EHTTuMKBULki Ell**,'ltH!4«Tn51 ^"*‘****1"1"n ** EE232H3ES3 i ESE2S3ES3 E112S3SES3 E232E2ES3I 11 [ ^ j Jgstival SZDL bftrt24- ?Pril* do 1. mina v črnomaljski obci-^»mnoge prireditve l^RNOMELJ — V počastitev 70-*. J51®«™ K.PJ, 70-letnice vili lneva P,Ub,llke> dneva °F. 1- maja in I 24 a* !?lad°sti bodo v Črnomlju od llSZDf i? do L maja pripravili festival b 'jfatn' item festivalu bodo sodelo va-W-1 la 7v^e , vs‘ frontni deli, od sindika-nd ekolrJZe komunistov in mladine do ifii VT m ?ovitl dnižbenih gibanj. * festivala številne pri- ti la v x*ako bo v ponedeljek, 24. apri-Predspri I^i0me'-i Pn5el Miha Ravnik, javnDx rePubliškega sindikata in na forma ^č111 govoril o sindikatu v re-bosta r- Pp.Poldanski okrogli mizi Predet* *? ^bičič in Zdravko Tomac senčrif- « SV°J° knjigo Sončne in odurli rStrani federacije. V torek bodo trtek K.Č^brvo partijske literature, v Čeha v koncert orkestra JLA iz Zagrelo vc^ ekbo dan Komunista, v soboto &ia iTT • H okrogla miza na temo reli-ta ka ,r°f^kisti5ni samoupravni družbi, Grmi* i, vdeloval škof dr. Vekoslav iek fgjj' aedeljo, 30. aprila, bo zaklju- V nove bitke ne brez zbornice V Posavju lahko gospodarska zbornica veliko pomaga pri strnitvi moči in kapita- la, pri nadaljnjem usklajevanju razvoja pokrajine KRŠKO — Letna skupščina je potrdila, daje posavska zbornica z delom v minulem letu izpolnila pričakovanja članstva in da mora poslej še okrepiti usklajevalno dejavnost pri razvoju regije ter mentorsko vlogo pri uveljavljanju tržne naravnanosti gospodarstva. Delegati so med drugim opozorili, da je bilo izredno veliko narejenega v okviru programskega sveta za Krško polje, da pa so za regijo nadvse pomembni tudi programi za manj razvite krajevne skupnosti, za katere so Posavci ujeli še zadnji vlak. Zbornica se bo morala letos močno potruditi za izpeljavo krajinske zasnove Krškega polja in razvoj podeželja. Gospodarstvo pričakuje, da bo postala zbornica njegova odvetnica in mentorica, da bo odpirala kočljiva vprašanja, kijih tisti, ki so za to plačani, ne načenjajo. V programu za tekoče leto dajejo prednost nalogam, ki so delno že proučene, niso pa še opredeljeni ukrepi in strokovne rešitve za tiste programe in projekte, ki so vezani na inte- RAPSKI TANAC V KOSTELU FARA — V soboto, 22. aprila, ob 20. uri bosta v prosvetnem domu v Fari-nastopili folklorna skupina Rapski ta-nac in klapa Kristofor iz občine Rab. To gostovanje sodi v okvir sodelovanja med pobratenima občinama Rab in Kočevje. Za dan republike lani je nastopila na Rabu folklorna skupina iz Fare, zdaj pa jim Rabovci obisk vračajo. Gostje z Raba bodo na obisku na Kočevskem in v Kostelu od 21. do 23. aprila. V petek zvečer bo sprejem in razgovor v dvorani Itasa v Pirčah. V soboto dopoldne bodo domačini gostom razkazali Kočeyje, ruševine gradu Kostel (ki ga zdaj obnavljajo) in mlin v Grbcu, edini mlin na območju KS Kostel, ki še vedno dela. rese Slovenije. Delegati so nasprotovali pobudam od zgoraj, da naj bi se regijske zbornice v prihodnje osredotočile samo na turi- • Posavci so za to, da se okrepi strokovna in organizacijska moč regijske zbornice, ker vidijo v tem racionalizacijo, obenem pa gospodarstveniki zahtevajo zmanjševanje vseh nepotrebnih opravil v podjetjih, v družbenih dejavnostih in upravnih organih. Zahteva po zmanjšanju števila delavcev v občinski upravi predstavlja še nobenega napredka, če zveza ne bo ukinila vrste opravil, ki jih nalaga podložnim službam. zem in drobno obrt. »Zahtevamo tako zbornico, kot jo imamo,« se je na skupščini zavzel Karl Recer, »saj bomo čedalje bolj potrebovali nasvete.« Strokovne službe naj bi krepili predvsem zaradi gospodarstva in zaradi razvoja nasploh, zato se mora regija poslej bolje organizirati za bitke na tržišču. ti &,T!lreasednik RK SZDL.v Vini-* fkireditev n V6<" ^P°rtndl 'n zabavnih VOJAŠKE VAJE PO , . LETNEM PLANU VOf. NOMELJ — Pojavile so se go-ske oti- 50 tud’ rezerviste iz čmomalj-sovo Mmei_vpoklicali in da so šli na Ko-0brarnvi°^lnskem odde2ku za ljudsko otiločno zanikajo. »Na BERITE DANES! na 4. strani: • Občinski načrti spremenjeni na 5. strani: • S stavko so izsilili odcepitev • Napad direktorja na politike na 7. strani: • Bienale se bo »zgodil« 25. maja na 9. strani: • Premalo zapirali in streljali? na 10. strani: • Mesto, ki mu je meja usojena na 12. strani: • Časi računalniškega kriminala na 14. strani: • Po treh desetletjih v prvi ligi SPOMINSKA PLOŠČA DR. FRANU ZWITTRU BELA CERKEV — V soboto, 22. aprila, bodo ob 10.30 v rojstnem kraju v Beli cerkvi pri Novem mestu odkrili spominsko ploščo pred letom dni umrlemu akademiku dr. Franu Zwittru. Slavnostni govornik bo član predsedstva Slovenije dr. Janko Pleterski, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja OF in srebrne znake sindikatov. Že dan poprej bodo ob 19.30 v Kulturnem domu Frana Zwittra prav tako v Beli cerkvi odprli spominsko razstavo, združeno z razstavo starih glasbil, ter prikazali dokumentarni film o pokojnemu akademiku. V kulturnem programu bo nastopil tudi pevski zbor s Koroške, od koder izvira Zwittrov rod. »Domače tržišče zdaj razgrajujemo, da razpada, zato se srečujemo z novimi stiskami, z iskanjem drugačnih poti za preživetje, saj nas tudi Evropa ne pričakuje odprtih rok,« je dejal Janez Rošker. »To ni le stvar Slovenije in Jugoslavije, ampak problem regije in občin, problem slehernega kolektiva. Zbornica lahko veliko pripomore, da bomo strnili svoje moči, svoj kapital in izkoristili prednosti, ki so nam še ostale.« J. TEPPEY JUTRANJKA ZOPER SPLOŠNO STAVKO SEVNICA — Izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije Jutranjke ni podprl predloga republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev, da bi v tekstilni industriji pripravili splošno stavko, če se v kratkem ne bodo uredili oz. izboljšali pogoji gospodarjenja v tej branži. Izvršni odbor poudarja, da se v podjetju zavedajo težkega položaja v tekstilni industriji, vendar meni, da bi s splošno stavko še poslabšali zagato zaradi izgube delovnega časa. Izvršni odbor poziva vse družbenopolitične organizacije oziroma odgovorne institucije, da pripomorejo k hitrejšemu reševanju položaja tekstilne industrije, vendar ne s stavkami, ki pomenijo le dodatno breme za same delavce v tekstilni industriji. Se dober mesec do 1. bienala NOVO MESTO — Prvi bienale slovenske grafike bodo na Otočcu slovesno odprli 25. maja, na dan mladosti, in bo trajal do 30. junija. Na bienalni razstavi, ki jo bodo postavili v Garni hotelu, bo sodelovalo 45 slovenskih likovnih umetnikov z 92 grafičnimi listi. Pred otvoritvijo se bo sestala mednarodna žirija in izbrala dobitnike šestih nagrad: za Grand prix Otočec in pet nagrad Novega mesta. V petih razstaviščih v Novem mestu bo v času bienala pet osebnih razstav: v galeriji Krka bo z grafikami predstavljen Božidar Jakac, v Dolenjski galeriji Bogdan Borčič, v razstavišču Pioniija Vladimir Makuc, v razstavišču SDK Andrej Jemec in v Študijski knjižnici Mirana Jarca Branko Suhy. Bienale bo spremljalo osem vzporednih prireditev, med drugim dve okrogli mizi o likovni ustvaijalno-sti, srečanje plesni!}, skupin Slovenije, pesniški večer Štefana Remica, fotografska in dve likovni razstavi. V okviru bienala bodo v Dolenjski galeriji odprli še eno razstavo Jakčevih grafik, in sicer sredi julija v počastitev 90-letnice rojstva Boži-daija Jakca. Več še na 7. strani) NEMCI NA KOČEVSKEM — Delegacija nemške občine Oer-Erkenshwick je bila na obisku v kočevski občini od 13. do 18. aprila. Na fotografiji: delegacija si je ogledala tudi tovarno Melamin. (Foto: J. Primc) Pionirjeva inovacija leta Zadnji velik dosežek Pionirjevih strokovnjakov računalniški program za risanje opažnih načrtov NOVO MESTO — Na nedavnem 5. mednarodnem sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni je novomeški GIP Pionir dosegel še večji uspeh kot doslej. Že ustaljeno je, da na sejmu dobi nekaj plaket in priznanj za razvojne in inovacijske dosežke, letos pa je poleg teh prejel še naziv inovacije leta (podeljuje ga republiški odbor sindikata delavcev gradbeništva) za računalniški program za risanje opažnih načrtov, katerega av-toiji so inženirji Tonček Žigante, Tone Zupanc, Bojan Saje in Žarko Povše iz Pioniijevega razvojnega oddelka. '* Pavlin' Pionirjev razvojni oddelek, v katerem dela 20 inženirjev in tehnikov, zagotavlja razvojno dejavnost za vse podjetje. Ukvaijajo se z razvojem gradbenih tehnologij, z razvojem montažne gradnje armirano-betonskih konstrukcij, z uporabo računalništva v gradbeništvu ter z razvojem strojne opreme za potrebe gradbeništva, in sicer tako za potrebe Pioniijeve gradbene operative kot za prodajo. Prav z nazivom inovacije leta nagrajeni računalniški program pomeni resnično pomembno inovacijo tudi v mednarodnem merilu. Omenjeni program pa je le eden od njihovih številnih razvojnih dosežkov in racionalizacij, ki se jih v gradbeništvu sicer ponuja še veliko. Pri tem delu v Pionirju 20-članska skupina strokovnjakov v razvojnem oddelku ni osamljena, saj se z njim ukvaija še prenekate-ri od okrog 4 tisoč Pioniijevih delavcev. Na sejmu v Gornji Radgoni so letos dobili še zlato plaketo za opažni sistem »Pionir-alu« pa srebrni plaketi za kom-binirani vibracijski valjar PV 50 in za preklopna vrata Piomasin ter drsna vrata Pioplan ter priznanji za gladilec betona in dvovaljni vibracijski valjar s prenosnim hidravličnim kladivom. Z. L.-D. ZAHVALA LJUDEM IN AKTIVISTOM TREBNJE — Predsedstvo OK SZDL je ugodno ocenilo potek nedavnega referenduma za izvolitev člana P SFRJ iz Slovenije v trebanjski občini. Zlasti je razveseljiva visoka udeležba volilcev — 93,18 odst., kar je največ na Dolenjskem in med najboljšimi rezultati v republiki. (Mimogrede: za Marka Bulca je glasovalo 71,88 odst., za Janeza Drnovška pa 25,43 odst. volilcev!). Jutri se bo vreme znova poslabšalo. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno s ploham: ir nevihtami, Nemška delegacija v Kočevju Obisk iz občine Oer-Er-kenschvvick — Koristni pogovori o ekologiji KOČEVJE — Od 13. do 18. aprila je bila na obisku na Kočevskem delegacija zahodnonemške občine Oer-Erkenschwick, ki jo je vodil župan Clemens Heinrich Peick. V petek so se gostje najprej sestali s predstavniki občinske skupščine Kočevje, občinske gospodarske zbornice in nekaterih delovnih organizacij, nato pa so si ogledali Kemično tovarno Melamin in tovarno LIK. Občino Oer-Erkenschwick je predstavil njen župan, ki je med drugim povedal, da so v tej občini najuspešnejša tista podjetja, ki imajo 20 do 50 zaposlenih. V razpravo so se vključili skoraj vsi prisotni. Žapišemo naj le nekaj mish in odgovorov, ki so še posebej zanimivi. Veliko težav in stroškov imajo v Nemčiji zato, ker so odpadne snovi odlagali kar v zemljo, s tem pa so onesnažili vode in zemljo. Zlasti kmetijski obrati so • 6 DNI NA KOČEVSKEM — V torek, 18. aprila, je iz Kočevja odpotovala 12-članska delegacija nemške občine Oer-Erkenschwick (pri Essnu, 28.000 prebivalcev), kije bila šest dni na prijateljskem, uradnem pa tudi poslovnem obisku v občini Kočevje. Za občane Kočevja so gostje pripravili 15. aprila piknik pri brunarici v Dolgi vasi, kjer so domačine pogostili s svojo posebno enolončnico (s sabo so namreč pripeljali tudi ekipo devetih kuharjev) in pivom. 16. aprila so obiskali Portorož in Postojnsko jamo. V ponedeljek, 17. aprila, pa sojih kočevski gozdarji in lovci vodili po Kočevskem Rogu, kjer so jim pokazali pragozd, ostanke nekdanje žage in druge zanimivosti. močni onesnaževalci okolja, zato imajo v Nemčiji predpis, da na farmi ne sme biti več kot 200 svinj, prizadevajo pa si, da bi še to število zmanjšali. Njihov časopis strogo obravnava občinske zadeve, je tako rekoč četrta sila, in marsikateri politik najprej pogleda v časopis in se šele nato odloča. Rečeno je bilo tudi, da bodo Nemci zainteresirani za vlaganje kapitala v Jugoslaviji le, če bodo imeli od tega dobiček in če bodo soodločali pri upravljanju. In še to: Slovence v Nemčiji hvalijo in imajo o njih in Sloveniji nasploh dober vtis. J. PRIMC V TREH LETIH NOBENEGA KANDIDATA TREBNJE — Sekretariat za ljudsko obrambo že tri leta ni pridobil nobenega kandidata za vpis v srednje vojaške šole, po republiških standardih pa bi jih moral letno 3 do 4. Kot je povedal sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Jure Žlajpah, imajo letos enega kandidata, ki pa mora prestati še zdravstvene in druge preizkuse. I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 Nikogar po prstih Vlada večine nad manjšino je skrajno zastarel model demokracije. Tega ne trdi le alternativec Jaša Zlobec, ampak tudi dokument o prenovi Zveze komunistov Slovenije, o katerem so prejšnji teden govorili tudi v medobčinskem študijskem središču v Novem mestu. Prenova ponuja kot središčni točki dve osnovni načeli politično konkurenco in svobodo — intelektualno, politično in gospodarsko. Ker je tako, bo treba zamenjati demokratični centralizem v ZX in povsem spremeniti odnos do manjšine in manjšinskega mnenja. V političnem pluralizmu je treba celo zaščititi manjšinske poglede. Ali kot je v razpravi dejal Borut Pahor, sekretar komisije za organiziranost in razvoj, kadrovsko politiko in usposabljanje pri CK ZKS, ima človek pravico imeti prav in ne le narobe, ne da bi ga kdo zaradi tega »tepel po prstih« ali mu celo »sekal glavo«. Dokument o prenovi ZK namesto demokratičnega centralizma predvideva vsebinsko povsem drugačna načela: demokratičnost, prožnost, racionalnost, uspešnost. To naj bi bila osnova za mobilizacijo članstva, ne pa prisila in izgon demokratičnosti, ki ju v svojem bistvu skriva demokratični centralizem. Seveda dogmatiki in »zdrave sile« v Sloveniji, kaj šele vjužnih republikah, ne bodo za tako prenovo Zveze komunistov. Govorili bodo o neučinkovitosti (kako pa je bila učinkovita doslej?) ali celo razpadu organizacije. Še huje pa bo, če bodo potuhnjeno molčali in čakali na svoj trenutek, ki jim ga bodo po njihovem prej ali slej prinesli neuspehi »gnile« demokracije. Aa. LEuAi\ Balkanski vohun Dr. Nenad Kecmanom: v tem in najbrž tudi v nobenem od prihodnjih mandatov ne bo član predsedstva SFRJ iz Bosne in Hercegovine, način, kako je odstopil oziroma so ga odstopili, pa je pozornost jugoslovanske javnosti ponovno usmeril v to našo od Agrocomer-ca in voditeljev uničeno republiko. Kolje znano, je bil dr. Kecmanovič med drugim tudi rektor sarajevske univerze, eden od treh kandidatov iz BiH Volilna otipavanja so pokazala, da je nesporen favorit za najvišjo funkcijo. Od 109 občin, kolikor jih ima la republika, so Kecmana vica med predhodnim preliminarnim postopkom podprti kar v 80. Zanj so bila tudi središča Sarajevo, Mostar in Tuzla. Ko se je seznam kandidatov skrčil na samo tri imena, je tega uglednega javnega delavca, teoretika in publicista s precejšnjim naskokom pred konkurentoma podprla tudi republiška SZDL Tedajje treščilo kot iz jasnega Seveda s pomočjo tiska Mladost (tist jugoslovanske mladinske organizacije) je začela objavljati nadaljevanko o doslej neznanih dejavnostih dr. Nenada Kec-manoviča javnost je zasul plaz kontroverznih govoric, očitno usmerjenih zoper politično, znanstveno in človeško dis-kreditacjo kandidata za člana predsedstva SFRJ. Oblast je molčala, njena dejavnost je bila opazna predvsem v tem, da je skušala skozi skupščinsko sito spraviti enega od obeh preostalih kandidatov. Toda Bosna ni več tisto kar je bila, odstrelitev priljubljenega politika in znanstvenika je dvignila vihar med delegati, volitve so naredili neveljavne, usese vrača nazače-tek. Vendar brez Kecmanoviča, ta se je zavil v molk in nepreklicno odstopil Toda molčati ni bilo mogoče še zlasti, ker je mladina, na katere stranije bil več kot enkrat priljubljeni rektor, zahtevala ukinitev embarga z uradne informacije ki tako ali drugače bremeni nesojenega člana predsedstva Jugoslavije Pritisk javnosti je bil tako močan, daje Kecmanovič moral spregovoriti To je storil z dolgim člankom v vsejugoslovanski Borbi Njegovi najvažnejši trditvi sta, da je moral oditi zaradi pritiskov določene skupine v republiški državni varnosti, ki da ji ni po volji že vrsto let, in zaradi vplivne roke konservativnih politikov, ki jim kadrovska obnova nikakor ne ustreza Povedal je tudi, da ga je klical Mu-hamed Berberovič ki vodi komisjo za varstvo ustavne ureditve (v njeni pristojnostije tudi državna varnost), in mu rekel naj se umakne Zato, ker svojih stikov s tujci ni prijavljal in hodil po tipih deželah In podobno. Berberovič si je tudi nekoliko po pilatovsko opral roke rekoč, da bi v Bosni in Hercegovini Kecmanovič še nekako prišel skozi težave pa bi nastale zgoraj v zvezi kjer da so bolj strogi Skratka, iz nespornega kandidata za člana vodstva SFRJ je nekdo čez noč naredil nekakšnega koi je bile sliko viti rečeno, »balkanskega vohuna«. Omenjajo dolarje, rublje in stike s tujimi diplomati Ni naključje, da seje to zgoditi ravno dr. Nenadu Kecmanoviča Kajti on je bil kot rektor univerze tisti, kije nasprotoval šikaniranju politično prebujajočih se sarajevskih študentov s strani sekretariata za notranje zadeve. Bosna se namreč politično in pluralistično prebuja Dovolj ji je vlade ene ali dveh družin, delitve na klasične turške pašaluke To izpričujejo časopis Valter, zahteva po resnici o aferi Neum, zahteva skupščinskih delegatov po novem evidentiranju za člana predsedstva Priče smo mladi Bosni republiki ki noče verjeti, da je dr. Nenad Kecmanovič balkanski špijon. Ljudje se javno norčujejo iz službe državne varnosti, češ da je tako nesposobna da je za kso »podtalno« dejavnost kandidata za člana jugoslovanskega vodstva zvedela tako rekoč v zadnjem hipa Če pa je za vse skupaj vedela že prej, bi bila njena dolžnost govoriti ob pravem času in na pravem mesta Javnost je seveda prepričana, da gre za izmišljene obtožbe, mlada in drugačna Bosna in Hercegovina s predstavnikom v osebi dr. Nenada Kecmanoviča pač nista nekomu po volji V sami Bosni in v Jugoslaviji Zato ni nikakršno naključje, da je gonjo zoper tako Bosno in Kecmanoviča začela ravno beograjska Mladost Sicer pa je Slobodan Miloševič dal vedeti da se boj za Jugoslavijo nadaljuje Kaže pa, da BiH ne bo krhek oreh M. BAUER Občina naj dobi več besede V Brežicah o ustavnih dopolnilih: manj sisov BREŽICE — Svet za družbenoekonomski sistem pri OK SZDL v Brežicah je pri obravnavi delovnega osnutka amandmajev k slovenski ustavi podprl rešitev, po kateri je obvezno le ustanavljanje tistih sisov, ki so določeni v zvezni ustavi. In še to naj velja samo za republiko, medtem ko bo za občine to urejal zakon ob upoštevanju začete reorganizacije in zahtev po zmanjšanju sisovskih inštitucij. Glede delegatskega sistema naj po mnenju sveta obvelja izvolitev stalnih delegatov na vseh ravneh. Volitve morajo biti tajne in neposredne, kandidatov pa več, da je možno izbirati. Delegat ne sme biti »padalec«, ampak naj izvira h. temeljnega okolja. Za delegate zborov republiške skupščine meni svet, naj poslej opravljajo delegatske funkcije polprofesionalno. Tehtno proučitev zahteva vloga občinskih izvršnih svetov, da ne bodo podaljšana roka republiškega IS in hkrati odgovorni svojim skupščinam, ki na temeljne odločitve nimajo nobenega vpliva. Na novo se odpira tudi vprašanje, kako je s soodločanjem sisovskih skupščin kot samostojnih zborov na občinskih in republiških sejah. Ustava naj tudi opredeli drugačno vlogo, položaj in pristojnosti družbenopolitičnega zbora ter vključevanje pluralističnih interesov znotraj SZDL v skupščinsko odločanje. Za sprejemanje ustave se predvidi referendum kot ena od možnosti, izključna pravica do uvedbe referenduma pa naj ostane v pristojnosti delegatov skuščine. Ob teh stališčih sveta bo danes tekla razprava na občinski konferenci SZDL, kijih bo po potrebi dopolnila ali spremenila. J. T. PRIREDITVE V MESECU MLADOSTI METLIKA — Metliška mladinska organizacija pripravlja za maj, mesec mladosti, številne prireditve. 6. maja bo občinsko tekmovanje mladih v SLO In DS, ta in naslednji dan pa še teniški turnir. 9. maja bo svetovni popotnik Zvone Šeruga govoril o svojih potovanjih. 10. maja bo turnir v malem nogometu, na katerem se bodo pomerile reprezentance mladinskih občinskih komitejev iz dolenjske regije; za 12. maja pripravljajo video večer, dan zatem bo nastopilo več metliških in drugih glasbenih skupin; do 26. maja, ko bo večer poezije, pa sledi še več drugih prireditev. ynr~ — -"0•» a»»a % Do župana tajno in neposredno? »Draga« demokracija? kaj javnih soočenj kandidatov. Novoustanovljeni Studio za politični marketing pri Univerzitetni konferenci ZSMS Maribor je opravil tudi prvo raziskavo razpoloženja Mariborčanov do treh kandidatov in ugotovil, da so njihove možnosti dokaj izenačene, saj ima preveijeni politik Smole majhno prednost pred mladim energičnim manager-jem Krajncem, oba pa nekaj večjo prednost pred morebiti za štajerski okus malce preveč uglajenim in mirnim Malešičem. Možnosti so odprte predvsem zaradi tega, ker se več kot tretjina ni opredelila do nobenega kandidata, izkušnje z volitvami člana predsedstva SFRJ pa so pokazale, da so prav neopredeljeni volilci, kot je pravilno opozorila mnenjska raziskava omenjenega mariborskega marketinškega studia, opravljena tri dni pred 2. apri- MARIBOR — Komaj sije Maribor oddanih od vseslovenske predvolilne kampanje, je že pahnjen v svojo lokalno — za novega mestne- ga župana. Dosedanji predsednik l to mestne skupščine Emil Tomažič se je odločil predčasno končati mandat, od skupno 25 evidentiranih za novega župana pa so zdaj na rešetu ostali še trije. Tone Krajnc, direktor mariborske bolnišnice, Matija Malešič, podpredsednik mesta in vršilec dolžnosti županske funkcije, ter Branko Smole, sedanji župan ene od šestih mariborskih občin (Rotovž), so imena, med katerimi naj bi v naslednjih tednih izbrali novega prvega moža Maribora. T rojica seje med drugim že predstavila Mariborčanom v enourni televizijski razpravi v okviru regionalnega studia, Večer pa je objavil tudi njihove volilne programe. Do končne odločitve naj bi bilo še ne- lom, Drnovška pripeljali do zmage. Vse te napovedi bodo seveda imele praktično politično vrednost le v primeru, če bodo Mariborčani novega župana izbrali s tajnimi, neposrednimi volitvami, za katere se je v isti anketi izreklo čez 80 odstotkov vprašanih. Odločitev o tem še ni padla, čeprav je zelo veijelno, da se bo mestna SZDL odločila za isto formulo kot prej njena republiška »mati«. Dvomljivci pravijo, da se za ...............:kti funkcijo, ki ima objektivno majhen vpliv na dogajanje v mestu, ne splača uprizaijati takšnega »cirkusa«, ki veliko stane. Lako jim samo odgovorim, da je od osebnosti župana največ odvisno, koliko bo v resnici imel vpliva v mestu, in da se je licemerno spraševati, koliko bo vsa ta demokracija stala, ko pa je tudi Maribor po zaslugi sisovske in druge kvazidemokracije vsa ta leta na veliko metal denar skoz okno. MILAN PREDAN ŠENTJERNEJSKA GODBA V GABRJU GABRJE — V soboto, 22. aprila, bo ob 20. uri gostovala v Gabiju šentjer-nejska pihalna godba. Na koncertu, ki ga organizira kulturno društvo iz Gabrja, bodo predvidoma nastopili tudi pevci šentjernejskega okteta. Zvezo komunistov še hudo bremeni teža monopola MS Z K Ljubijsns c političnem pluralizmu — Komentar Petra Bekeša LJUBLJANA — »Odobravanje pa tudi pomisleki so prisotni v dosedanjih razpravah o prenovi ZKS in ZKJ,« je dejal Andrej Ambrožič, sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana-oko-lica, na seji tega sveta 11. aprila med razpravo o predlogu stališč P CK ZKS o političnem pluralizmu in prenovi ZK Slovenije. Nadaljeval je, da predvsme mladina in intelektualci menijo, da je to, kar ta dokument ponuja, premalo, starejši člani ZK pa prav nasprotno: da so predvidene spremembe prehitre. Večina razpravljalcev iz občin je potrdila misli sekretaija in dodala, da je večina občanov pa tudi komunistov za večstrankarski sistem. ZKS še nima dovolj jasnega programa, ki mora biti tak, da bo privlačen tudi za nečlane in bi se prav zaradi strinjanja z njim v ZKS vključevali novi člani. ZK je uspešna tam, kjer javno razpravlja o zadevah, ki Sedem sejmov za en velesejem Od 18. do 23. aprila na Zagrebškem velesejmu 2.100 razstavljaicev iz 28 držav — 80-letnica ZAGREB — V hrvaškem glavnem mestu, ki ima večstoletno sejmarsko tradicijo, bodo letos proslavili 80-letnico Zagrebškega velesejma, ki je po velikosti sedmi na svetu. Udeležba tujcev kaže, da na lovorikah ne gre dremati, zato si zagrebški poslovneži prizadevajo sejemske prirditve čimbolj posodobiti. Priložnost za prikaz, koliko lahko sledijo zahtevam razstavljaicev in obiskovalcev, je že tokratni spomladanski velesejem (začel se je v torek, odprt pa bo še do nedelje), na katerem je prisotnih 400 tujih razstavljaicev iz 28 držav, več kot štirikrat toliko pa je domačih firm, med katerimi je dobra četrtina slovenskih. V nasprotju s prejšnjimi splošnimi spomladanskimi velesejmi gre tokrat za splet sedmih specializiranih mednarodnih sejemskih prireditev; vsaka zase je zaokrožena sejemska enota, skupaj pa tvorijo celoto s prikazom najnovejših proizvodnih in tehnoloških dosežkov, ki se med seboj v marsičem dopolnjujejo. Sejem izdelkov široke potrošnje raz-šiijata sejma poljedelstva in prehrane pa drobnega gospodarstva in obrti, prikaz raznovrstne strokovne literature in učne opreme nudita združena Interliber in Educa, Inova predstavlja dosežke pri razvoju inventivnega dela, Ferial oz. mednarodni dnevi turizma so ko naročeni pred glavno turistično sezono, slednjič pa je tu še sejem za sodobni promet in zveze, na katerem se je moč seznaniti z najnovejšim na področju železniškega, pomorskega ali cestnega prometa. • NI ODSTOPIL ZARADI ZAPLEMBE — Minuli teden je bilo v sredstvih javnega obveščanja nekaj ugibanj, daje predsednik sveta časopisa Mladina, Peter Bekeš, odstopil 12. aprila zato, ker je bila istega dne prepovedana prodaja zadnje številke Mladine. Vendar oba dogodka nimata neposredne zveze. Peter Bekeš je svoj odstop napovedal že dan prej, to je 11. aprila dopoldne, na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana okolica. Tega dne je namreč Peter Bekeš na seji MS ZK Ljubljana-okolica podal uvodne misli v razpravo o političnem pluralizmu in prenovi ZKS, nato pa je tudi odgovarjal na vprašanja. Bekeš, kije tudi član CK ZKS, je med drugim dejal, daje naziv »zdrave sile« nekorektna manipualcija tiska. V vodstvu ZKS se zavedajo, da seje treba pogovarjati z vsemi in tudi s komunisti iz starejše generacije. In zanje je naziv »zdrave sile«, uporabljen tako, žaljiv. Ni pa običaj, da bi take razgovore z raznimi skupinami javno razglašali in zato tudi o tem obisku niso izdali posebnega sporočila. najbolj zanimajo občane, in ne tam, kjer to počne na zaprtih sejah. ZK si bo povrnila ugled z delom, ne besedičenjem. Premalo je odgovorov na razne napade naZK. Vsa ta in druga mnenja je komentiral predstavnik CK ZKS Peter Bekeš. Dejal je, da ZK ne more živeti le od zaslug prednikov. Nove politične organizacije pa se motijo, če menijo, da bodo uspešne le zaradi napak ZK. Tako imenovani bojeviti protikomunizem pa je lahko močan le, kadar komunisti prekoračijo zakonske meje. Komunisti bodo manj ranljivi le, če bodo delali manj napak. Vsaka kritika pa ni bojeviti protikomunizem. Izstopi iz ZK so tudi zato, ker je bilo v ZK premalo demokracije. Vsak dan je komunistov manj še zato, ker jih bremeni teža monopola, in veliko jih je vstopilo v ZK prav zaradi monopola, ki so si ga prilastile razne skupine, ostalo članstvo pa se temu ni uprlo, zato je ZK izgubljala ugled. Prenova ZK pomeni demokracijo, civilno družbo, samoupravljanje na zdravih temeljih; trg blaga, storitev, dela, kapitala in znanja, demokratično in učinkovito kontrolo, J. PRIMC MANJŠI PROMET V TRGOVINAH NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 74 z dne 17. aprila 1989 tečaj za devize, elektivo, čeke. kreditna pisma ______ in poštne nakaznice __________________ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 7508,40 7519,68 7530,96 Avstrija 100 70875,70 70982,17 71088,64 Kanada aater 1 7802.95 7814,67 7826,39 Danska krona 100 128230,05 128422,68 128615,31 Finska marka 100 222366,02 222700,07 223034,12 Francija frank 100 147423,71 147645,18 147866,65 ZR Nemčija marka 100 498691,58 499440,74 500189.90 Grčija drahma 100 5793,62 5802,32 5811,02 Irska funt 1 13304,04 13324,03 13344,02 Italija lira 100 679,25 680,27 681.29 Japonska jen 100 7019,12 7029,66 7040,20 Kuvajt kv. dinar 1 31933,67 31981,64 32029,61 Nizozemska gulden 100 441919,30 442583,17 443247.04 Norveška krona 100 136915,25 137120,93 137326,61 Portugalska escudo 100 6019,64 6028,68 6037,72 Švedska krona 100 146236,12 146455,80 146675,48 Švica frank 100 565041,75 565890,59 566739,43 V. Britanija funt 1 15817,66 15841,42 15865,18 ZDA dolar 1 9286,00 9299,95 9313.90 METLIKA — V sedanjih časih je za poslovanje trgovine pomembnejše od marže hitro obračanje zalog. Prav zato gre metliški trgovini razmeroma dobro. Koliko časa bo to trajalo, pa se ne upa nihče napovedati. Dejstvo namreč je, da realen promet v metliških trgovinah pada od 5 do 10 odst. na leto, padanje kupne moči pa se pozna tudi pri prodaji osnovnih življenjskih potrebščin, kot sta mleko in kruh. Naša anketa Se sna provokacija Vpoklic nekaterih vojaških obeznikov iz Slovenije v enoto JLA, Kije že v prvih dneh aprila odšla na Kosovo, je v slovenski javnosti povzročil precej razburjenja in zaskrbljenosti. Slovensko, lahko rečemo večinsko mnenje do urejanja razmer na Kosovu je znano; z izrednimi ukrepi,^ustrahovanjem, policijsko uro, z orožjem in s tanki, v senci katerih so bile tudi sprejete spremembe srbske ustave, niti en kosovski problem ne bo rešen, ne bo niti malo manj sovraštva in nič več sožitja. Odločitev o pošiljanju slovenskih rezervistov na Kosovo je v takšnih razmerah, m«0 rečeno, netaktna. Najmanj takšno oznako lahko uporabimo tudi za popolno odsotnost informacij o tem vpoklicu in za uradni molk na javno zastavljena vprašanja, ki le še povečuje ogorčenje in skrb in rojeva vse več vprašanj o morebitnih končnih ciljih takšne poteze. JANEZ BALAS, prodajalec na Petrolu, Krško: »Vpoklic slovenskih rezervistov na Kosovo je samo še ena provokacija več, “ so si jo privoščili na račun Slovencev. Ceie morajo biti tam doli policijske in vojaške sile, potem naj bodo to enote iz rednega sestava, ne pa, da kličejo na pomoč še rezerviste, o katerih sedaj tudi tako rekoč nič ne vemo. Predvsem pa se s silo ne bo dalo dosti opraviti, potrebno bi bilo politično delo m pa predvsem reševanje gospodarskih težav. Z izrednimi ukrepi, prisilo, policijsko uro problema ne bomo rešili.« IRENA ŠKORC iz agencije Ljubljanske banke v Dobovi: »Ko bi bila vojna, je razumljivo, da nihče od nas nima izbire. Toda v primeru Kosova sem prepričana, da bi lahko poiskali druge, primernejše rešitve. Osebno nikakor ne bi bila zadovoljna, če bi mojega moža poslali kot rezervista v kraje, kjer ne poznamo ne življenja ljudi ne njihovih navad. V takem okolju si samo tujec, si zgubljen.« vpoklic je eden od njih.« JANEZ PONIKVAR, vzdrževalec v Inlesu Ribnica: »Sramota je, da nekdo izven Slovenije odloči, da morajo slovenski rezervisti na Kosovo. Nerazumljivo je tudi, da denarne pomoči nismo mogli razdeliti, kar brez vprašanja pa vzamejo naše vojake. Do vseh teh zapletov in izrednega stanja, do takega sovraštva pa ne bi prišlo, če bi naše južne brate navadili delati. Kdor dela, se nima česa prepirati, hoditi po mitingih ipd. Mi pa smo jih razvadili, da žive od pomoči.« MARKO ŠTERBENC, dijak SŠTUD Kočevje: »Narobe je, ker na Kosovu ne morejo sami ali vsaj v okviru Srbije urediti svojih zadev in pošiljajo policijo in vojsko iz vse države nad civiliste. Zadeve pa je treta najprej reševati po mirni poti, saj je resničnih povzročiteljev neredov verjetno malo-Vojska bi lahko nastopila šele, če bi zares počilo. Najbolj narobe pa je, da o vsem zvemo le malo resnice.« MILKA LENIČ, patronažna sestra v zdravstvenem domu Trebnje: »Bila sem delegatka v republiški skupščini, ko je Lea Oražem predlagala umik naših rezervistov s Kosova, in povsem sem jo razumela in podprla. Toda, ko dobro razmisliš, kakšne bi bile posledice, če bi slovenski rezervisti odložili orožje — veijetno sojenje pred vojaškim sodiščem —, se zdi, da bi bilo vsaj manjše zlo in bolj modro, če bi vpoklicali starejše, izkušene može.« in SUHI Jšm * PETER ŠUICA, dijak iz Črnomlja: »Tudi tak vpoklic slovenskih rezervistov in njihov odhod na Kosovo je indikator slovenske suverenosti. Nerazumljivo je, da je slovenski narod plebiscitarno proti uvedbi izrednih ukrepov na Kosovu, po uvedbi tega stanja pa tja pošljejo slovenske rezerviste. Sicer pa je Kosovo že dolga desetletja sod smodnika in noro je okoli njega hoditi z odprtim ognjem izrednih ukrepov.« URŠKA MAURER, študentka iz Sevnice: »Ko se pogovarjam s kolegi o vpoklicu slovenskih rezervistov na Kosovo, smo zelo podobnega mnenja, da to ni bila niti naj; manj dobra poteza. Še zlasti smo Slovenci lahko ogorčeni, ker se gredo odgovorni tovariši v (vojaških) vrhovih takšne skrivalnice in niso poskrbeli za obveščanje vsaj ne' posredno prizadetih ljudi, koliko časa b°°° zdoma, odtrgani od delovnih in študijsko1 obveznosti.« SILVO ŠTUBLJ AR, sekretar OK ZSM*> Metlika: »O vpoklicu rezervistov in njih°" vem odhodu na Kosovo je tako malo informacij, daje to težko ocenjevati. In že to. da o vprašanju, ki precej razburja ljudi, W informacij, je narobe. Meni kot rezervistu tudi ne bi bilo prav, če bi me čez noč pok'1' cali in ne bi vedel, kam grem in za kolik0 časa. Sicer pa mislim, da bi morali z izrednimi ukrepi na Kosovu čimprej prenehati, red in mir naj vzdržuje redna milica.« n JANEZ BERNIK, dipl. ing. biotehnolo-gije, Krka Novo mesto: »Glede na VP°*T slovenskih rezervistov se mi ne zdi prav, uf o tem nimamo celovite informacije in vse potrebnih pojasnil. Ravno zato se zastavljajo vprašanja, ali so razlogi za ta ukrep vojaške ali politične narave, pa, ali naše su>j vensko vodstvo ve, katere so pristojnos republike v zvezi z JLA. Razlogov za dvom o tem, ali smo pravna država ali nismo, se J. t zadnjem času nabralo že preveč, omenjeni 1 i I S t <>} I l\ kmetijstvo Krški kmetje pred vrati Evrope Novi direktor M-Akgrokombinata Ivan Kozole o kmetijstvu v krški občini KRŠKO — Konec aprila bo preteklo štiri mesece, odkar je na čelu krškega M-Agrokombinata kot generalni direktor inž. Ivan Kozole, dosedanji prvi mož TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve. Štiije meseci so prekratka doba, da bi že lahko govorili o spremembah, ki naj bi jih novi direktor že izpeljal, mogoče pa je govoriti o tem, kaj v tej kmetijski delovni organizaciji načrtujejo za prihodnost. nagrada za BELOKRANJKO jediU,BlrJANA - Dr-Elz* Leskovec sa v;j a, eto^ni° nagrado Sklada Bori-v»n;„n£a 'zume >n izboljšave) za lokraniS°Ve ^rkCebule, ki ima ime bele ni,*' 4 ln smo jo svoj čas na tej strani je rhv!!nejj Pre<£>tavili. V obrazložitvi vitiwcn- da,-*-e Belokranjka zelo rodo-sempn orta’k> se lahko razmnožuje s i Mlečne stavke ne bo ! 0DniU?UANA - Dvodnevnega | ska kn?'?,e8a 5tfajka, ki ga je Sloven-; horin". j azveza napovedala za pri-s ie ni te?en’ne Bo. Zezni izvršni svet s Ski ™^,ob svoji liberalni gospodar-f sprostil še eno zadnjih ; ^nom£kkamviif'hcen77 ProdaJ"° S ko in J7 V Sloveniji, kjer so mle-( treii?nm ?ni lz^elki ie tako za skoraj > kah"° dražJ' kot v drugih republi-\ vr«„ “1,0 P°svetu v republiškem iz-s' m svetu sklenili na tržno ceno «Čeprav sem imel vedno to smolo, da sem se novih nalog loteval v najtežjih časih, sem prepričan, da bomo tudi na ravni delovne organizacije — tako kot prej v TOK — naredili več in bolje. V TOK smo v preteklih 10 letih zgradili precej novih hlevov, tako da se je precej povečala reja živine, uvedli smo sadjarstvo in pridelavo jagodičevja tudi v zasebnem kmetijstvu, razvili smo trgovino in storitvene dejavnosti, o čemer griča tudi novi oskrbovalni center v Zadovinku. Zdaj se seveda vsega tega lotevamo v celotnem Agrokombinatu, in to na nov način, ki ga spodbuja nova ekonomska politika. Mi smo za slovenski in jugoslovanski trg že preveliki, zato se bomo morali preusmeriti tudi v Evropo,« pravi direktor Kozole. Do tega spoznanja so prišli v Agrokombinatu dokaj pozno, zato bo preusmeritev težja, predvsem pa dražja, a vsekakor nujna. »Spremembe bodo predvsem v tem, da se bomo morali tudi v kmetijstvu organizirati marketinško, saj bomo prodajali samo tisto, kar trg potrebuje. Marketingu ob boku pa bo morala stati razvojna služba. Sled- njič se bo spremenila tudi notranja organizacija, saj se pri nas vse bolj ogrevamo za enovito delovno organizacijo, vendar tako, da bodo posamezne enote v njej točno vedele, kakšne naloge imajo in koliko bodo iztržile na trgu za svoje pridelke,« pravi Kozole. Sprememb v organiziranosti bi se že lotili, če bi bila nova zakonodaja že znana, zato pa računajo, da jih bodo izpeljali do konca leta. Kozole je prepričan, da bo treba spodbujati razvoj zasebnega kmetijstva, ki je bilo na stranski družbeni tir potisnjeno še dalj časa kot družbeno. V tem smislu tudi podpira organiziranost kmetov v kmečki zvezi, čeprav se ogreva bolj za vsebinske premike in ne samo za Vina za Vinsko vigred Za ocenjevanje belokranjskih vin je prispelo 220 vzorcev — Veliko izločenih — Dva šampiona Preiti dodati,0 m eko skupaj s premijo in Po2')a ve^?^000^n šopek. Krompirje Mftol^r d,°3000kilogram,sola-din m - dln klla in 3.000 do 5.000 din Fienco’ kolerabo 2.000 do 3.000 fižol 12.000 do 15.000, 6,000 do 8.000 in čebulo 3.000 °*teh SS 0re,hoVxje.bl10 lreba ie »»i- ,™-000 din. Lonček smetane 1 12 J^OOO din in kilogram skute ' do 800 (f' J-^Ca80prodajaliP°700 METLIKA — Na letošnje ocenjevanje belokranjskih vin lanskega letnika za razstavo belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi je prispelo skupaj 220 vzorcev, od tega 146 belih in 74 rdečih vin. Od belih je bilo kar 133 vzorcev belokranjskega belega vina, prvič pa sta prišli kot sortni vini renski rizling in • REGRES PRODAL TRSNE CEPLJENKE — Zaradi vse večjih stroškov v vinogradništvu so se v metliški Vinski kleti bali, da ne bodo prodali vseh 40.000 trsnih cepljenk, kolikor sojih pripravili. Ker pa je republiški sklad zagotovil regres za nakup trsnih cepljenk za družbene in organizirane kooperacijske proizvajalce grozdja, so vse cepljenke prodali. Cena cepljenk je bila 3000 dinarjev, polovico tega zneska pa je znašal republiški regres. V okviru tozda Vinska klet proizvajajo trsne cepljenke vseh priporočenih in dovoljenih sort trte za belokranjski okoliš. Te so: od rdečih sort: modra frankinja, žametna črnina, šentlovrenka in portugal-ka, pri belih pa so pred časom trsni izbor razširili, tako da so sedgj poleg kraljevine in laškega rizlinga v izboru še beli burgundec, renski rizling, rumeni muškat, zeleni silvanec in char-donnay. Bela krgjina še naprej ostaja vinogradniški okoliš, kjer prevladujejo rdeče sorte, vendar se z razširitvijo trsnega izbora razmeije 70:30 v korist rdečih sort spreminja in kmalu pričakujejo, da bo 60:40, še vedno pa seveda v korist rdečih sort. Kaže, da se bo zanimanje za obnovo vinogradov v Beli krajini povečalo, zlasti se- sauvignon. Od rdečih vin je bilo 46 vzorcev metliške črnine, 9 rosejev, 7 vzorcev frankinje in 3 vzorci žametne črnine. 7-članska strokovna komisija, katere predsednica je bila prof. dr. Slavica Šikovec, je izločila 70 vzorcev, od tega 50 belih in 20 rdečih vin, tako daje bilo ocenjenih 150 vzorcev. Za belokranjsko belo vino je dobilo zlato medaljo 15 vinogradnikov, najviš-jo oceno. 16,6 točke, pa je dobilo vino Staneta Štuklja iz Portoroža, ki ima vinograd na Ručetni gori. Od sortnih vin »REŽICE — Na sobotni te-nXS„,! ??iem s® rejci prašičev P Peljali 150 živali do treh metu, ev,starosti in 31 živali starej-' " treh mesecev. Prvih so S.r®dali' 98 po 25.000 do 27.000 V kot malino ali robido SVojihVredne limonam in pomarančam, torej južnemu sadju, ki je zaradi rabji„,Vlf)klB cen postalo mnogim ljudem skoraj nedostopno. Maline upo-stVoJ tudl kot Pravilni sadež, kot odlično odvajalno in diuretično sred-• »e en razlog več, da se zanjo najde prostor tudi na naših vrtovih. Zemlir|0',a ma*‘n 'n r°Bidnic ni zahtevna. Potrebujemo dobro zagnojeno $enc;J ■ z veliko humusa. Običajno je primeren kak vrtni kot, kjer je več je nyj 'n vlage, kar drugim rastlinam tako in tako ne godi. Za velik pridelek UsJ 0 Potreben tudi hlevski gnoj ali kompost, kar pomeni, da brez njiju ni sledni 6 tr • Pridelave. Maline je moč vzgajati brez opore ali z oporo, 'abliif Pa Pr‘de v poštev zlasti v plantažni, tržni pridelavi. Za oporo upo-J Jo največ enojno žično oporo. je zel0 e*6 'a^ko r°dijo enkrat ali pa dvakrat na leto, odvisno od vrste. Rez H° pa nostavna, saj po obiranju le porežemo rozge, ki so že rodile, pustinje |- 11 .k n‘so- Velikega in zdravega pridelka si ne moremo nadejati Pršica. roP •).enja proti boleznim in škodljivcem. Nevami sta zlasti gniloba in Podoh°l1 npma “Porabljamo običajne pripravke. leg0 kor n°|Ve^a 1 • ' 28 Pridelovanje robidnic, ki zahtevajo bolj sončno s°ft ol 1 raaline in imajo še večji izbor. Poznamo namreč več breztmatih tujejo 0rnfree, black satin idr.) ki dajejo odličen pridelek. Kljub temu sve-rtierno jai ™ 8°jili le manjše površine malin in robide, saj je obiranje soraz-„___“robnih plodov v vsakem primeru zelo ozko grlo v pridelovanju in KLIC — »S čim nq zatrem strune? V vrtu jih je vse polno, korenM,k°renin’ P*°dov. Če ne bom luy ukrenila, bo vse preluknjano, od \ "arti t°ži bralka A. P. Stroka pa ji svetinje takole: Proti stru- ! G-jn vtauje več sredstev v obliki zrnc, granulatov: volaton G-5, volaton s 6». 7ao,a“ 5-G, dursban G-7,5, posse 5-G, ekalux G-5 in še nekatera dru-l kolif:Z?®“ ^ treba upoštevati priporočene odmere glede na površino in s ^ **——0 “‘kakor ne pretiravati.______________________________________________ ^ ^Biliče pridnih rok s temi sadnimi vrstami ni možno plantažno sadjar-de ?ei Vr“čkarskem pridelovanju je treba upoštevati, daje maline in robi-treti ^te*ko zadržati v prekomernem razraščanju in da jih je kaj težko za- i Postanejo nevarne vrtu ali vinogradu. Inž. M. L. I S N * k so dobili zlate medalje: trije laški rizlingi, najvišjo oceno, 16,7 točke, je dobil laški rizling Vinske kleti; za renski rizling je dobil zlato medaljo Mirad Imši-rovič iz Črnomlja (16,0), za sauvignon Anton Radoš z Boldraža (16,5). Veliko zlato medaljo je dobil Jože Prus s Kr-mačine za rumeni muškat (17,4). Naziv šampion pa sta dobili vini metliške Vinske kleti: laški rizling pozna trgatev (18,3) in laški rizling ledeno vino, ki je bilo ocenjeno z 19,4 točke, kar je naj višja ocena sploh. Za belokranjski rose so dobili vinogradniki 3 zlate medalje, najbolje ocenjen rose (16,9 točke) so proizvedli v Vinski kleti. Zlato medaljo je dobilo 10 vinogradnikov za metliško črnino, najvišjo oceno, 16,4 točke, pa je dobila črnina Jožeta Cesaija z Radoviče. Skupaj so podelili še 83 srebrnih in 28 bronastih medalj. A. B. 250 litrov metliškega ledenega vina Ledeno vino lanskega letnika bo na pokušnji na Vinski vigredi METLIKA — Tudi v tej sezoni je metliški Vinski kleti uspelo proizvesti ledeno vino, to je vino z najvišjim predikatom. Gre za laški rizling, okoli 1200 kg posebej odbranega grozdja pa so po lanski trgatvi v zadružnih vinogradih pustili na trti in ga potrgali šele 25. novembra, tisti dan in več dni predtem pa je bila temperatura okoli minus 10° C. Zmrznjeno, »ledeno« grozdje so takoj stisnili, tako da se je izcedil le najboljši sok, led pa je ostal na preši. Iz 1200 kg grozdja so stisnili le okoli 250 litrov moštva, ob normalni trgatvi pa bi ga iz take količine dobili 800 do 900 litrov. Metliškim enologom in kletarjem je uspelo to vino lepo donego-vati in maja ga bodo poslali na ocenjevanje slovenskih vin, imenovano pregled letnika, v Maribor. Ledeno vino metliške kleti letnika 86 je bilo na tem ocenjevanju leta 1987 med vSemi ocenjeno z najvišjo oceno. Tudi letos računajo z visoko oceno, saj je to ledeno vino na nedavnem strokovnem ocenjevanju vin za letošnjo Vinsko vigred dobilo 19,4 od 20 možnih točk. Od 1500 steklenic po 3,5 del ledenega vina letnika 86 jih je ostala le še manjša količina, te pa hranijo kot ahrivo v kleti. Nazadnje je bilo ledeno vino v prodaji pred novim letom. Po sedanjem ceniku bi steklenica 3,5 del tega vina stala okoli 500 tisočakov. Ivan Kozole, direktor M-Agrokom-binata Krško formalne. »Naj k temu dodam, da se ne strinjam s tistimi, ki so proti sozdom ali • Trenutno je ngjvečji problem prašičja farma v Pristavi, kjer so že v teku dejavnosti za dokončno ekološko sanacijo, drugi veliki problem pa je vinogradništvo, ki se že kar precej časa otepa z izgubami. Kozole meni, da bo treba tudi tu vnesti več poslovnosti, tako da bo klet odkupovala tudi vino, in ne samo grozdja, s prenovo vinogradov v družbenem sektorju naj bi pospešili pridelavo kakovostnih in vrhunskih vin, a tako da ne bo zanemarjen cviček, ki bo še naprej osnovni proizvod. kar proti Mercatorju. Mislim, da bo ta sozd združeno podjetje, v katerem bomo imeli toliko samoupravnih pravic, kolikor sijih bomo prigospodarili z dobrim delom,« meni Kozole. J. SIMČIČ • V našem kmetijstvu so intervencije izjemno močne, saj predstavljajo kar okrog polovico vsega družbenega proizvoda kmetijstva. Toda te intervencije so premalo učinkovite, kar kaže, da so napačno usmerjene. (Dr. Marko Kranjec) I HRIBČEK! BOM KUPIL«. Ureja: Tit Dobersek Nega zemlje Pri obdelavi vinograške zemlje uporabljamo globoko obdelovanje, to je od globine 15 cm do 20 cm po trgatvi v jeseni, najpogosteje pa spomladi, po končani rezi trt in vezanju šparonov; delo opravimo ročno, s plugom ali drugimi stroji. Poleti pa obdelujemo vinograd plitvo, 5 do 10 cm globoko. Prepogosto obdelovanje zemlje poveča razkroj organskih snovi. Zato jo obdelujemo le po potrebi in s stroji, ki zemlje preveč ne drobijo. Uničujoče je delovanje hitro rotirajočih strojev. Čeprav s prekopalni-kom (frezo) obdelan vinograd »lepo izgleda«, zemljo prekopalnik preveč drobi. Boljši je plug, ki ugodno deluje na fizikalne lastnosti zemlje, čeprav tudi ta pušča nepropustno plazino, zlasti če oijemo vedno enako globoko. Lopatnika (rotaspe) ne smemo uporabljati dve leti zaporedoma v istem vinogradu, ker bi s tem preveč poškodovali zgornje, plitve korenine trte in bi trte začele hirati. Zato priporočajo strokovnjaki v težki zemlji uporabo lopatnika na vsake tri leta. Tako tudi lopatnik ne more nadomestiti vseh obdelovalnih strojev v vinogradu. Če vinograd obdelujemo v celoti, je priporočljivo menjavati različne stroje. Rana na telesu zemlje Znani vinogradniški strokovnjak dr. Jože Colnarič iz Višje agronomske šole v Mariboru v Vinogradništvu (Ljubljana, 1983 in 1988) piše, da z obdelavo vinogradov ni vse tako idealno, kot smo si doslej predstavljali. Z obdelavo odprta zemlja (neobraščena) je velika rana na telesu zemlje. Skozi to rano nemoteno priteka in izhlapeva voda in sonce neusmiljeno pripeka nanjo ter jo prekomerno suši. Pred sončno pripeko se drobnoživke skrijejo globlje v zemljo, dež pa uničuje njeno sestavo, jo spreminja v blato ali izsuši v prah. Na površini se zemlja zapre, zaskoiji, in tako se pospeši tako imenovani kapilarni dvig vode iz najglobljih slojev. Ta proces je najhitrejši na težki zemlji; na pesku in lapoiju je manj škodljiv. Vino-graška zemlja je torej pri obdelovanju podvržena najrazličnejšim razdiralnim vplivom, ker ni pokrita ali zavarovana z vegetacijsko kakor na primer na njivi. V vinogradu obdelanem, po celi površini, je zemlja izpostavljena nenehnemu bombardiranju dežnih kapljic, če teh ni, pa jo izsušujejo sončni žarki. Resje sicer, da pleveli za nekaj časa zemljo zasenčijo, vendar zaradi sorazmerno slabega sklopa rastlin površino zemlje zelo slabo ščitijo. Posledica nepokrite, stalno bolj ali manj čiste obdelane vinograške zemlje po celi površini so tudi velike, trenutno sicer manj vidne, izgube na najdrobnejših in humusnih delcih ter izgube mineralnih snovi; gnojenje vinograda je manj učinkovito, včasih je ob velikih nalivih celotno gnojenje uničeno. Zaradi zbijanja, zalizanja in zaskorjenosti zemlje se spremeni mikroklima, s tem pa tudi življenje v zemlji. Ker so zaradi teh negativnih učinkov potrebna dodatna dela, se še bolj poveča razkroj stabilnih grud zemlje. Zato pri naslednjem dežju ali nalivu še hitreje nastane škodljiva zbitost in zaskoijenost. Ker ima čista obdelava vinograške zemlje po celi površini opisane napake, so začeli po vojni praktični vinogradniki, zlasti v Avstriji in pri nas, te napake odstranjevati najprej s podorom, nato pa s celotno ozelenitvijo pasu med vrstami trsja. Pri tem skušajo čisto mehanično obdelovanje zemlje zmanjšati na najmanjšo potrebno mero pasu pod trtami in klasično obdelavo vinogradov izriniti iz vinograške tehnologije. Sodijo, da je mehanično obdelovanje zemlje najradikalnejši, naravi tuj in najdražji tehnološki postopek pri pridelovanju grozdja ter ga zato uporabljamo le v izjemnih primerih. T. DOBERŠEK ANA\\\\\VV\VVWWVV\VVVVVVVVVV\W JKe. I I t . mm 1 DAP SE ODLIČNO OBNESE — Odkar imqjo pri pripravi zemlje na pomoč DAP (diskovni agregatni plug), inovacjjo leta v sevniški občini, ki je ideja in delo Franca Cepa iz Račiče in Ivana Možica, obratovod|je M-KK v Loki, je v hmeljišču sevniškega kombinata v Loki pri Zidanem mostu delo hitrejše in boljše. Zdaj je sicer delo traktorista Franca Zgonca zahtevnejše, ker s priključki nemškega traktorja Fendt opravi 3 faze sam: odobravanje in rez hmelja ter škropljenje hmeljarskega štora. Prej pa so bili za podobno opravilo potrebni 3 traktorji in 7 ljudi! Na sliki: inovator Cap ob traktorju s priključki DAP (Foto: P. Perc) Pridobivajo znanje in samozavest Aktivi kmečkih žena v trebanjski občini povezujejo preko 1000 kmetic _________vanja, tečaji in strokovne ekskurzije jim veliko pomenijo — Preda- TREBNJE — Več kot 1000 kmečkih žena je vključenih v aktive kmečkih žena, ki so razpršeni po vsej trebanjski občini, na vseh zadružnih območjih trebanjske kmetijske zadruge. Vsak aktiv ima predsednico in 7 do 13 odbornic, ki skrbe za obveščanje žena o različnih oblikah strokovnega usposabljanja in izobraževanja ali pa o ekskurzijah. Trebanjske kmetice so se leta 1973 med prvimi v Sloveniji organizirale v aktive in imajo zdaj tudi največ članic. Za to ima nedvomno precej zaslug tudi pospeševalka za delo z aktivi kmečkih žena, 28-letna Marinka Sever, zaposlena v M-Kmetijski zadrugi Trebnje. «Ženskam je bilo nujno treba priti bliže, saj je naša občina preveč razdrobljena, da bi obvladovali razmere le z enim aktivom. Moram pa reči, da delo v aktivih zanima mlajše in starejše kmetice. Mlajše so v večjem številu sodelovale tudi na letošnjih treh kuharskih tečajih v Šentlovrencu, Dobrniču in na Trebelnem, skupaj s šiviljskim tečajem v Sela-Sumberku jih je bilo okrog 100. Marinka Sever Starejšim kmeticam pa veliko pomenijo strokovne ekskurzije in izleti, saj je vprašanje, če bi sicer marsikatera sploh kdaj šla denimo čez mejo v Italijo, Avstrijo, Srbijo, na moije na Krk, Brione. Tudi izleti pomenijo izobraževanje in prosvetljevanje kmetic. Pomembna je tudi izmenjava izkušenj med kmeticami, zato prirejamo srečanja po dveh aktivov med seboj. Tako se kmetice izmenično pojavljajo zdaj v vlogi gostiteljic, zdaj gostov, kar je tudi svojevrstno opogumljanje k zavzetemu delu na zemlji. Seveda imamo tudi predavanja. Vendar ti nekdo lahko še toliko pripoveduje, če nisi stvari sam videl, je dosti teže spreminjati tvojo miselnost in te pridobiti za naprednejše poglede na kmetovanje,« je povedala Marinka Sever. P. P. Veliko vprašanj, malo odgovorov Na občnem zboru Za-družne zveze Slovenije NOVO MESTO — »Dovolj je bilo zborovanj in govoijenja ter sprejemanja sklepov; sedaj moramo preiti od besed k dejanjem,« je dejal Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ko je prejšnji teden pričenjal razpravo na pripravljalnem sestanku dolenjsko-posav-ske regije za 17. redni letni občni zbor slovenskih zadružnikov, ki je bil 18. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Precej polemičen začetek posvetovanja, na katerem naj bi razčistili vse tisto, kar teži kmete in zadružno kmetijstvo, pa med udeleženci ni spodbudil prave razprave. Nastal je vtis, kot daje tudi kmečki bazi že dovolj govornjenja in večina tako rekoč čaka, kaj bodo prinesle spremembe v gospodarskem sistemu, ki jih vnaša nova vlada. V programu aktivnosti Zadružne zveze Slovenije za leto 1989 je nanizanih cel kup novosti, ki jih bo moralo sprejeti kmetijstvo, če naj bi zdržalo reformni korak z ostalim gospodarstvom. Na regijskem posvetu je bilo slišati, da se bodo morale kmetijske organizacije še bolj podrejati trgu. Na drugi strani pa naj bi trg sprejel kmetijske pridelke po cenah, ki jih bodo pač določili pridelovalci. Ob teh splošnih vprašanjih pa se odpira cela kopica povsem konkretnih problemov. Vprašanja o mleku, živinoreji, o svobodnem uvozu in drugem so še vedno odprta. Najtežje pa bo gotovo vprašanje reševanja kmetijstva v hribih. J. S. TRTA LEPO KAŽE METLIKA — Če bo šlo tako naprej, bo v Beli krajini letos dobra letina grozdja. Sedaj trta lepo kaže, res pa je, da vegetacija zaradi toplega in lepega vremena prehiteva za kake tri tedne. Zaradi tega bi bila ob pozebi škoda še toliko večja. Izkušnje kažejo, da se je spomladanske pozebe treba bati do srede maja. KONČANA PREDAVANJA KOČEVJE, RIBNICA, ČRNOMELJ — Predavanja o higienski proizvodnji mleka, na katerih so kmetje dobili obvestila tudi o vseh drugih zadevah s področja kmetijstva, so zaključena. Skupno jih je bilo 18, in sicer 12 v ribniški občini, 5 v kočevski in eno v črnomaljski (Kolpska dolina). Udeležba na njih je bila nad vsemi pričakovanji. IZ NKŠIH OBČIN r3»V*A m IZ NKŠIH OBČIN Občinski načrti spremenjeni Novomeška občinska skupščina sprejela predlog sprememb in dopolnitev pla-nov do 1990 in do 2000 ■— Plinovod, toplovod, lokacija pokopališča itd. NOVO MESTO — NovoroeSka občinska skupščina je na seji preteklo sredo sprejela predloga sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana novomeške občine za obdobje 1986—2000 in srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. Predloga upoštevata le vse tiste nesporne opredelitve, ki so bile usklajene do lanskega decembra, tako da trase nove avto ceste, o kateri je bilo na javnih obravnavah poleg prečenskega letališča in stavbnih zemljiščih največ vprašanj, ni v predlogih. Spremembe in dopolnitve obeh planskih dokumentov se nanašajo na traso dolenjskega magistralnega plinovoda, na traso toplovoda v Novem mestu, na lokacijo novomeškega mestnega pokopališča, na opredelitev ureditvenih meja naselij v občini z upoštevanjem sprememb in dopolnitev razvrstitve kmetijskih zemljišč v območja, na opredelitev ožjega območja varovanja vodnega vira v Stopičah, na lokacijo sežigalne naprave za posebne odpadke v tovarni zdravil Krka in na spremembe meja območij za nekatere prostorsko izvedbene načrte (zazidalna načrta Meles v zalogi za skladišče in Na kamenju v Dolenjskih Toplicah, ureditveni načrti novomeškega pokopališča, avtobusne in železniške postaje pri stadionu bratstva in enotnosti, obrežja Krke v Novem mestu s Portovaldom, Ragovim logom in Šancami). Na izgradnjo plinovoda so v novomeški občini tekle priprave že na začetku tega srednjeročnega obdobja, resneje pa je za to stekla akcija po vsej Dolenjski lani. K projektu so pristopile vse večje delovne organizacije, saj je zemeljski plin ob pomanjkanju druge energije vse pomembnejši. Predlagana trasa plinovoda poteka ob koridorju obstoječe magistralke od krškega proti Novemu mestu. Kot dolgoročna rešitev za ogrevanje Novega mesta v dokumentih še vedno ostaja lokacija toplarne v Bršlji-nu, kot že v kratkem izvedljivo rešitev za ogrevanje mesta pa dokumenta navajata porabo odvečne toplotne energije iz tovarne zdravil Krka. Kot lokacijo za osrednje mestno pokopališče dokumenta predlagata Srebrniče, čeprav sis za gozdarstvo in prostorski načrtovalci še niso uskladili svojih zahtev. Izvedbeni načrt naj bi bil tak, da bi v največji možni meri ohranili mlad gozd, kije sedaj v najboljši rasti. Kar se tiče zahtev po opredelitvi novih stavbnih zemljišč, so upoštevani tisti predlogi, ki se ne nanašajo na prvo območje kmetijskih zemljišč in so z urbanističnega vidika sprejemljivi. Večje površine za stavbna zemljišča pa so opredelili v Šentjerneju, Prečni, Šmaijeti in v Selih pri Dolenjskih Toplicah. Med potrebnimi posegi je v doku- KONCERT PIONIRJEV CEV DOLENJSKE TOPLICE — Po uspešnem jgostovanju februarja meseca v Ljubljani pri pevskem zboru Litostroj in marca v Ajdovščini pri mešanem pevskem zboru ‘Primorje se bo mešani pevski zbor GIP Pionir pod vodstvom Franca Možeta predstavil še domačemu občinstvu. Pionirjevi pevci so pripravili koncert, ki bo v soboto, 21. aprila, ob 8. uri zvečer v Dolenjskih Toplicah. Na koncertu bo nastopil tudi pevski zbor Litostroja, ki ga vodi Rado Cedilnik. mentih zapisana ureditev pločnikov ob cesti med Žabjo vasjo in Malim Slatni- Zaradi kina pred sodnika Kulturni dom sedaj zaprt zaradi dotrajanega stropa _____________ METLIKA — Konec januarja letos je elektroenergetski inšpektor zaprl metliški kulturni dom, ker je ugotovil, da so električne instalacije dotrajane in neustrezne, pri inšpekcijskem pregledu so potem ugotovili še nekaj drugih pomanjkljivosti. Metliška kulturna skupnost je potem izdelala sanacijski program za dom, ki že od preureditve pred desetimi leti nima uporabnega dovoljenja. Ko so bila elektroinstalacijska dela končana, a še predenje inšpektor opravil meritve in preden je bil tehnični pregled, so v domu, kjerje kino dvorana, tri dni predvajali filme. Za ta korak seje tajnik metliške kulturne skupnosti, ki je nekakšen neuradni upravljalec kulturnega doma, odločil zaradi stroškov za odpremljanje že prej naročenih filmov, kijih pa zaradi zaprtega doma niso mogli predvajati. Zaradi tega je imel dom oziroma kulturna skupnost precej škode. Tajnik je računal, da bo do tistega datuma, ko so spet začeli predvajati filme, dom že dobil uporabno dovoljenje. Vendar se je uštel in to ga bo po prijavi inšpek-toija pripeljalo pred sodnika za prekrške. Končno pa je le prišlo do tehničnega pregleda. Štirje inšpektorji vključno z elektroenergetskim so imeli le manjše pripombe, tako da bi dom končno v kratkem le lahko dobil uporabno dovoljenje, zataknilo pa seje pri gradbenem inšpektorju, kije ugotovil, daje stropna konstrukcija nad kino dvorano razpoka-Zaradi tega je prepovedal uporabo kino dvorane, dokler odgovorni projektant in statik ne pregledata konstrukcije in dasta izvedenskega mnenja. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. aprila, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Dolenjkin Market na Cesti herojev • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ , • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu 3. Ker je sobota, 22. aprila, delov-pa, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure. kom, v Bršljinu in Bučni vasi ter ob cesti Ločna—Mačkovec. Gre za skupaj za okrog 8 kilometrov s prometom močno obremenjenih odsekov in za pešce precej nevarnih. Glede urejanja stavbnih zemljišč pa je predvideno, da bodo iz teh virov sofinancirali tudi primarne objekte in naprave, pomembne za izboljšanje stanja predvsem na področju prometne infrastrukture, za zagotavljanje boljše oskrbe z vodo ter za izgradnjo kanalizacijskih sistemov v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži in Mirni peči. Z. L.-D. VELIKO PRIJAV METLIKA — Za šolsko leto 1989/90 so v Srednji šoli tekstilne usmeritve Metlika razpisali 90 učnih mest v treh oddelkih prvega letnika, po 30 v vsakem programu. Za program pomočnik tekstilnega kon-fekcionaija (skrajšani program) se je prijavilo 29 učenk, za program tekstilni kon-fekcionar II (srednji program, 3-letno šolanje) 24 učenk in za novi program tek-stilnoobrtni konfekcionar kar 45 učenk. Zanimivo je, da se za prihodnje šolsko leto na to šolo ni prijavil niti en fant. Za tek-stilnoobrtnega konfekcionaija je Beti razpisala 5 štipendij, obrat Induplati iz Mokronoga 2, Labod Trebnje pa 3; za konfekcionaija II pa Beti 15, Komet 5, Kometov obrat Stari trg 4, Novoteks Vinica 5, Labod Novo mesto 5 ter IMV 5 štipendij. V tem šolskem letuje bilo na šoli skupaj 141 učencev, sedaj, ko je skrajšani program že končal šolanje, pa jih je 120. Strpnost v iskanju poti Skupščina OO ZZB NOV Novo mesto — B. Osolnik: ni nujno da vsi borci mislijo enako — Kritika tiska — NOVO MESTO — Tisk bolj kot prej poroča o borčevski organizaciji in njenih stališčih in tako o tem, da ta organizacija podpira politiko reform in politični pluralizem, je menil član predsedstva RO ZZB NOV Slovenije Bog- dan Osolnik na nedavni letni volilni skupščini OO ZZB NOV Novo mesto. V nadaljevanju svoje razprave je med drugim govoril o nerešenih vprašanjih, ki zadevajo organiziranost in delovanje te organizacije. Osolnik seje ob koncu zavzel za strpnost do iskanja različnih poti in pri tem dopustil različnost pogledov tudi v borčevski organizaciji. Proti nestronosti v družbi je nastopil tudi Franci Šali, ki seje pri tem izrekel za demokracijo in različnost misli, če so te skladne s stališči SZDL. Predsednik OO ZZB NOV Novo mesto Ivan Somrak, ki je udeležence nagovoril sicer že uvodoma, je med drugim opozoril na zastrašujoče spore v državi. Če bi se bolje poznali, bi bilo nesoglasij že manj in novomeško borčevsko predsedstvo je v zvezi s tem že dalo nekaj pobud za medrepubliške in medobčinske sestanke. Somrak je v nadaljevanju podprl nestrankarski politični pluralizem v okviru prenovljene SZDL. Ta naj različno mislečim posameznikom in skupinam odpre vrata in naj hkrati določi kriterije delovanja v tej organizaciji. Govoreč o trajnosti revolucionarnih vrednot in o socialistični morali je Ivan Somrak nasprotoval politiki narodne sprave ter napadom na ZK, Tita in NOB. Del razprave na skupščini je minil v znamenju žolčnega razglabljanja o sedanji vlogi tiska, pri čemer je letela kritika na Bojana Finka in na Dolenjski list. Pisec je sporen zaradi svojega pisanja, ki je po mnenju borčevske organizacije skrajno in nedopustno žaljivo, časopis pa zato, ker to in tako objavlja, kot so menili na seji. Udeleženci so obravnavali napovedani in ob koncu razprave preklicani odstop Ivana Kužnika s funkcije člana borčevske delegacije v družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine. Kužnik je nameraval odstopiti, ker je imel glede na skupščinski poslovnik pomisleke o regularnosti zasedanja omenjene skupščine 28. februaija letos, ko so delegati lahko podpisovali izjavo proti izrednemu stanju. M. LUZAR Kmalu po novi cesti proti Polžu? Iz Pangrč Grma PANGRČ GRM — Kot se da prebrati v nekaterih novomeških občinskih planskih dokumentih, so možnosti, da bi naposled zgradili cesto med Pangrč Grmom in Dolženi. Kaže celo, da bo gotova še letos, če kaj pomenijo sicer neuradne obljube in to, da so si cestno traso že ogledali uradni možje, ki so tudi približno ocenili stroške gradnje. Omenjena cestna povezava bo olajšala, ali bolje povedano, omogočila dostop iz Pangrč Grma v Dolž. Zdaj morajo namreč domačini, ki so namenjeni iz Pangrč Grma v dva kilometra oddaljeni Dolž, prevoziti skozi okoliške vasi pot, dolgo okrog 16 kilometrov. Da je bližnjica do Dolža neuporabna, je vzrok v tem, da na potoku Klamfer ni mostu. Franc Živec Posodobitev ceste, kjer naj bi bile enako udeležene KS Stopiče, Dolž in Gabije, bo zato med drugim pomenila tudi dva mostova in regulirani Klamfer. Po finančni plati bo celotna gradnja precejšen zalogaj, ki bi se domačinom brez družbene pomoči zataknil v grlu. Kaže pa, da ga bodo zmogli, saj so že dobili precej trdna zagotovila, da bodo graditelji omenjena objekta lahko posegli tudi v nekatere republiške blagajne. Od pangrških cest velja omeniti še tisto, ki vas povezuje z Gabijem. V letošnjem maju naj bi na njej asfaltirali še preostalih slabih 600 metrov makadama, kot pravi domačin Miha Živec. Ob takih načrtih se domačini radi spomnijo preteklosti. »Obljubljali so in celo časopis je pisal, da bomo imeli do leta 1983 tudi pri nas vodovod. Leta so minila, mi pa imamovše zmeraj vodnjake,« pravi Franc Živec, kije bil dolga leta odbornik in pozneje delegat Pangrč Grma v matični KS Stopiče. Glede vodovoda so obeti, in sicer naj bi ga ta vas dobila v okviru načrtovane napeljave vodovodov v podgoijan-ske kraje. Toda tudi takih pričakovanj se drži nekaj grenkobe. Leta nazaj so pred vsakimi krajevnimi volitvami namreč na veliko obljubljali novosti in napredek, kot se spominja Franc Živec, ki ne zanika, da so vaščani z lastnimi močmi in družbeno pomočjo posebno v zadnjih letih naredili kar nekaj za lažje in boljše skupno življenje v Pangrč Grmu. M. LUZAR hi Pred vselitvijo 25. aprila bo slovesna otvoritev nove novomeške lekarne NOVO MESTO — V torek, 25. aprila, bo slovesno odprta nova centralna novomeška lekarna na desnem bregu Krke nasproti zdravstvenega doma. Za uporabnike bodo sicer odprli njena vrata dober teden dni kasneje, po prvomajskih praznikih, ko bo opravljena dokončna preselitev. Selitev lekarne kasni dobrega pol leta, za kar je krivo pomanjkanje denaija. Nova lekarna je približno trikrat večja od sedanjih prostorov na Cesti komandanta Staneta. Precej več prostora kot v sedanji lekarni bo na voljo za izdajo zdravil, več ga bodo imeli tudi za pripravo zdravil. »Nova lekarna je velika pridobitev za Novo mesto, želimo, da bi prinesla veliko zadovoljstva tako uporabnikom kot delavcem v njej,« pravi direktorica tozda Dolenjske lekarne mag. Janja Fortuna. Gradnja lekarne in zunanja ureditev, kar je bilo delo GIP Pionirje stala skoraj 1,65 milijarde dinaijev, oprema zanjo, ki jo je naredil ljubljanski Sanolabor, pa slabih 656 milijonov (nevalorizirani zneski). Denar za lekamao so prispevale predvsem delovne organizacije (po posebnem sporazumu), zanjo pa so porabili tudi združeno amortizacijo zdravstvenega centra in tozda lekarne. Po preselitvi v nove prostore so v sedanji lekarni nameravali še ohraniti svojo enoto za izdajo zdravil. Tak je bil tudi sklep občinskega vodstva pred letom, pa. tudi s Krko, kateri so prodali prostore, so bili tako rekoč dogovoijeni za najem treh prostorov v te namene. Žal pa sedaj vse kaže, da lekarniške enote v dosedanjih prostorih ne bo. Med nedavnimi občinskimi ukrepi za zmanjšanje stroškov zdravstva je namreč zapisano tudi, naj bi bila ta lekarna po preselitvi le prodajalna za prosto prodajo zdravil in drugih izdelkov. Mag. Fortuna pravi, da je tega pri njih premalo, da bi se jim splačalo imeti takšno prodajalno (za čaje, vložke ipd.), za kar navsezadnje niti niso registrirani. Novi lekarniški prostori žal tudi ne bodo nič prispevali k boljši preskrbi z zdravili. Z. L.-D. TROJNI FUNKCIONAR METLIKA — Stane Bajuk, metliški župan in direktor Vinske kleti, je pred kratkim postal predsednik belokranjskega konjeniškega kluba in je tako trojni funkcionar. Koga bo sedaj najprej spravil na konja, občino ali klet? DVOJE TEKMOVANJ V ENEM DNEVU NOVO MESTO — 20. maja letos bo pri srednji kmetijski šoli v Sevnem pod Trško goro tekmovanje mladih v poznavanju SLO in DS. Čeprav bodo organizatoiji tega dne pripravili tako novomeško občinsko kot tudi regijsko preizkušnjo na omenjeno temo, bo tekmovanje končano v enem dnevu, kar po mnenju nekaterih iz organizacijskega odbora kaže racionalizacijo dela in štednjo. Organizacijski odbor pri pripravah sicer izhaja iz načela, naj bo udeležba mladih v tekmovanju v znanju o SLO in DS množična. Zavzema se za tekmovanja na šolskih in občinski ravni in ne tudi za regijsko tekmovanje. Organizacijski odbor, ki deluje pri OK SZDL Novo mesto, bo v tekmovalni program med drugim uvrstil orientacijski pohod, prepoznavanje užitnih in zdravilnih rastlin, prvo pomoč in nekaj strelskih veščin. VEZ MED PIŠOČIMI LJUBLJANA — Nedavno je izšla - prva letošnja številka Glasila literatov drugih narodov in narodnosti, ki ga izdaja ZKO Slovenije. V prvem delu so objavljene nove izvirne pesmi in drugi literarni prispevki neslovenskih literatov, v drugem delu pa razni pisci poročajo, kako so doživeli literarne večere in srečanja v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji. Glasilo je dobra vez med pišočimi pripadniki drugih narodov in narodnosti, udomljenimi in delujočimi v Sloveniji. Skrbnika zapostavljata edinca Belokranjski kulturni skupnosti ne poravnavata avojih obveznosti do Belokranjskega muzeja — Cez dve leti 40-letnica te pomembne ustanove_________________ METLIKA — Belokranjski muzej je edina poklicna kulturna ustanova v metliški občini in ena redkih v Beli krajini sploh. Vendar tega »edinca« njegovi »skrbniki« zato nič ne razv^j^o, nasprotno, tako rekoč vsa leta mu kqj tenko režejo kruh, zadnja pa še posebej, pač v skladu z odnosom naše družbe do kulture nasploh. Prav v stalnem pomanjkanju denaija, ki je lani in letos doseglo že kritično točko, je tudi vir vseh težav te ustanove. »Redno financiranje muzejske de- V Belokranjskem muzeju je zaposle-javnosti je najhujši problem, kije lani in nih vsega pet ljudi, da bi bilo muzejsko letos dobil že zastrašujoče razsežnosti,« »moštvo« popolno, pa bi potrebovali drugim pridobili 395 kosov raznega muzejskega gradiva, obiskali 59 naselij, naredili 673 fotografskih posnetkov, v zvezi s študijo o belokranjskem kmečkem domu nastaja zanimiva zbirka fotografij kmečkih hiš in gospodarskih ter pravi ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus. Dejavnost muzeja naj bi z enakim deležem financirale obe belokranjski in republiška kulturna skupnost. Medtem ko republiška skupnost svoje obveznosti redno poravnava, tega nikakor ni moč trditi za obe belokranjski. Metliška je za lansko leto namesto tretjine prispevala komaj slabo četrtino, čemoma NA TISOČE OBISKOVALCEV MUZEJA — Belokranjski muzej v Metliki vsako leto obišče okoli 12000 ljudi, med njimi največ mladih, šolaijev in dijakov. Obiskovalcev je zmeraj več, denaija za muzejsko dejavnost pa vedno manj. (Foot: A. Bartelj) naljska pa komaj polovico svoje obveznosti. Zaradi tega je bil v lanskem letu muzej prikrajšan za 49 milijonov dinaijev, kar je za to ustanovo zelo veliko in se tak izpad denarja mora poznati pri njeni dejavnosti, lani pa so imeli nemalo težav tudi z izplačevanjem osebnih dohodkov. »moštvo« popolno, pa bi potreboval vsaj še zgodovinaija in arheologa. Čeprav imajo pristanek metliškega izvršnega sveta za novo zaposlitev, tega ne morejo narediti, ker za to pač ni denarja. Čez dve leti bo Belokranjski muzej praznoval 409-letnico obstoja. Do takrat bi radi uredili grajsko dvorišče, da bi lahko na njem prirejali razne kulturne prireditve, radi bi prenovili zbirke, uredili prostore, izdali kakšno publikacijo. Za vse to pa bi seveda potrebovali več, ne pa vedno manj denaija. Da o prepotrebni sanaciji grajske stavbe in vzdrževalnih delih sploh ne govorimo. Kljub vsemu temu pa so muzejski delavci tudi v lanskem letu opravili veliko strokovnega in koristnega dela, med • Belokranjski muzej je v lanskem letu obiskalo več kot 12000 ljudi, od tega je bilo 161 organiziranih skupin, muzejski zbirki v Semiču in Vinici, ki tudi sodita v sklop Belokranjskega muzeja, pa še blizu 7.000 ljudi. Razstave v Metliki si je ogledalo blizu 4000 ljudi, kar pomeni, da sije v povprečju vsak prebivalec Metlike ogledal vsnj eno razstavo ali vsak drugi prebivalec občine po eno. drugih poslopij; v Ganglovem razsta- višču so pripravili pet likovnih razstav, v vitrinah Ljubljanske banke v Črnomlju šest propagandnih razstav in sodelovali še pri štirih razstavah. A BARTELJ Novomeška kronika MLEKO — V soboto v našem m«» kupljeno mleko je imelo sicer vse poj* ne datume in potrdila o neprekoracen roku uporabe, vendar seje med turu upjiauc, vgnuai stjvuiv«— . . v loncu kljub temu sesirilo. V trgovin*? kakšni reklamacij i sevala nočejo niti sl®' ti, pri njih da je bilo vse v redu. Sto* odprt je prost lov na ubogega potrosn Mi pa ga bomo na trgovino. „ TRGOVINA — Zvedeli smo, d**1?' v Parizu nekaj dni mudila dva vo® človeka Emone-Dolenjke. V poml*?" * skih sapicah sta si ogledovala tamkapT Pn trgovino. Poduka ni bilo dovolj, ome»J * na strokovnjaka nameravata v kratke st na študijsko potovanje v Italijo. Za Si no izboljšanje stanja v novomeški ffB ‘J bi zadostoval že strokovni izlet v Sen? I nej, v Ljubljani pa bi videli tako Pr®- .i vite novosti, da si jih ne bi mogli M LEKARNA — 13. aprila okoli 13_*J( je bila centralna mestna lekarna **E j tj. Na vratih je pisalo, da zaradi zbora oe p, cev. Še sreča, da lekarne ni bilo v mu samoprispevka, sicer bi meščani n svoje glasovnice nazaj. Ena gospa je slišala, da {J hiš ob prenavljajoči se odvzeti tudi zadnjo možnost pr?i ^ nja in dela v lastnih domovih lavnicah. Že prej je bil »prep°v y dostop na gradbišče«, zdaj P**^. »prepovedati prehod za pešce«. »prepovedali prciiuu za ^ ni koridor nad Partizansko še n ^ zaprt. V času od 6. do 12. aprila so vj!° ru-siv-u-šnif nir-i rnHilč’. U 't $1 meški porodnišnici rodile: Milka ^ii?' ^ Šentjemaja — Jerneja^ Sonja Sl ovmjviuaja — , vtnflSl1 -- Kota pri Semiču — BoS0aJo’ :i;a M* !" Porle iz Šahovca — Mateja, SmJ ju rinkovič iz Vavte vasi — Sanjo, ju Vrščaj iz Črnomlja — Jureta, 0 Rlatnilr i, LiDOVCa — E*"'Ha z-vinvjiiija z^cirv^c r. iz- »--- Jožefa Plut iz Gor. Dobravice — • tino, Darinka Lavka iz Trebče , di Klemena, Sabina Ramč iz Vel- G* J le Nives, Verica Perla iz R . ct9re|| brave — uaroaro, iviaij«-«* ^ ^ ljevega — deklico, Seniia Hazan ^ Hrastja — dečka, Anica Kjupec ?* Jr — deklico. Marija Turk iz Dolza , deklico, Marija Turk iz Dol» _,. klico, dečka, deklico, Marija Fu Dol. Karteljevega — dečka. ^.njlSce5t ivarieijcvega — . reS> Iz Novega mesta: Jožica K°Pin* .y; erojev 22 — Klemena, Mateja N ^ Irska 6 — Nino, Dragica B°" :„ijr herojev 22 Drska 6 — muu, ------------, mlini 8 — Brigito, Zdenka Gačma »v. rana Jarca 9 — Janeza, Milena ion iz Ragovega — Natalijo, Šemsa neg vič iz Potočne vasi — dečka. Čestitamo! -4 Sprehod po MctlijlL RUDI HRASTAR, METLIČAN^ j| BOLJ ZNANO KOT P. M., se je P $ M ukvaijati s posojo videokaset- ^ doma videorekorder, bo P01***1. nn V>, l nih zvrsti, tako da ne bo nihče že šteje dneve do Vinske vigredi ,^ znano, da je ta v Dragomlji va*' ven mladenič proglasil začetek s , gredi za svoj drugi rojstni d*0- . vi(#' ima česa veseliti, saj ob ip8*0 les>lo & n vigredi kar deset ansamblov. P { sedem folklornih skupin, nabijat* ba na pihala, da o dobrem vinu s ‘t®,^SEDOLGOU*$i J PELNIK METLIŠKE mestne g^$ ne Križ poslavlja od četa te v M , dlje delujoče ljubiteljske skuP^,* j njegovo mesto bo najverjetneje» j ^ Jerina, kije stari maček, kar zadev ^ nje te vrste skupin. Drugače: p* J V> učitelj v metliški glasbeni šoli, k dva oddelka: črnomaljskega P 01 ORGANIZATORJI VINSKE p Dl 89 so povabili k sodelovanj gramu tudi lovski pevski zbor . in oktet Vitis. Prvi naj bi peti n« i dvorišču, drugi pa v grajski kleti. Si J se bo pridružila še klapa z otol(Mio1*! i bo prišla v Metliko skupaj * ■ skupino. Če smo že pri folklori. še to, da bodo letos nastopale vP^jjl^ Vinske vigredi v glavnem beloto*^ SKEGA vffikriiggjSSt Vinski vigredi svoj Sank. Letosnj Vinski vigredi svoj šank. Let®1“J up*« Kolesarskega društva bo lepša, sj*' w kot prejšnja leta na Mestnem s*1 gostihte Mežnaršič. Za strežbo Vg* beli kolesarji, med njimi botual,iea ^ zetič, predsednik Kolesarske z venije. a ------------------ Črnomaljski drobir mesi« ^AU OGLAS — Iznajdljivi lastnik ki se hoče znebiti svojega primerka M khnologije, je to objavil kar na “"T rn'tabli v središču Črnomlja. Lastno-^ ton>n<^e ^Pis3' °glas 'n S3 Pr'bil k plaka-■ n iin; mu bo ta zastonjski način oglaše-® “Ja^Pel, bo treba v Črnomlju postaviti &°8lasne t3ble. za plakate bo prostor bst* emu ^ na kakšnem krmežljavem SnJu v zakotni ulici, v časopisih pa *nlM orla na Prost°ru, namenjenem za male ladan- — Če bi vsi upoštevali po- 'iPf Prosto °bešenega pred vhodom v nenje- (W:r.re’ kier domuje referat za varstvo stVu “g pn črnomaljskem socialnem skrbiš 1 ta dejavnost socialnega skrbstva SP3 Pitala nepotrebna. Na plakatu, U^.aidsu, najprej pade v oči poziv: tem k jistve- govic % **-£» 'V-S£' J?*ON — Inšpektorji, ki imajo * Ja »rnarOS*ore 03 podstrešju čmomaljske-'■'f' vjIOl du' s° razvrščeni v dveh sosednjih alf" cijn ’v ^ki so po trije. Prvo komunika-** p&*Je vzpostavijo s tolčenjem po r0^. po-- I1 steni. Različen ritem udarcev bot(l, Pomeni: dvigni telefon, kava je kuhana, Ker tr, naJo pisarno ali kaj podobnega, ^.inšpektorji tudi močni fantje, lem ak n-'bov'b udarcev odmeva po ce- lem -l v uuarcev oumeva po ce-K^atfustjčnem srednjeveškem gradu, drej ^p.ektroenergetski inšpektor An- jezen, obstaja resna nevarnost, ‘nspekcijski tam tam telefon sesul. jrobne iz Kočevja J®1? Po$eh„^E' MESTO — Minuli teden je insk Mestn ®®il kočevske ceste in ulice. jiv»’ »o a J* ™° temeljitega čiščenja potreb-i de W vpzv ^ je m°ral po cestah in ulicah jda« - *trat’ ker Prvo čiščenje ni zaleglo. ^ ---prvo čiščenje ni zaleglo. a* mSAH ALI DIŠAVA?-Znani naš ;nJ- tisiČr,UušanOražem nas je opozoril, da ii neW|»r r ^ dviga s tal Rinže v teh dneh in k in ’m neprijetno diši, ni cvetenje Rinit stan?*184’ amPak vsakolemi pojav še t* dospKS0.v’ ko je bila Rinža čista. Gre tl °bdohia ?^a 8ei kl.z nastopom toplejšega "f Povili t mreJ° in se z dna dvignejo na > A Pomlad e?aJ- bkr3ti znak’ da seje začela 'vj žujejn M ,n Kočevaiji ta duh tudi obo-Poletj k'-11,1 ^m8e8a P3 je cvetenje Rinže . vrata ’?llko velja tuš kabina (ena stena, dinarjev nji ter zvedeli, da 5,3 milijona vtnarim, inl«ler 2vedeli, da 5,3 milijot le okn0 odp n pa 'ma tu5 brezplačno - M-------------------------- - \i ^NlČANl r»DnDA7ii it: i/^v 'Kfiibniški zobotrebci T- 0^lTrosil° za nabavo orožja !>u Prej. ’ *ar Je 100 odstotkov več kot leto $ tibnltiP9^EDANA VOŽNJA - V 1 °bčini ie hila lani ITI Povedo«J 9 ob^anom pa je bilo no izdati vozniško dovoljenje. stfeE IN LOČITVE — Center za ■"1 dovolita, e ? Je dobil lani dve prošnji za ! S18 u onske zveze Pred dopolnje-I ®1- Vln}»xm starost‘ in je obe ugodno re-'azvezn l le bilo tudi 18 zahtevkov za Okleval« xkona’ v 11 primerih so razvezo bil n— j, ^ne, v petih možie. v dveh na ie "ICValft < ’ ju lar-vuLij il pIed, zene. v petih možje, v dveh pa je ejv uspgi v °8 sporazumen. Poizkus sprave je ■ir Slo d0 “vzevh Primerih, v 14 zakonih je pri- ‘V Qq — * *• ■“) * n UIIVVZ11I1IJU pil m sodiv„mzveze, v štirih pa postopek pred d SlVa so refev"1 konian- Priznanje očetov- -ji nvnt^<*11. I I l^ijalijc UtClOV* te ^kona I^ev.a^ 23 4 otroke, rojene izven trebanjske iveri »v —— -_____ J id ban;!ikE NA JAG1 — Kar precej Tre-k taCJe u^lo5&"o sprejelo izid volitev ^ne kip U ca' Pripadniki zelene bratovš-A Pa mnirr”aJb‘imel Bulc največ podpore, slabo ki Jxej,°' d* se naposled vse le ni tako tebom1'^3!0' Meliki lovec M. B. jih sicer y Pa lov za°^e P°yabiti na kakšen safari ali « fiinj v A s on°vimi okli (razen na svoj ra-ik ^rk0?iero 0(1 neuvrščenih dežel, bo pa borna^ilu'1 ‘me* vsaj več časa za jago v pl nikj nostah z nami. navadnimi smrt- Ptev^^**pEtL Sl JE — V Trimu nimajo [f ^fvnjak6 t f0ke s Pridobivanjem stro- \y s jži luuin vaujcin auu- (C Prem^,K.0^- Tako si je zadnjič kratkomalo i«1 Voj: ‘t ze izbrani in sprejeti kandidat za ef virov 'nanfnega sektoria. Iz zanesljivih lir lrv ^0 Zvwipll Ha i« ni ikriral 1/ „ —v6“ .iviuuna. i/. taiitoijmu i? 10 U^^edeli, daje m zbrisal v Nemči- ■ treba spodbuditi razvoj drobneg e 0 . darstva. Ta ugotovitev velja Pra'jjLvske darstva. Ta ugotovitev veija “ vske . tudi za krško občino in sploh za p®» oj regijo, kjer naj bi nalogo valilm ^ s prejetij opravljal krški Savaprojekt v r ' ( veda so v tem krškem možganskem tr^ ^ pripravljeni valiti nova podjetja, a 200 milijonov dinaijev, toda tePa 3. Zato vsi tisti, ki jih zanimajo^ ’ ™™kMŠr!cd.»«s; masti delegati krške občinske skup* ^ že pozabili na svoj sklep, po ka • ‘ morala v Krškem že nekaj časa stavi t loška tabla, na kateri naj bi pisalo, 1** ^ s onesnažen zrak v Krškem. Očit , gc , kar sprijaznili, da s tablo ne bo nic. p( | pa si tudi mislijo, da tabla sama " _ pomeni, kot za odpravljanje bole™ .^0 ( pomeni toplomer, ker samo men ^ in ne zdravi. Vendar se je med Kr_, ^ šel občan zdravega mišljenja, ki Vp g bi TCP Videm-Krško lahko več nar ? 7a evnip in Krčane, ce n :» . svoje delavce in Krčane, če n ^ namenjen za novi plavalni baz«*’ ^ novi plavalni ■ pf0-uporabila za reševanje ekološK blemov. iMka VELIKA RAZPRODAJA -7 V*, Kovinarska je zaradi izgube d°6. 'jj-polnila časopisne stolpce, potem n sa ni bilo dosti slišati o njej, zdaj P“ ]e spet pojavila z razpisom velike razP Krčani ugibajo, ali je to zadnji očisec. akt ali pa Kovinarska poskuša na q pridobiti nekaj likvidnostnih sreus ^ Kovinarski je namreč slišati, da d , ^ č zdravljenje le ni bilo tako uspešn , kazalo najprej. Sevniški p i paberki^ Zaveli* BLAGODEJEN VETER -.^vt u»aoj po znanem ukrepu M" ^ vlade, da lahko občani dvigujejo n p ^ mnncAto rlour) Mo I 111 -/v jene vsote deviz. Na Ljubljanski ^ ograjski banki v Sevnici so ^ nosili devize, ki sojih & nja do Mikuličeve vlade hranili raj dražitvi kruha so dobili trgovci rG;e 1 jalne osnovni kruh po 3.500 dm- nego-najlanjšimi denarnicami so moj-dovali in kakor so nam povedali P 0yr ci, so jezno telefonirali tudi v ,jrjiiji' pekarno. Naslednji dan po Pr0 so dobili v prodajalne osnovni kru 2.500 din! SOLIDARNOSTNO ZASTR^ jo UP^’ NJE - Krajani Drožanjske p® bi- nnnr^prti bor ip cpuniilčl ogorčeni, ker je sevniški kmetijs*' nat okoliške travnike spremenil s najke. Ljudje se bojijo zastrup škropivi, kijih kmetijci zelopog1 rahljajo v teh sadovnjakih. Tiudi P stvo OK ZK opozarja na premalo van ekološki vidik pri urejanju s*. ^jic* kov na hribih, ki obkrožajo P Drožanjske ceste. Nekaj mamic p* ,udi je pritožilo, ker sadovnjake škropv^ in predvsem ponoči, tako da hfUP pjev*' ja preganja spanec otrok. Kraja® rjoLlP jo, da kombinat obvešča o škropil .j, it ne bi užili strupenih povrtnin ali ^ bi pravočasno umaknili sušeče 1 pred nezaželenimi prhami jtd-N -J jjti kančkom sarkazma dodajajo, d^pas* ko je M-KK prebivalce dobesedn ^ s sadovnjaki, poskrbel vsaj za soli no zastrupljanje. il - jvod- )Kje azve- odke. ;tna- a poli na-ta se iani- Pred ulid ih ur ESUia iuje jseb- irajo ib je »T I iiJie I irajo, Mali praznik besede tazai vi po a.da j iefa. euv pod S S .kler :sla- Zapis z letošnjega srečanja pesnikovjn pisateljev začetnikov v rojstnem kraju Otona Župančiča VINICA — V tem prijaznem in gostoljubnem belokranjskem kraju ob . Ipije bilo minuli petek že četrtič zapovrstjo območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz Dolenjske in Bele krajine. Takoj pa je treba pove-dati, da letošnje srečanje ne bo moglo ostati v spominu kot zgledno, in to Predvsem zaradi prevelike odsotnosti avtoijev oziroma tistih, za katere so v Prvi vrsti organizirali tako prireditev. Na okrogli mizi oziroma pogovoru o vprašanjih literarnega pisanja v Župančičevi rojstni hiši se jih je zbralo le pet ali četrtina tistih, ki so poslali Pnspevke na razpis za to srečanje. Po mnenju prirediteljev in navzočih je buo to premalo, da bi obširneje zastavljena uvodna oziroma strokovna be-ki jo je pripravila strokovna sodelavka ZKO Slovenije Milena Blažič ® ^ pesniški del dopolnil Ivan Zoran, v vseh pogledih zadela v polno. Zvezne so bili namreč odsotni prav tisti, ki bi jih dobra ali slaba ocena poslanih Pnspevkov najbolj zadevala. Skupna ocena pa seje glasila, daje bila letoš-nJa bera slabša od lanske, da je bila tokrat slabši del poezija in da sta bila p Povprečna le dva prozna spisa. (Avtoriti teh spisov sta dijakinji Katja ''redovnik iz Ljubljane in Jelka Zaletel iz Šentvida pri Stični in sta bili iz-r^' M republiško srečanje.) tolikšna odsotnost je bržkone posledica manjše zainteresiranosti literar-. za&tnikov za sodelovanje na takem srečanju, ki se je kazala že med raz-vIS>m' Orogamzatorjem je namreč šele po ponovljenem razpisu oziroma za K tednov podaljšanem roku uspelo zbrati dovolj prijav za sodelovanje oziroma dovolj prispevkov. “o ustaljeni navadi je bil v Vinici še literamai večer letošnjih udeležencev , močnega srečanja. Na njem so dijaki Srednje šole Edvarda Kardelja iz momlja predstvili osemnajst prispevkov trinajstih avtoijev. Izbor je oprali*. Pesn,''t Ivan Zoran iz Novega mesta, sicer tudi gost letošnjega srečanja ®rarnilt začetnikov v Vinici, in so ga kot takega predstavili na literarnem ■ j*®™? krajšim recitalom iz njegove poezije. Recitatoije je med izvajanjem Pmmljal znani glasbenik Lado Jakša iz Ljubljane in požel aplavz za zani-Ve zv°ke, ki jih je izvabljal iz svojega instrumentarija. J. JUST Bienale se bo »zgodil« 25. maja Na skupni razstavi na Otočcu bo 92 grafičnih listov 45 avtorjev, v Novem mestu pa še osebne razstaye Božidarja Jakca, Bogdana Borčiča, Vladimira Makuca, Andreja Jemca in Branka Suhyja — Številne spremljajoče prireditve NOVO MESTO — Do začetka L bienala slovenske grafike na Otočcu, letos največje in najpomembnejše likovne prireditve na Dolenjskem, je še nek^j več kot mesec dni. Bienale bodo slovesno odprli v četrtek, 25. mqja, na dan mladosti, in bo trajal do petka, 30. junija. Slavnosti govornik na otvoritvi bo predvidoma predsednik republiškega komiteja za kulturo pisatelj Vladimir Kavčič. Ob otvoritvi bo v gradu Otočec nastopil Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane s celovečernim koncertom. sestala strokovna komisija pod vodstvom Bogdana Borčiča in za razstavo izbrala 92 grafičnih listov 45 avtoijev. Razstava na Otočcu bo postavljena deloma v Garni hotelu in deloma v gradu. Seveda bodo na ogled tudi nagrajena dela. Mednarodna žirija bo podelila šest nagrad: eno glavno — Grand prix Otočec in pet (enakovrednih) nagrad Novega mesta. Rezultate bodo objavili oziroma imena dobitnikov sporočili na otvoritvi. V okviru bienala bo imelo pet slovenskih avtoijev osebne razstave. Nestor slovenskih grafikov Božidar Jakac bo imel dve: v galeriji Krke v Ločni in v Dolenjski galeriji (od 14. julija do 8. septembra), kjer bodo na ogled grafike iz Jakčevega zgodnjega ustvaijalnega obdobja. V Dolenjski galeriji bo pred tem razstavljal tudi Bogdan Borčič. V Pioniijevem razstavišču bo razstava grafičnih listov Vladimira Makuca, v razstavišču SDK razstava Andreja Jemca, medtem ko bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca na ogled izbor grafik Branka Suhjja. Ob tem naj še dodamo, da bo izšel zajeten, okoli 200 strani obsegajoč katalog 1. bienala slovenske Osrednja prireditev 1. bienala slovenske grafike bo razstava izbranih grafičnih listov avtoijev, ki so se odzvali na razpis. Akademski slikar in grafik Branko Suhy, glavni pobudnik za ta bienale in zdaj eden od organizatoijev, je prejšnji teden novinaijem povedal, da je odziv več kot zadovoljiv. Na nekaj več kot 150 vabil je poslalo svoja dela za skupno bienalno razstavo 49 grafikov iz Slovenije in iz zamejstva. V začetku marca seje v Dolenjskem muzeju Nov ansambel: godalni kvintet Ustanovili so ga ah ni pedagogi v N lasbe- ovem mestu ‘‘loven^ ^ttEDSTAVITEV — Na otvoritvi razstave evropskih tihožitij iz ^belr Z*>*r*fv D°'enishi galeriji se je javnosti predstavil nov dolenjski an-(poto. ^jQene dejavnosti in s tem tudi za kulturo pejje v smer, s katero ni Bojo. J* vPetek, 14. aprila, zvečer ravnatelj Dolenjskega muzeja dto ,7°*^. Dniepjski galeriji odpri razstavo Evropska tihožitja iz slovenskih sov h,J . Prob*en,e sedanjosti vpel ob krhki in umiijeni dih preteklih ča- ’ veje iz izbranih razstavljenih tihožitij evropskih umetnikov Baleri;„t^V^ ie Posredovala Narodna ----------'-J 1--*— c~ Slovenii‘Zni'JublJane’ na sv°j' P01' P° nainr„i pa * Je ?a dober mesec dni Ža nni**518«113 prav v Novem mestu. tihož,, °meŠko Predstavitev evropskih «Uj so izvorno razstavo, kije bila v seča in 3 avnem mestu odprta dva me- “ekolikn ?te^ledal°lep0 števil° 'j"*1** 80 Dri t« S^r?' ' PP. šterilu slik, vendar okrni«, m_0“ranili samo zasnovo ne-stavitpv ui T?ko ludi novomeška pred-l)ub nekaj manj slikam podaja Žgavci še pojo VzS,ruž®niu 29 Paskih m šest oktetov kliX*S čašom m1^” d° V* 2amria j . casom med Posavci še m zborov’ ,°^uje veliko število pevskih Čuje ka^o^^ P^^ih zborov vklju-Slovenci,,7b?rov in 6 oktetov, ki v nedavn kulturnem prostoru še do Osnovn«! ,niso “s10!«!' po kvaliteti. 14 dvio t *?!Ja druženja sta zato posta-sti qL va.“tete in izstop iz anonimno-medohK?4^1 rev‘J na občinski in niznač? , i!ravni s° dodali tekmoval-lestvic,J’ ,0 daie rezultat vsake revije Ubo^ kva>itet> najboljših zborov, strokovn . 'tete je namenjeno tudi tla merink*“Popoljevanje zborovodij Čanja t^rrrski ravni ter družabna sre-8PoznavV,CeV’ na katerih se med seboj (k*Rovnr,aj°’s' “menjujejo izkušnje in se Dan28JO m skupne koncerte. 14 DevcL P?kvalitetl v Posavju izstopajo« in' zBor. “Viktor Parma« iz Kr-®režic rTSkl zBor bratov Milavcev iz regije ' ba sta v teh dneh zastopnika Pr^kraiir.11 ,sre^anju zborov slovenskih skerevr ’ n lma značaj republiške pev-14 v zlf ■ Bre*iški pevci so peli 15. apri-aPrilai,°rU Bav*’ krški pa bodo 22. anonim lu°vem Velenju. Korak iz ^iktorPSt'JC m mešani pevski zbor vanje n Parma<< pomenilo tudi sodelo-ttettišk a mednarodnem tekmovanju v konL m “olheimu, kjer si je v veliki “kurenci pribonl 8. mesto V Kostanjevici že 9. bienale Na ogled 260 otroških grafičnih listov KOSTANJEVICA — Maja bodo tu odprli že 9. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Odziv je bil tudi tokrat dober, saj je iz številnih osnovnih šol širom po Jugoslaviji prispelo v Kostanjevico 3.156 grafičnih listov. Žirija pod predsedstvom prof. Iva Meršnika iz Ljubljane (v njej so sodelovali še Rozika Cerovšek iz Krškega, Martina Korit-nik-Fajt iz Podbočja, Dušan Premrl iz Tržiča in Liza Vrane iz Maribora) je izbrala za razstavo 260 listov. Pravzaprav bosta dve razstavi, ena v Kostanjevici in ena v Krškem, obe pa bo postavil Dušan Premrl, tudi urednik kataloga letošnjega bienala. Častni predsednik 9. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok je znani filmski režiser Dušan Vukotič. »VOZI ME VLAK« TUDI PRI NAS KRŠKO, NOVO MESTO — Minule dni se je plesna skupina »Tine Rožanc« med turnejo po Sloveniji ustavila tudi v Krškem in Novem mestu ter nastopila za občinstvo teh dveh mest. Skupina, ki jo sestavlja 16 plesalcev in plesalk, ima na sporedu plese raznih narodov, in sicer v koreografiji Mojce Horvat. Plesno-glasbena prireditev, s katero nastopa v organizaciji Slovenija-turista, se imenuje Vozi me vlak v daljave. grafike. V njem bodo predstavljeni vsi avtoiji, več domačih in tujih strokovnjakov pa je zanj prispevalo tehtne zapise o grafični usmetnosti. L bienale slovenske grafike bodo spremljale številne kulturne prireditve in manifestacije. Na dan otvoritve bienala bodo odprli dve razstavi v Novem mestu: v Domu JLA razstavo fotografij Tihomira Pintarja (na ogled bo do konca junija), v stavbi zavarovalnice Triglav pa razstavo z naslovom Svet v risbi predšolskih otrok iz novomeških vrtcev. Sledili bosta dve okrogli mizi. Prva, 2. junija ob 20. uri v restavraciji gradu Otočec, bo na temo Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno ustvarjalnostjo odraslih, uvodno predavanje pa bo imel dr. Jožef Muhovič. Druga, 9. junija ob 20. uri in prav tako na na Otočcu, pa bo na temo Linija v risbi in grafiki, z uvodnim predavanjem dr. Milana Butine. Med pomembnejše prireditve sodi še republiško srečanje plesnih skupin Slovenije, ki ga bodo izvedli 14. junija v novomeškem Domu kulture z začetkom ob 20. uri. 16. junija ob 19. uri bodo v lovski sobi otoškega gradu pripravili večer pesnika Štefana Remica, to pa bo tudi zadnja spremljajoča prireditev grafičnega bienala. Tako Boris Dular, predsednik občinske konference SZDL Novo mesto, kot tudi Janez Slapnik, direktor Tiskarne Novo mesto, sta pred novinaiji odločno zanikala v delu javnosti razšiijeno mnenje, češ da je grafični bienale zadeva, s katero se želi ustreči posameznikom. »SZDL je bienale podprla kot enega od projektov, ki morejo bistveno prispevati ne le k slovenski kulturi, temveč tudi h kulturnim dogajanjem v Novem mestu in na Dolenjskem, ne nazadnje tudi k večjemu kulturnemu ugledu tega dela Slovenije,« je dejal Boris Dular in dodal, da bo moral biti bienale slej ko prej ustrezno obravnavan in podprt tudi v novomeški in republiški kulturni skupnosti. Janez Slapnik, predstavnik delovne organizacije, kjer je organizacijsko-propagandni sedež bienala, pa je poudaril, daje v priprave neposredno vključeno nad 40 ljudi, ki delajo v najrazličnejših odborih in komisijah, to pa kaže, da ne more biti govora ne o privatizaciji ne o čem podobnem. »Ne gre tudi pozabiti, da imamo tu v Novem mestu Jakčev dom, imenovan po utemeljitelju slovenske grafike, in da je zdaj naša skupna dolžnost omogočiti, da se delo, ki gaje zastavil Jakac, nadaljuje, da zaživi grafična dejavnost,« je še dodal. Kar pa zadeva finančno stran bienala in bienalnih prireditev, so vsi na srečanju z novinaiji poudarili, da to urejajo s sponzorstvom. Sponzoiji so iz raznih krajev Slovenije, od Ilirske Bistrice do tovarne Videm v Krškem, novomeške Krke in drugih, ki so razumeli bienale kot izjemno pomembno kulturno manifestacijo in pomagali ali z denaijem ali s storitvami. I. ZORAN O UKREPIH ODBORA NOVO MESTO — Jutri, v petek, 21. aprila bo ob 19. uri v novomeški fo-togaleriji v domu kulture sestanek pododbora za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino. Beseda bo tekla o ukrepih odbora v primeru izvršitve kazni za četverico. Vabljeni člani in ostali. »REKVIEM« BODO PREDSTAVILI TUDI V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Pesniško zbirko Rekviem, knjižni prvenec Ane Rostohar, ki ga je likovno opremil akademski slikar Alojz Konec, izdal pa samostojni založnik Silvo Mavsar iz Krškega ob pomoči svoje agencije Opus, bodo jutri predstavili v Novem mestu. Predstavitev bo ob 19. uri v klubskih prostorih novomeškega Doma kulture, na njej pa bodo kot recitatorji in glasbeniki sodelovali člani krškega Literarnega kluba Beno Zupančič, katerega članica je tudi Rosto-harjeva. Tako je moč šteti to prireditev tudi kot prvo gostovanje omenjenega kluba v Novem mestu. »STRIČE v kr: VANJA« KEM B. D. KRŠKO — V sredo prejšnji teden je v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z delom A. P. Čehova »Striček Vanja«. To klasično dramo je režiral Dušan Jovanovič, v glavnih vlogah pa nastopajo znani slovenski igralci, kajpak ob Tržačanih. Se res bližamo kulturnemu molku? LJUBLJANA, NOVO MESTO — Nobena stvar se note obrniti v prid tej naii kulturi Nasprotno, nad njo je celo vse več črnih oblakov. Kriza, v kateri seje proti svoji volji znašla ta plemenita dejavnost sešiti in poglablja. Izhoda ni videti in še to, kar se nakazuje kot minimalna rešitev, se sproti podre. Zvezne, republiške in občinske omejitve so privedle skupaj z inflacijo do stanja, ko je vsak dan bolj aktualen boj za golo preživetje. Med ljudmi v kulturnih ustanovah prevladuje bojazen, kaj bo. Najodgovornejši v slovenski kulturi so že zagrozili z odstopom. Napoveduje se (začasni) kulturni molk. V hudi človeški stiski, ki jo poraja nemoč, je možno še kaj drugega. Na nižjih, občinskih ravneh sicer še ne razmišljefio o skrajnostnih potezah, se pa vidi, da so neznosne razmere pregnale lagodnost tudi iz kotičkov, kjer je bilo še včeraj moč vedriti Kolikor toliko varnega počutja ob takšni negotovosti ko ne veš, ali boš za svoje delo dobil plačilo, tudi ne more biti Negotovost je kot mora, te pa nima nihče rad ln ni seje lahko otresti Kako naj, denimo, mimo spi skupščina novomeške kulturne skupnosti ki je minuli teden resda sprejela začasni denarni načrt za financiranje kulturnih programo v, a ji je bilo tik'pred glasovanjem povedano, da bo sprejeto skoraj zagotovo tudi porušeno. Sicer pa si ob tolikoneznan-kah, ki spremljajo zbiranje denarja za kulturo, česa drugega niti ni mogoče obetati Poleglega je znano, da je kultura v novomeški občini (pa ne samo v tej občini) med najbolj zapostavljenimi družbenimi dejavnostmi Podatek, da odpade nanjo manj kot 2,5 odstotka občinske skupne porabe, pove vse. Tolikšen košček so ji odrezali na občini in naj se še tako sklicuje na svoje pravice, ne bo dobila niti drobtinice več. V novomeški občini je kultura kratko potegnila tudi pri naložbah iz sklada za investicije na področju družbenih de- javnosti za kar se denar zbira po posebnem samoupravnem sporazumu. Od skoraj 550 v minulem letu zbranih milijonov so kulturi beri Študijski knjižnici Mirana Jarca, namenili vsega 10 milijonov. Vse drugo je šlo za potrebnejše reči pravi utemeljitev, za dograditev lekarne ter škocjanske in šmarješke osnovne šole. Študijska knjižnica, ki čaka na ureditev prostorov že vsaj dve desetletji naj kar še malo počaka, je slišati potem pa se bo videlo, kako bo. Saj, knjižnica je potrpežljiva in zna čakali, tega pa seje naučila v preteklosti, ko so jo kar naprej tlačili v srednjeročne načrte, nihče pa ni premaknil ene sme opeke v njeno korist Najprej je bila na plošči novogradnja, ko pa je začelo škropati, so ploščo obrnili in z nje se že dolga leta oglaša viža o adaptaciji s prizidkom. Delegati skupščine novomeške kulturne skupnosti seveda niso mogli kar tako mimo tega problema in so na zadnjem zasedanju spomnili na obveznost novomeškega izvršnega sveta do Študijske knjižnice. Ta obveznost pa ni majhna. Kot je znano, je moral izvršni svet zagotoviti strokovnemu svetu za knjižničarstvo SRS, da bo tej novomeški knjižnici pomagal, da bo do konca leta 1990 pridobila dovolj prostora in uredila vse drugo za ponovno pridobitev ma-tičnosti ki jo je na podlagi novega zakona o knjižničarstvu izgubila. Delegate je zanimalo, kako in do kdaj namerava izvršni svet kol podpisnik zagotovila uresničiti to svojo obveznost še posebej glede na to, ker seje ob menja vi garniture na zadevo, kot kaže, pozabilo in ker v novi občinski referendumski program (samoprispevek zanj so občani izglasovali na nedavnih volitvah) ni uspelo uvrstiti tudi knjižnice. Vsekakor bo zanimivo slišati, kaj bo s tem v zvezi povedal izvršni svet, na kaj se bo izgovoril Izgovarjanje na znane težave ali druge naloge ne bo najbolj prepričljivo in ne bo zadovoljilo kulturne skupnosti Toliko njene ljudi že poznamo. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje Kviz o godalih 22. aprila v Kozinovi dvorani območno tek-movanje za Dolenjsko NOVO MESTO — Glasbena mladina Slovenije je tudi v tem šolskem letu pripravila kviz za osnovnošolce, in sicer iz znanja o godalih. Vse o teh instrumentih — od zgodovine oziroma razvoja in izdelovalcev pa do skladateljev, ki so Dišali glasbo za godala — so organiza-toiji objavili v posebni, tematski številki revije Glasbena mladina. Izbirana tekmovanja so že povsod opravili, tako da se bodo najboljše ekipe s po tremi učenci pomerile med seboj ta mesec na območnih prireditvah za vstop v polfinale. Skupaj bo na desetih takih prireditvah v raznih krajih Slovenije nastopilo 276 učencev oziroma 92 ekip iz prav toliko osnovnih šol. Območno (četrtfinalno) tekmovanje za Dolenjsko bo v soboto, 22. aprila, v Novem mestu. Prireditelji so kot najprimernejši prostor za tak kviz izbrali Kozinovo dvorano v glasbeni šoli Maijana Kozine. Nastopilo bo devet ekip, in to po ena iz naslednjih osnovnih šol: iz OŠ Louis Adamič Grosuplje — podružnične šole Šmaije-Sap, OŠ 15. divizije Grm in OŠ 12. SNOUB Bršljin (obe iz Novega mesta), OŠ Zapad-nodolenjskega odreda Mirna, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Jožeta Goijupa iz Kostanjevice, OŠ Jožeta Slaka-Silva iz Trebnjega, OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in OŠ 15. SNOUB (Belokranjska) iz Metlike. Ekipe, ki bodo na teh tekmovanjih, tudi na novomeškem, zbrale največ oziroma zadostno število točk, se bodo udeležile polfinalnega tekmovanja, ki bo 6. maja (kje, bo znano kasneje). Zaključno, finalno tekmovanje kviza o godalih pa bo 22. maja, na dan Glasbene mladine, v Cankaijevem domu v Ljubljani. I. Z. »Kralj v časopisu« na Straškem odru STRAŽA — Medtem ko odrasli člani gledališke skupine pri tukajšnji Svobodi to sezono počivajo, pa so se opogumili naraščajniki in pod vodstvom Danijele Kržan naštudirali mladinsko igro Kralj v časopisu, ki jo je napisal Matija Logar, sicer režiser v kranjskem Prešernovem gledališču. Minuli petek so se s tem delom prvič predstaviti v Straškem kulturnem domu. To je bila predpremiera oziroma predstava za učence osnovne šole Jožice Venturini iz Vavte vasi Na prireditev so povabili tudi avtorja Matijo Logarja, ki se je o uprizoritvi pohvalno izrazil in povedal daje stroška mladinska gledališka skupina ena od petih v Sloveniji, ki so naštudirale njegovega Kralja v časopisu. Naslednji dan, v soboto zvečer, pa je bila premiera lega dela oziroma predstava za odrasle. Predstava je bila obiskana precej slabše kot prejšnji dan, ko so dvorano napolniti šolarji Logarjeva igra je dramatizirana pripoved o kronani glavi ki živi monotono, zdolgočaseno življenje s svojo kraljevsko gospo in služinčadjo. Nobene vojne ni zakuhal nič pozornosti vrednega naredil zato je o njem med podložniki in sploh v javnosti zavladal molk. Molk o nekom pa je nekaj podobnega kot smrt; ker se kralj s tem nikakor noče sprijazniti, si izmišlja najraztičneje načine, kako bi vzbudil pozornost o sebi in prišel v časopis. Nazadnje se mu to le posreči a ne po zaslugi lastne okronane topoglavosti pač pa po zaslugi dveh pritepenih in z vsemi mažami namazanih zmikavtov, ki jima skoraj uspe ukrasti kraljevsko denarno zakladnico. Danijela Kržan je kot režiserka lo simpatično preprosto igro, ki je primerna tudi za odrasle, na odru speljala tako, da mladi nosilci vlog niso samo slediti njeni taktirki ampak se lahko tudi bolj ati manj sproščeno zabavali S lem je dosegla, da so se igralci kaj kmalu otresti treme, ki navadno vlada na odru, zlasti še, če stopijo pred občinstvo prvič. I. Z. NA OBČNEM ZBORU NOVO MESTO — Člani Društva knjižničaijev Dolenjske so prejšnji teden opravili v Študijski knjižnici Mirana Jarca občni zbor, na katerem so pregledali delo minulega obdobja in sprejeli delovni načrt za leto 1989. pisma in odmevi Kakor da smo vsi skupaj poskusni zajčki čigave vse so napake?! K pisanju meje spodbudila nedavna prepoved Mladine. To me, v nasprotju z večino, ni nič prizadelo, čeprav je res, da k demokraciji sodi tudi svobodno pisanje. A to spet ne pomeni, da lahko blatimo in obsojamo vse in vsakogar. Vidimo le napake politikov, jih zato obsojamo, zahtevamo njihove odstope ipd. Nihče pa ne pomisli, da ljudje navi-sokih in odgovornih položajih delajo velike napake le zato, ker so na vidnih mestih in imajo v rokah velike, pomembne odločitve. Mi, »navadni ljudje in občani«, pa se ob svojih napakah lahko potuhnemo ali pa krivdo zanje zvalimo na druge. In to brez občutka krivde, le z velikim olajšanjem. Sicer pa pravijo, da ima vsak narod tako vlado, kot si jo zasluži. To drži. Vsi zahtevamo čudeže le od naših politikov — t. i. zastopnikov, sami pa ne bi storili ničesar. Še naprej skušamo živeti lagodno na račun države, jo goljufati in izkoriščati. Vem, da marsikdo sedaj zmajuje z glavo, a je le res tako. Bodimo končno popolnoma odkriti tudi glede sebe. Nikoli se ne bomo rešili iz krize, če ne bosta sodelovala vrh in baza. Kajti hiša se podre, če ni trdnih temeljev, in tudi temelji, zidovi, so vedno na prepihu, če ni streha cela. Seveda je veliko krivde tudi na plečih vodilnih. Žanje je že čas, da se spametujejo in nas nehajo imeti za poskusne zajčke za zgrešene programe. Obljubljajo rešitev z novo vlado. Toda kdaj? In koliko ljudi bo dotlej še stopilo na rob brezna, ki se mu pravi preživetje? Rešitev torej sloni na vseh v tej Jugoslaviji. Prav otročji se mi zde prepiri med severnim in južnim delom države, medtem ko ljudje, za katere da se borijo, živijo v pomanjkanju. Zbudimo se končno iz spanja in storimo nekaj za svojo domovino, če ne želimo ostati brezdomci. IRENA ŠKUFCA Kočevje ZAMEŠANA VODITELJA Naši delovni ljudje in občani ugotavljajo, da imamo Slovenci in Srbi partijska voditelja z zamešanima priimkoma. Kučan je srbski priimek in bi se moral po slo vensko glasiti Hišnik, priimek Miloševič pa ima slovensko osnovo, po srbsko bi bilo Sapunovič. P-C KOKAKOLA ŠKODUJE? V Dolenjskem listu od 6. aprila 1989 V. P. piše, daje nedolgo tega slišala na radiu govoriti o kokakoli, in sicer, da ta pijača ni zdrava. Ali radijsko sporočilo neizpodbitno drži? Svetujem, če se hoče tov. V. P. sama prepričati o resničnosti besed o škodljivosti kokakole, naj kupi Borci NOB najostreje obsojajo Proti žalitvi tov. Tita, socialistične revoluci-je in borcev Na skupščini občinske organizacije ZZB NOV Novo mesto, kije bila 13. aprila 1989, so delegati v razpravi odločno protestirali proti vsebini člankov (pisem bralcev, op. ur.), objavljenih v Dolenjskem listu, saj ti na tendenciozen in grob način prikazujejo neresnico o NOB in socialistični revoluciji ter na najbolj neprimeren način blatijo tov. tita in njegovo delo. Borci pričakujemo, da bodo tudi druge družbenopolitične organizacije in društva primerno reagirali in se postavili v bran imena tov. Tita, pridobitev NOB in socialistične revolucije ter zaščitile borce NOB pred takimi ponižanji in izkrivljenimi napadi. Prepričani smo, da bo uredništvo Dolenjskega lista v bodoče bolj odgovorno presojalo vsebino prispelih člankov in ne bo dovolilo, da bi naše osrednje glasilo postalo torišče podlih napadov'na pot, ki smo jo prehodili skupaj z Josipom Brozom-Titom. Delegati skupščine ZZB NOV občine Novo mesto Do kdaj še bodo čakali kmetje? Odgovor upravnega odbora Slovenske kmečke zveze Trebnje »Kmetje bodo morali še počakati« (DL št. 14, 6. aprila 1 na prispevek (DL št. 14, 6. aprila 1989) DA NE BO NESPORAZUMA Upravni odbor Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji je na zadnji seji 7. aprila obravnaval tudi zahtevo svojih članov-društev za varstvo okolja in sprejel sklep, da s svojim stališčem seznani javnost. Gre namreč za objavo centralnega sekretariata Ekološkega zbora, ki ga vodi dr. Marek Lenardič z Jesenic, da se preimenuje v »Zvezo«. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji sporoča vsem svojim članom in javnosti, da nima nobene povezave s to organizacijo — da ne bi prihajalo do možnih nesporazumov. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji je bila ustanovljena pred 19 leti in povezuje danes že 26 aktivnih društev za varstvo okolja po vsej Sloveniji. Ekološki zbor oz. po novem »Zveza« pa se do sedaj še ni predstavil slovenski javnosti, vsaj nam ni znano, koga predstavlja in koga povezuje. Za upravni odbor Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji: dr. TONE STROJIN Ko smo prebrali poročilo s seje občinske konference SŽDL Trebnje po naslovom »Kmetje bodo morali še počakati«, smo bili sprva osupli, ko pa BORCI BODO OCENILI DELO KOČEVJE — Za 24. april je sklicana programska skupščina občinske organizacije ZZB NOV. Iz poročila o delu organizacije za 1987—1988 je razvidno, da na območju občine deluje 11 krajevnih združenj. Organizacija v Ko-čevju-mesto ima kar 5 osnovnih organizacij. V to organizacijo je vključenih okoli 1.300 članov. Priznavalnine prejema okoli 180 prejemnikov, ki so v letu 1988 prejemali mesečni znesek od 15.000 do 490.000 din. Zdraviliškega klimatskega zdravljenja je bilo minulo leto deležnih 29 upravičencev, od tega jih je imelo 26 brezplačno polno oskrbo. Vsa krajevna združenja in občinsko združenje so podrobno obravnavali vprašanja dela organizacije in organizacijske zadeve. V. D. SREČANJE STAREJŠIH BRESTANICA — Krajevna organizacija Rdečega križa je 2. aprila že enajsto leto po vrsti gostila krajane, ki imajo čez 70 let. Po prijetnem programu mladih članov RK iz osnovne šole Brestanica, učiteljskega ženskega okteta in harmonike'so se v razvedrilni program vključili tudi vsi navzoči, starejši od 80 let. S skromnim darilom smo počastili najstarejša udeleženca srečanja. Tokrat sta to bila Angela Samec in Ivan Romih, oba rojena v letu 1902. Krajevna organizacija RK se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi tako prijetnega dneva, še posebno aktivistkam Rdečega križa, ki so žrtvovale svoj prosti čas. CVETKA KINČIČ Brestanica PISMO IZ FRANCIJE Sem vaša zvesta bralka v tujini. Časopis dobivam redno ob ponedeljkih. Želim si čimveč novic iz krške občine oziroma iz krajevne skupnosti Koprivnica ter okoliških vasi, kamor sem hodila v šolo. V rojstno vas se z veseljem vračam vsako leto ter v prijetnih posavskih hribih in pri delovnih ljudeh trdnega značaja črpam moč za nadaljnji obstoj v tujini. Tu sem in bom ostala tujka, kajti zavedam se, da sem Slovenka, in to hočem tudi ostati. MARIJA SOTOŠEK — CHA1GNE 14 rue du Perche, Vendome, Francija smo od nekaterih prisotnih preverili, če je novinar ustrezno povzel dogajanje oziroma razpravo na omenjeni seji in se prepričali, da ni nič zraslo na zeljniku novinarja, ampak nekaterih politikov, smo bili nemalo ogorčeni. Sprašujemo tovariše, ki imajo očitno še pomisleke, ali naj bi imela naša podružnica Slovenske kmečke zveze, ki šteje 1300 članov, svojega predstavnika v predsedstvu občinske konference Socialistične zveze, kako naj si naša SKZ to zasluži. Ali s politično bitko zoper občinsko politiko ali pa naj bi se dokazali s fizičnim delom, kakšno »udarniško akcijo«? Na občnem zboru naše podružnice smo lahko slišali precej drugačno pesem oziroma obljube tudi glede našega delegatskega mesta v predsedstvu OK »FLOSARJI IN VODOVNICE« NOVO MESTO — Pretekli teden je v tukajšnjem Domu kulture nastopila lutkovna skupina iz Kamnice pri Mariboru, ki jo vodi priznani slovenski lutkar Tine Varl. Mladi gledalci iz novomeških šol, ki mariborske lutkaije že poznajo, so bili navdušeni nad predstavo Flosarji in dravske vodovnice, ki so jo postavili po Tomažičevi pravljici in po dramatizaciji Toneta Partljiča. Učinkovita ponazoritev reke Drave, kjer naj bi živele čarobne vodovnice — pol ribe, pol deklice — mladi flosarji in stari skrivnostni vodovnik, ter zanimivi svetlobni efekti so bili nadvse prisrčna paša za oči in ušesa. Predstavo so mariborski lutkarji pri nas uprizorili kar štirikrat in vsakič so po njej ostali še na pogovoru z mladimi gledalci. Vprašanj ni in ni zmanjkalo, zato so mladi lutkarjem povedali, da si želijo še več takih srečanj z gledališko umetnostjo. D. B. ZEMLJO ŽE BOLJE IZKORIŠČAJO BREZOVICA PRI PREDGRADU — Prebivalci v tem predelu Poljanske doline ob Kolpi ugotavljajo, da je vsako leto več zanimanja za čim boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč. Po vsej verjetnosti na to vpliva naglo povečevanje cen prehrambnih izdelkov in tudi prepustitev v uporabo in izkoriščanje kmetijskih zemljišč družbene lastnine posameznikom, ki so organizirali vzrejo ovac v tem kraju in Nemški Loki. Pri vsem tem pa krajani poudarjajo, da del krivde zaradi zapuščenih zemljišč, kijih sedaj v pretežni meri meliorirajo z družbenim nepovratnim denarjem, nosijo nekdanji kmetijski strokovnjaki, ki so delali na družbenih kmetijskih obratih. Ti niso bili pripravljeni teh zemljišč prepustiti v izkoriščanje zasebnikom. V. D. Sektaštvo v pravilniku in srcih Še nekaj pojasnil na ugovor h komentarju, ki je bil objavljen 23. marca bo sama prepričala, kaj je resnica, saj bodo telečja jetra — razpadla. Zato je bolj zdravo popiti 2 dl domačega črnega ali belega vina. Vsako pretiravanje je škodljivo. F. P.FR Najpomembnejša ugotovitev iz dolgega pisanja »Sektaštvo v pravilniku in srcih«, objavljeno prejšnji teden, je, da njegov avtor Rudi Hrvatin niti na enem mestu ne zanika dejstva, da pozna novomeška Zveza borcev za svoje člane dve vrsti pogrebov. Z godbo ali pevci in brez prvega ali drugega. Ključ do godbe ali pevcev iz sredstev novomeške Zveze borcev je civilni pogreb umrlega člana. Če je pogreb z duhovnikom, poskrbe Za Slomškov spomenik V času od letošnjega septembra do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetlitelja, pesnika in pisatelja. Letošnjega septembra bo namreč minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantinske škofije iz St. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem našo sever-novzhodno mejo in nas narodnostno povezal. 130-letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi 130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu v Maribor je Slomšek ustanovil semenišče, kije nato delovalo vseskozi do danes. Počastitve bomo zaključili septembra 1992, na dan 130-letnice Slomškove smrti. Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo starega dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni 1990, ki jo načrtujeta skupaj kulturna skupnost za območje mesta Maribor in mariborski škofijski ordinariat. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovini, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na posameznike, delovne organizacije in skupnosti s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih denarno podprli. Pošto pošiljajte na naslov: Kulturna skupnost za območje mesta Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 62000 MARIBOR. Prispevke pošljite na naslov: Kulturna skupnost Maribor, št. računa 51800-743-29189 — Spomenik A. M. Slomšku, Imena darovalcev bomo občasno objavljali v sredstvih javnega obveščanja. Na svidenje v Mariboru jeseni 1990 ob otvoritvi Slomškovega spomenika! PREDSEDNIK MESTNE KONFERENCE SZDL MARIBOR: SLAVKO VIZOVIŠEK PREDSEDNIK KULTURNE SKUPNOSTI ZA OBMOČJE MESTA MARIBOR: mag. MARJAN ŽNIDARIČ nekdanji bojni tovariši samo za prapor in venec. Godbe ali pevcev ni, tako določa sklep letne programske skupščine OO ZZB Novo mesto z dne 19. aprila 1984. Jaz sem tak sklep imenoval sektaštvo, takega mnenja sem še vedno. Tukaj bi seveda lahko končal, vendar mi Rudi Hrvatin očita še nekaj reči. Med drugim, da občinski odlok o javnih pogrebnih svečanostih ne pozna besed civilni, mešani in cerkveni pogreb. Hrvatin očitno ne ve, ali pa je pozabil, da ima omenjeni odlok tudi uvodno poročilo, kjer so te besede izrecno navedene, in sicer v tem smislu, da bo odlok naredil konec ločevanju pri pogrebih. Hrvatin mi očita tudi, da sem očrnil tovariše iz vrst borcev, ki pač nočejo nositi prapora ali govoriti na pogrebih borcev, ki jih pokopljejo z duhovnikom. Menim, da jih nisem očrnil ali kako drugače posegel v njihovo človeško integriteto. To bi storil, če bi javnosti sporočil njihova imena in izjave, kijih dajejo ob takih priložnostih. Njihova imena in pripombe, o katerih pieteti bi lahko razpravljali, so mi bile namreč sporočene po predstavniku ZZB Novo mesto. Naj Hrvatin in sotovariši sami presodijo, kako se počuti svojec pokojnega borca, ko mu po telefonu sporoča, da ta in ta ne bo hotel govoriti, oni pa ne nositi prapora, vendar bomo mi kljub temu poskrbeli, da bo vse v redu. Res šokantna iskrenost. DOMAČE TRNJE • Pristajam, da sem dežurni krivec. Koliko plačate? • Gremo v korak s turizmom, vendar bosi • Najraje bi videli, da bi naš vlak za 21. stoletje sestavljali spalni vagoni • Kako, da nimajo fraze svojega učinka? Oglušeli smo. • Pred sodbo javnosti problemov ni moč dajati »ad acta«. • Naša gospodarska vizija je straho-vizija. D. STARČEVIČ Hrvatin nima prav tudi, ko piše, kako zelo sem se zmotil, ko sem navedel da Belokranjci in Trebanjci ne delajo razlik pri pogrebih borcev z duhovnikom in brez njega. To, da ne delajo razlik Trebanjci, mi je zaupal sam predsednik novomeških borcev Ivan Somrak, o popolni enakosti borcev v Beli krajini pa s svojo besedo jamčita v Metliki Milan Bajc, v Črnomlju pa Marija Stariha. Glede borčevskega bojkotiranja pogreba matere več padlih partizanov pa naj se Hrvatin in vsi tisti, ki stoje za njim, obrnejo na enega od bivših novomeških predsednikov komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Slednji trdi, da je o tem pisal tudi Dolenjski list in da so se sramote najprej ovedli v Ljubljani, kar je seveda značilno. Koliko so taki ali podobni dogodki vplivali na hitrost sprejemanja odlokov o javnih pogrebnih svečanostih, je stvar ocene. Zavirali ga gotovo niso. O tem, da mi Hrvatin posredno podtika, češ da sem hotel stroške za godbo ali pevce pogrebu mojega očeta pač prevaliti na pleča Zveze borcev, seveda ne bi govoril. Tak očitek govori sam zase in za Rudija Hrvatina. Jaz mu ne dajem prav nobenega prilastka. Javnosti pa bi rad pojasnil, daje bila smrt mojega očeta (v novembru) samo neposredna spodbuda za kasnejšo novinarsko raziskavo o razlikah pri pokopu borcev v novomeški občini. Da bi bil čimbolj objektiven, sem nalašč pustil nekaj mesecev premora. Pisal pa sem o tem in bom še (če bo potrebno) samo zato, da se borcem, ki bodo umrli, ne bi pri pogrebih še naprej dogajala krivica. Pa čeprav sprejeta s pravilnikom. Nikakor pa si ne morem razložiti, zakaj je Hrvatina motila ilustracija k mojemu članku oziroma komentarju. Mar ni Kristus na križu tudi dva tisoč let star simbol človekovega odhoda? Kako majhni smo. Vsi v odhodu, nekateri tudi v mislih, v človeški širini. Ni vsak človek Peko Dapčevič, kije v sporočilu mladim udeležencem marša po sledovih epopeje Sutjeske in poteh vrhovnega štaba imel pogum in moč izreči tudi tele besede: »Prosim vas, da moji generaciji oprostite zadnjih 25 let«. MARJAN BAUER SZDL. Saj mi ne silimo v ta frontni organ zato, ker bi se radi šli neko visoko politiko, ampak želimo doseči večjo uveljavitev naše stanovske zveze, torej, da se bo glas kmeta bolj slišal kot doslej. Če bi v naši družbi dah kmetu večjo veljavo, ne pa ga nenehno zapostavljali in potiskali na obrobje družbenega dogajanja, ga izčrpali in uničevali z različnimi »prijemi«, bi ta naš socializem postal bogatejši. Ponovno poudatjamo, da se ne smemo bati, da bi slovenski kmet obogatel, saj se kmet ne bori zgolj za svoj gmotni položaj, ampak za bogatejšo slovensko družbo in obstoj slovenskega naroda. In če si želimo v naši trebanjski, po kmetijstvu močni občini le več sodelovanja in besede tudi na ta način, da bi imela naša Slovenska kmečka zveza svojega človeka v P OK SZDL, menimo, da nismo prezahtevni niti prenagljeni. Upravni odbor SKZ Trebnje Pavla Vačovnik Kadarkoli človek izgubi neenak boj z neozdravljivo boleznijo ali z nenaklonjeno mu življenjsko usodo na vrhuncu svojih moči, je bolečina za domače, prijatelje in znance toliko bolj ostra in neprizanesljiva. Prav zato je bilo ponedeljkovo slovo od komaj 43-letne diplomirane psihologinje Pavle Vačovnik, matere dveh otrok, na sevniškem pokopališču še bolj ganljivo. Vsi, ki so vedeli za Pavlino bolezen, so občudovai njeno izjemno pogumno in potrpežljivo kljubovanje; vsa njena dejanja so še v najhujših trenutkih njenega poslednjega boja kazala, da se je dobro zavedala, kako tokrat navkljub trdni volji ne more zmagati, kot ji je to uspevalo v neštetih življenjskih preizkušnjah. Pavla pa je skušala z zadnjimi atomi svoje energije, zanjo in za človeka še zmeraj največkrat vnaprej izgubljene vojne preložiti njen izid na kasnejši čas, ko bosta hčeri morda že celo pri svojem kruhu in ne še v šolskih klopeh. Mož in hčeri soji bili v teh časih trpljenja v ponos in močno oporo. Pavla Vačovnik je ustvarila topel dom v Sevnici, potem ko se je po uspešnem študiju na ljubljanski filozofski fakulteti leta 1972 in nabiranju prvih delovnih izkušenj v VPD Radeče zaposlila kot psihologinja na sevniški Osnovni šoli Savo Kladnik. Zadnjih 10 let je delala kot psihologinja in poklicna svetovalka, vodja poklicnega usmeijanja pri skupnosti za zaposlovanje v Sevnici. Zato so Pavlo Vačovnik spoznali številni učenci, dijaki in študentje, ki jim je znala prisluhniti in pomagati na tako pomembnem življenjskem razpotju, kakor je pravilna izbira poklica. Tudi sodelavci so Pavlo cenili kot izredno dobro, prizadevno in pošteno sodelavko, saj je znala z osebnim zgledom in življenjskim optimizmom veliko prispevati k dobrim medsebojnim odnosom. Znala se je razveseliti ob drobnih stvareh. Morda bo njeno dobro zastavljeno delo veliko lažje nadaljevati. P. PERC Jože Rakoše V 82. letu starosti je umrl Jože Rak še iz Kostanjevice ob Krki. Poznali ga kot žilavega zidatja, pozabe vztrajnega gozdaija, lovca, n°lCa’. ., prekaljenega borca NOB in nenazaonj kot človeka, katerega srce je zv sočloveku in naravi, zlasti gozdovom zleni Krki in Gorjancem. Že leta 1941 je bil v Gabgu član £ renskega odbora OF, leta 1942 p»^. sekretar rajonskega odbora OF »n* ce — Gabije. Bilje pravi steber NO» Podgorju, mrežo odpora proti torju pa je že sredi prvega leta vojn čel širiti tudi na hrvaško stran, v berak. Ta njegova akcija m a ,-u njegovih najožjih sodelavcev v o 1 O F pomeni pravzaprav začetek slo sko-hrvaškega sodelovanja v os dilnem boju na območju *-> 9 ci—Žumberak. vlu Jože je bil pozneje tud! “kovo okrajnega odbora OF Stopiče „ mesto, bil pa je tudi odposlanec n čevskem zboru in član Komisije rodno imovino pri predsedstvu h Njegova naravna bistrost in razsooii velika ljubezen do domovine m n ^ človeka ter revolucionarna zav pritegovale ljudi. do Zaradi globoko etičnega odn divjadi in narave nasploh ter žaram , like razgledanosti v lovstvu je bi .. takoj po vojni imenovan za upra _ državnega Triglavskega k)V“c“’ r0(|. sedanjega edinega slovenskega ,, nega parka. Ker pa je bil tak° ^ zraščen z Gorjanci, seje vrnl'v. kar je pokojni doživel in pretrpet Vendar bo zgodovina, ki ji ni mogoče ubežati, nekoč povedala vso resnico o pokojnem dekanu in vse ^ tistih, ki so v resnici stali slovenskemu človeku in narodu ob stran^ Že danes pa si upam trditi, da bin vsem Kočevskem težko našli c'°[ veka, ki bi zadnjih 45 let za te kraj več naredil kot pokojni župnik An ton Pogorelc. BOŽIDAR METELKO 8 DOLENJSKI LIST od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Premalo zapiranja in streljanja? J:elna volilna skupščina novomeškega tin^ega odbora Zveze združenj borcev jOvjepritrdila besedam uvodničarja Ivana Somraka. Predsednik OO ZZB NOV Novo je v začetni obrazložitvi namreč med a'*gim poudaril, da so borci NOV še vedno I ™®wu' v delegatskem sistemu in tako tesno zvezani z današnjim časom in vsemi sprem-JjV°čimiproblemi. »Iz tega lahko ugotovimo, • ^je potrebno še nekaj časa računati z nami, si! ^i Se moramo zavedati svoje odgovomo-T izhaja iz naše današnje dejavnosti v aružbi,«je dejal Ivan Somrak. ^ Primere dejavne vloge borcev lahko Jr^jPabade, kijih je navedel uvodničar na Omenil je predloge, ki jih je predlo novomeškega OO ZZB NOV dalo svo-nu republiškemu odboru in se v njih za-l,neJna za srečanja republiških borčevskih astev, in ti predlogi so bili sprejeti Poleg jE-P^je 00 ZZB NOV Novo mesto dalo DP® pobudo za poživitev stikov bJne Novo mesto s pobratenimi »Našo po-° * sprejele vse omenjene občine in no-' n^kauradna delegacija je že obiskala ‘no Bihač,« je ugotovil Ivan Somrak. „ -° b°rc‘ NOV vpeti v vsa družbena do- diL n'*a’ je Pokazalo tudi nadaljevanje raz-ra ■e la skupščini posebno še ostro kritizi-bT 'uka. Sporni imeni pri tem sta bili k2an kmk in Dolenjski list Jedro vseh očit-avinVZV-xZ‘S IemJe bilo v oceni, da omenjeni ia\>Ux’ *-esar ne b‘ smel, in da časopis ob-zadpt ne bf smel Borce je posebej pri- son;r°' ker po njihovem mnenju pisec in ča-f grobo žalita borce, Jugoslavijo in Tita. J'akih razmerah, torej ko kdo nekajjav-napiše, bi nekdo dejal s knjigo po knjigi! i°je, daje ob tem izreku nekomu prišlo kaj če je ta knjiga kazenski zako-. vendar bi kazalo nastopiti »s knjigo po v Primeru spornega pisanja vDo-iZ- lisUi- Tolik° bolj, ker so celo udele-roi Cll°menJeie skupščine poudarjali, da mo-nrP borc‘ z lastnimijavnimi pisnimi sporočili govarjati na napade v tisku. s kakršnim so časopisna spo-spJl b°rei kritizirali na skupščini v be-Jj™i — m'l° rečeno — čudi. Mar-ont° nemara zlahka občutil, kot da je t, J^^jena razprava tekla v nekem dru-aVn,..u 'n na nekem drugem koncu Juti slavije. Gre sicer za bolj osamljene na-°P*>.a ne za docela take. V kakšnem rtfčju pa je tekla razprava o tisku, pove uj?fe t.ud' izjava enega od navzočih: D rav‘m, da jih pri nas premalo za-P emo pa premalo streljamo.« Čeprav je le za ostro (javno) govorico čustev, se gre čuditi, da s podobno in vendar po-kd? drusaim ostrino javno govori še M. LUZAR Cestarski udar na Partizanski ed dobrim tednom je novomeško Cestno p„J.elJe začelo prenavljati novomeško ulico žišče?0 frcacesta’ ki povezuje kandijsko krilu Z b°hišnico, zdravstvenim domom, pa s soseskami Nad mlini, Lebanova itd Blago v Povprečju kar 40 dni v skladišču Ulica, ki sicer smiselno sodi v novomeško mestno jedro, čeprav je na desnem bregu Krke, je sicer cesta regionalnega pomena in s prometom že sedaj močno obremenjena. Ko bodo novomeško avtobusno postajo preselili na novo lokacijo nasproti stadiona Bratstva in enotnosti, kar se bo zaradi gradnje blagovnice na Novem trgu verjetno zgodilo že letos, bo Partizanska cesta seveda še bistveno bolj obremenjena, posebno do izgradnje novega mostu preko Krke, ki pa se, kot je znano, še ni začela. V tem času bo po Partizanski cesti na avtobusno postajo in z nje peljalo dnevno okrog 300 avtobusov. Zaradi te selitve avtobusne postaje se je očitno tudi tako mudilo začeti s prenavljanjem Partizanske ceste, da so lani ustanovljeni odbor za prenovo mestnega jedra (ki naj bi s svojim delom bdel nad prenovo in tako tudi preprečeval morebitne vandalizme z vidika varovanja dediščine) praktično obšli Jasno je sicer, da Partizanska cesta že kar lep čas ni bila ravno v najboljšem stanju in je zaradi tega potrebna temeljitega popravila, saj so ponekod kocke že frčale iz nje. Jasno je tudi to, da so cestarji najmanj z obema rokama zgrabili priložnost, ko se je končno pokazala v obliki denarja iz republiške skupnosti za ceste, ki, kot je tudi znano, nima prav veliko denarja, še manj pa je radodarna z njim za popravila regionalne cestne mreže. Prav tako pa je tudi znano, da se takšna dela — uradno gre za investicijsko vzdrževanje, kije po prvi pogodbi vredno 760 milijonov, stalo bo pa vsaj še pol toliko več — na neki cesti ne dogajajo prav pogosto in da bi morali prav vse rešitve strokovno temeljito pretehtati z vseh vidikov. Teh je v mestnem jedru le še več. Odbor je hotel zato nekaj dni odloga, a so cestarji kar začeli z delom. Zdaj na terenu vse probleme rešujejo sproti in se še jezijo, ker ni pravih projektov. • Problemov pa gotovo ni malo. Hkrati naj bi obnovili tudi vse komunalne vode pod cesto, sqj je to enkratna priložnost. Kaj bo s strani odbora žefjeno poglobitvijo Partizanske ceste za okrog IS centimetrov v vzponskem delu, da bi bilo kot nekdaj, še ni znano; cestarji govorijo, da bodo skušali maksimalno spustiti cesto, a bo težko, sicer pa da to sploh ni bistveno itd. Ni še znano, kaj bo s stavbo nekdanje mizarske delavnice. Stavbo naj bi — a trenutno to še ni ak- tualno — namreč porušili, da bi tam dobili več prostora za pešce, a če bi to naredili, obstpja nevarnost, da bo tudi Partizanska ulica postala »hitra« cesta. Dilem je v glavnem veliko, žalostnoje, da se odpirqjo tudi še sedqj, ko je Cestno podjetje na veliko sredi dela, ki naj bi ga po zagotovilih končalo do 15. maja. Za takšne hitre rešitve pa je vprašanje, če so vedno najboljše. Novomeščanipa lahko le upajo, da bo delo res končano v najkrajšem času. Veliki tabli z velikimi črkami opozarjata, da nezaposlenim ni dovoljen vstop na gradbišče. Ve pa se, daje na Partizanski cesti nekaj hiš in lokalov obrtnikov, ki imajo izhod le na to cesto. Cestarjem je bilo posebej naročeno, da morajo pač upoštevati to dejstvo, čeprav je z nepoklicanimi ljudmi na gradbišču seveda težje zagotavljali varno delo. Ljudje se pritožujejo da ni tako, da imajo težave in da ima strpnost svoje meje. Drugo poglavje je seveda obvoz. Vsi le ponavljajo kako seje spet pokazalo, da ima Novo mesto zelo slabo urejen promet, da je zaprtje ene ceste dovolj za skoraj popoln nered To prav gotovo drži, nered je kljub trudu miličnikov posebno ob konicah popoln. Le pika na ipa je obveščanje ljudi o zapori V Cestnem podjetju nekateri mislijo, da je notica preko radijskih valov dovolj, ko jim je bilo obvestilo s plačanim oglasom predrago, za »brezplačno« novinarsko časopisno obvestilo se pa niso potrudili ŽaL Z. LINDIČ-DRAGAŠ Brez kruha bi ostalo 14 učiteljev Da bi čimbolj razbremenili gospodarstvo, pri tem pa ne bi bistveno krčili programov, so v črnomaljskih samoupravnih interesnih skupnostih pripravili varčevalne ukrepe. V vseh sisih so jih tudi sprejeli, razen v izobraževalni skupnosti, kjer so tudi dokazali, da že z denarjem, ki ga imajo na voljo sedaj, oz. ki bo pritekel do konca leta, ne bodo mogli pokriti vseh stroškov. Po današnjih cenah bo namreč letos izobraževalni skupnosti primanjkovalo 2,12 milijarde dinarjev. V to vsoto pa niso všteti 4 oddelki, kijih bodo na novo odprli v prihodnjem šolskem letu in ki bi že danes veljali 450 milijonov dinarjev. Čeprav je osnovno šolstvo po zakonu obvezno in četudi zagotovljeni šolski program predstavlja osnovni minimum, s katerim šole sploh še lahko obstajajo, pa črnomaljska izobraževalna skupnost celo za ta program v celoti ne zagotavlja potrebnih sredstev. V zadnjih dveh šolskih letih so namreč štirje oddelki več, zaradi interventne zakonodaje pa izobraževalna skupnost kljub razširjenemu programu ni smela povečevati sredstev. Pri zagotovljenem programu v šolstvu očitno ni moč več prav nič privarčevati Optimisti so upali, da bo kakšna skrita notranja rezerva vsaj pri dodatnem programu, toda šolniki so jim dokazali da so se tisti, ki so tako mislili, tudi tu močno ušteli Občinska izobraževalna skupnost daje namreč za dodatni program le 14 odst denarja, ki ga ima na voljo, medtem ko je republiško povprečje dvakrat tolikšno. Dodatni program je torej že sedaj zelo skromen, če pa bi ga še nadalje zmanjševali, bi bile hude posledice neizbežne. Občutili bi jih predvsem socialno šibkejši otroci in njihovi starši Šolniki so sicer pripravili seznam pogojno možnega krčenja dodatnega programa. Z ukinitvijo celodnevne šole v Semiču, podaljšanega bivanja, strokovne službe, dodatka šolskim knjižnicam, denarja za investicijsko vzdrževanje ter nekaj drugih manjših izdatkov ter zmanjšanjem dotacij glasbeni šoli in dodatka za šolske kuhinje, bi sicer prihranili okrog 250 milijonov. Toda s temi prihranki ne bi mogli nadomestiti niti denarja, ki ga že sedaj izobraževalna skupnost dobiva premalo za zagotovljeni program. • Kakšne pa bi bile posledice zmanjševanja dodatnega programa, si komaj kdo upa predstavljati. Brez zaposlitve bi Izposojena karikatura ostalo okrog 14 učiteljev, tretjina strokovnih delavcev in 2 do 3 kuharice. Povečati pa bi se moral tudi prispevek staršev, zlasti za glasbeno šolo in malico. Vendar je šolnina v črnomaljski glasbeni šoli že sedaj med najvišjimi v Sloveniji. Podražitvi malic bi gotovo sledila odpoved malic nekaterih otrok, s tem pa bi se povečalo socialno razlikovanje med učenci. Seveda bi bila mogoča tudi druga pot: zmanjševanje dodatnega programa, ki denarno ne bi obremenjevalo staršev. Vendar bi s tem dokončno osiromašili vzgojno-izobraže-valniproces, da o usodi odvečnih pedagoških delavcev, ki jih ni mogoče prekvalificirati, niti ne go vorimo. Šolnikom ni moč očitati, da niso pripravljeni še bolj varčevati, če bi bilo to le mogoče, in da niso skrbno pripravili analize vseh posledic dodatnega varčevanja. Sedaj pa pričakujejo tudi od drugih tako od odgovornih mož v občini kot od družbe, da skrbno prouči razmere v osnovnem šolstvu ter odločitve sprejme resno in odgovorno. Prav od teh odločitev je ne nazadnje odvisna usoda osnovnega šolstva v črnomaljski občini, posledic zaradi morebitnih negativnih odločitev pa pedagoški delavci najbrž ne bodo več pripravljeni sprejemati na svoja ramena. M. BEZEK-JAKŠE Kruh ne more biti zastonj (Oanas) Žitovtozd Pekama Krško proizvede danes okrog 10 ton kruha na dan, a še pred nekaj leti so ga samo v brežiški delovni enoti napekli 7 ton na dan. V času, ko je proizvodnja rastla, so zaposlili precej ljudi, danes ob polovični proizvodnji pa ne vedo, kam z njimi. Da bi zaposlili delavce, so v brežiški pekami začeli povečevati proizvodnjo dopolnilnih programov, predvsem slaščičarne, in se spustili v boj za prodajna mesta ob morju, kamor bodo vso sezono dvakrat na teden vozili svoje izdelke. Presežno delovno silo angažirajo tudi ob remontih, ob beljenju in podobnih opravilih. Vsa ta prizadevanja sicer preprečujejo odpuščanje delavcev, vendar dobička ne prinašajo, zato pomenijo capljanje na mestu. Znašli so se v navzkrižnem ognju omejitev in političnih odločitev ter nenehnih pozivov k tržnemu obnašanju. Toda kako naj ugodijo enim in drugim zahtevam? Kako naj konkurirajo hrvaškemu kruhu, če pri nas stane kilogram moke 3320 din, hrvaški peki pa ga plačajo po 1700 din, če si slovenska družba od vskega kilograma kruha odreže kos za 1000 din, a hrvaška za 300? Vse bolj jim ostaja le dani krog kupcev, kjer lahko prodajo samo toliko in takšen kruh, kot ga naročijo trgovci, in nič več. Kako torej naprej? Direktor tozda Pekama Krško razmišlja o tem, da bi eden izmed objektov v Krškem in Brežicah ostal pri proizvodnji kruha, drugi pa bi se preusmeril v nov program proizvodnje na osnovne moke. Obe pekarni skupaj imata namreč za to območje prevelike zmogljivosti in sUt nastali bolj iz političnih razlogov kot pa iz dejanskih potreb. Glede samih pekov pa pogosto pozabimo na vroče peči in na nočno delo, še pogosteje pa na dejstvo, da tudi pekarne poslujejo v tako nemogočih razmerah kot ostala podjetja Medtem ko se dnevno dražijo elektrika gorivo, prevoz in ostale surovine, zahtevamo, naj nas peki hranijo poceni Prav nič nimam proti socialni politiki, in peki prav gotovo tudi ne, toda nikar na račun pekov in mlekarjev! • Drža va, ki se gre socialnega pra vične-ža, si mora takšen status sama plačati. Saj ni tako težko. Malo manj denarja za tanke in pendreke, a toliko več z subvencijo prehrane, pa bo teklo socialno mleko in tudi socialni kruh se bo pekel!______ B. DUŠIČ ceneif vfiaj0^' stro*ki silijo gospodarstvo k iskanju tem v re^'tev’ ^ neprestanemu razmišljanju o zboin *- VSe k' kliko racionalizirali. V posavski Prevn'CI J® na plodna tla pobuda za analizo da narl°Vblaga- Transport Krško je bil takoj za to, tegniia S i° ^ sodelovanju je zbornica pri-je ter ^p o5no združenje prometa in zvez Sloveni-ljaiecPOSavs*ce delovne organizacije, saj je sestav-obstnj-S?10 13'!0 lahko naredil veren posnetek y pcKa transPortn'h lokov. izniih*^6 °^'ne dovažajo pretežno surovine, P® mdustrijske izdelke. V obtoku je 4,4 mili- jona ton raznovrstnega blaga. Od tega ga letno pripeljejo v regijo 2,4 miliona ton in odpošljejo 2 milijona ton. To pomeni, da ga porabijo doma 400 tisoč ton. Razliko označuje avtor študije kot poglavitno značilnost, ki jo morajo Posavci upoštevati pri načrtovanju razvoja transportnih podjetij v regiji. V blagovnih tokovih zavzemajo velik obseg storitve v sami posavski regiji, saj ima od 4,4 milijona ton kar 1,9 milijona ton blaga svoj izvor ali končno postajo v regiji. Velika soodvisnost oziroma povezanost posavskega gospodarstva govori v prid razvijanja transportnih zmogljivosti za prevoze na krajših razdaljah. To pomeni tudi možnost za trdne dogovore o prevozih v domačem okolju in večjo učinkovitost ob angažiranju manjšega števila ljudi in vozil. Proizvodna in trgovska podjetja bi se ob boljši organiziranosti transporta v regiji lahko otresla stroškov, ki jih imajo z lastnim voznim parkom. Na boljšem bi bili tudi prevozniki, predvsem tisti, ki so zdaj vezani na dolge relacije in jih izrivajo firme, ki dovažajo surovine. Pot imajo plačano z dostavo zato za prevoz blaga ob povratku lahko dajo »popust« in s konkurenčno ceno onemogočijo domačine. Pri dovozu v regijo se bo verjetno čedalje bolj uveljavljala železnica, ker je tak prevoz najbolj gospodaren. Do zdaj jo uporabljajo predvsem za sipke tovore. Iz podatkov, ki sojih zbrali, prepeljejo z železnico le nekaj več kot četrtino blaga (27 odst.) Po železnici bodo poslej dobavljali tudi čedalje več plinastih in tekočih tovorov, ki zahtevajo pri razkladanju specialna vozila, še prikladnejše pa bi bilo, če bi z uveljavljanjem železnice podjetja začela investirati v lastne industrijske tire, prekla-dališča in nabavo vagonov. Vagone bi uporabljali potem kot gibljiva skladišča za navadne ali posebne tovore. Iz študije izvemo, da imajo v Posavju sorazmerno veliko skladiščnih prostorov in da so dobro oskrbljeni s pripravami za rokovanje s tovorom. Toda v oči zbode ugotovitev, da blago predolgo leži v skladiščih. Povprečno doba hrambe je 40 dni, kar je tudi razlog za prevelike stroške. S sodobno zastavljenim transportom bi jih zlahka pocenili. Posavsko gospodarstvo je gotovo sposobno bolje obvladati blagovne tokove in se tako izogniti vzdrževanju odvečnih skladišč. Lastni kamioni niso najprimernejša rešitev, čeprav delovne organizacije stremijo za tem, da bi imele svoja vozila. Pokazalo se je, da je kolektivom obsežen vozni park hkrati breme, ker ga ne morejo v celoti izkoristiti. Tovornjake lahko izkoristijo večinoma le pri prodaji izdelkov, ne pa tudi pri nabavi surovin, ker je to v domeni dobaviteljev. Veliko cenejše bi bilo navezovanje na zunanje prevoznike, na zasebnike ali transportne delovne organizacije. Če na primer v režijskem prometu zabeležijo mesečno po 2841 km na vozno enoto, v javnem prometu pa 7841 km, potem ni treba z ničimer več dokazovati, kaj je bolj gospodarno. Ob tem bi bilo zanimiva še primerjava o izkoriščenosti vozil pri zasebnih prevoznikih, vendar teh podatkov niso mogli zbrati. Pričakovali so, da jim bo postregla z njimi metliška zadruga, pa ta nima pregleda nad njimi, zato je tu vrzel, ki jo bo moral nekdo zapolniti. Najbrž kar zadruga, saj bi morala opravljati tudi kako prometno funkcijo, ne le izdajati račune in skrbeti za druge potrebne papirje. Cestnemu prometu napovedujejo velik razvoj, zato imajo v posavski regiji dobre možnosti zasebni prevozniki, ki jim ne bo težko osredotočiti se na krajše razdalje. Regionalnemu povpraševanju se bodo prilagajale tudi transportne organizacije, če bodo videle v organiziranih prevozih stalen kruh za svoje delavce. Gospodarstvo bo po svojih potrebah določalo obseg, kakovost in čas prevozov, vendar se bo za to moralo bolje organizirati. Do zdaj so kolikor toliko organizirano nastopali le prevozniki, zato so oni postavljali pogoje. Ključni problem skladnejšega razvoja industrije, kmetijstva, trgovine in drugih dejavnosti je obvladovanje dosedanjih neravnovesij tudi na prometnem področju. V svetuje mesečna norma za kamion od 8 tisoč do 10 tisoč prevoženih kilometrov in iz tega lahko vsakdo pride do sklepa, da si z 2800 km pri nas ne more dolgo privoščiti razkošja lastnih vozil ne v trgovini ne v proizvodnji. Režijski vozni park je za gospodarstvo velik strošek. Vanj sodijo: amortizacija, zavarovanje, cestne takse, vzdrževanje vozil in plače za voznike. Koristi bi bile torej obojestranske, če bi se gospodarstvo znebilo nepotrebnih izdatkov, po drugi strani pa bi si lahko transportne organizacije izboljšale svoj ekonomski položaj s polnejšo zaposlenostjo svojih ljudi in vozil. Oba posavska prevoznika sta zadnja leta v težavah in njuna poslovna uspešnost seje lani precej zmanjšala, tako da sta po letu 1987 zdrsnila pod povprešje panoge v republiki. Iz analize povzemamo, da je Transport Krško usmerjen na krajše relacije v regiji, Prevoz Brežice na daljše proge zunaj regije. Krški prevoznik ima večinoma stalne stranke v Posavju, brežiški pa je bolj usmerjen na pogodbene naročnike in prosti trg zunaj regije. Prevozovi kamioni imajo mesečni učinek 7.177 km, Transportovi 5.109 km. Breži-čani prevozijo s praznimi tovornjaki 18,8 odst., skupnih razdalj, Krčani 23,7 odst. Kljub temu je bil Transport vrsto let poslovno uspešnejši, dokler se nista predlanskim in lani oba znašla v podobnih težavah. Samo število prevoženih kilometrov za ekonomski učinek ni edino merilo, pomembna je tudi struktura prometa. Posavska zbornica napoveduje v programu za tekoče leto, da bodo ob izteku prvega polletja pripravljeni predlogi konkretnih ukrepov za racionalizacijo prometa blaga v Posavju. Izdelala naj bi jih z roko v roki Splošno združenje za promet in zveze SRS in Odbor za promet pri MGZ v sodelovanju s prevozniki blaga, izvršnimi organi občinskih skupščin in uporabniki transportnih storitev. Skupaj bodo najbrž pretresli tudi pobudo za morebitno ustanovitev majhne svetovalne organizacije za področje transporta v Sloveniji, če se bo pokazalo, da bodo prevozniki in naročniki ob njeni pomoči hitreje premagali dosedanja neskladja. V drugi jx>-lovici leta naj bi oboji začeli prehajati od besed k dejanjem, zato morajo prej imeti v rokah trdne dokaze, da jim spremembe prinašajo več dohodka. J. TEPPEY MESTO, KI MU JE MEJA USOJENA Bolj aprilskega dneva kot je bil tisti v Bihaču, ko je' delegacija novomeške občine prišla na obisk k svojemu pobratimu, bi si težko zamislili. Vsakih pet minut se je malo močneje ulilo iz nakopičenih temno sivih oblakov, obzorje se je strnilo ozko nad mestom in od pogorij slavnih planin Plešivice in Grmeča ni bilo iz sivine videti niti obrisa, še svetlo zelena Una, nekoliko nabrekla od svežih pomladnih nalivov, se je vsa bičana od debelih deževnih kapelj potuhnila pod mostovi, kot da bi pozabila, da je prav ona biser tega krajiškega mesta. Se dobro, da Novomeščani niso prišli občudovat lepot Bihača in njegove okolice, saj bi bili nad razgledom gotovo razočarani. Vodila jih je čisto druga naloga: poskušali naj bi utrditi sicer že petnajst in pol leta trajajoče, vendar po prvem navdušenju nekoliko oslabele vezi med pobratenima mestoma. To se jim je zdelo potrebno zlasti sedaj, ko se zaradi nepoznavanja razmer, slabega obveščanja, raznih manipulacij in špekulacij v različnih delih države oblikuje zelo različna stališča, često pretirana. Prav pobratimstvo med občinami pa daje lepo priložnost, da se o takih zadevah stvarno, mirno in v prijateljskem vzdušju spregovori in nesporazumi odstranijo ali vsaj ublažijo. Saj tudi ni treba, da smo si enaki in da imamo o vseh stvareh popolnoma enako mišljenje. Prav razlike nas bogatijo, pravico do različnosti pa je le treba vsakomur priznati in jo spoštovati. Kar se tega tiče, so si bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občin obeh pobratenih mest povsem soglasni. Zavzeli so se za delovanje tržnih zakonitosti, nadaljnjo demokratizacijo in pluralizacijo v družbi ter za gospodarsko reformo, ki naj bi končno zavrla rast inflacije ter prinesla delovnim ljudem izboljšanje življenjskih razmer. Glede slednjega so delavci v novomeški občini trenutno sicer nekoliko na boljšem, vendar je tendenca upadanja gospodarske moči v obeh občinah enaka: zmanjšu- Dragutln šipka, predsednik skupščine občine Bihač je se akumulacija, vse manj je investicij, vse več je tehnološkega presežka delavcev in vse več je brezposelnih. Ce se je novomeška občina pričela srečevati s tem šele v zadnjem času, pa je to za občino Bihač že star problem, najmanj toliko, kot je star problem Agrokomerca, ki je močno zamajal gospodarstvo v pokrajini in celo v republiki. Posledica padca Agrokomerca je bil tudi padec bihaške banke, to pa je v delovne organizacije v pokrajini vneslo hudo zmedo. Bihaški župan Dragutin šipka pravi, da je zaradi tega padla proizvodnja ter se močno povečalo število nezaposlenih. V družbenem sektorju je zaposlenih 20.560 delavcev, skoraj na vsake štiri zaposlene delavce pa gre en nezaposlen, saj jih je kar 4.888. To pa je številka, ki kaže, da bo občina sama le stežka kos problemu, zlasti ker je drobno gospodarstvo še zelo nerazvito. K temu je treba vsekakor dodati, da je na delu v tujini 2.500 oseb iz te občine. TURKI POBILI 2000 MEŠČANOV Če v bližini Plitvičkih jezer zavijete proti Bihaču, boste v naseljih ob poti kmalu opazili dvoje značilnosti. Skoraj vsaka druga hiša nosi vidno oznako, da je tu bife oziroma kavarna, zraven pa je naslikan raženj, se pravi, da se tukaj dobi tudi jagnje ali odojek. Med temi hišami rastejo še nove, razkošne stavbe z značilnostmi, ki tudi kažejo na to, da bo nekoč v njih stekla gostinska obrt. Očitno je, da so njihovi lastniki na delu v Nemčiji ali kje drugje na Zahodu, njihova enosmerna naravnanost h gostinski dejavnosti pa daje vedeti, da se produktivnemu in inovativnemu drobnemu gospodarstvu v Bihaču zaenkrat slabo piše. Druga zanimiva podrobnost, ki popotniku pade v oči, pa so pokopališča. Majhna in preprosta pa kar na vrtu ob domači hiši so. Značilni kupolasti nagrobniki povedo, da smo že preko meje, ki loči katoliško hrvaško prebivalstvo od muslimanskega bosanskega. Za te kraje je bilo dolga stoletja značilno, da so bili prav na meji. Pečat mejnega mesta je dobil zlasti Bihač. V njem in v bližnji okolici je videti ostanke močnih utrdb. Mesto je dobilo svoje pravice leta 1262 od kralja Bele IV. Ko je Bosna padla pod turško oblast, je postal vojaško zanimiva obrambna točka proti turškemu prodiranju na zahod. Z močno posadko je zdržalo mesto več turških obleganj, leta 1592 pa je moral komandant branilcev, kapetan Josip Lamberg, kloniti pred premočjo in mesto predati Turkom. Zmagovalec Hasan paša Predojevič se je kljub obljubi, ki jo je dal Lambergu, nad prebivalstvom hudo znesel. Okoli 2 tisoč jih je pobil, 800 otrok pa je poslal v suženjstvo. Ko je prišlo mesto v turške roke, se je njegova vloga seveda obrnila. Sedaj je postalo glavno iztočišče za napade na ozemlje Hrvaške in Slovenije. Avstro-Ogrskaje potem še nekajkrat poskušala pridobiti mesto v svoje roke, vendar brezuspešno. Šele leta 1878, ob aneksiji Bosne in Hercegovine, so v mesto stopili zopet avstrijski vojaki. V ljudskih vstajah proti turški oblasti v letih 1856 in 1865 je sodeloval velik del bihaškega prebivalstva. To ljudstvo je dokazalo svojo upornost tudi med narodnoosvobodilno vojno. Zaradi divjanja okupatorja in njegovih pomagačev se je število prebivalcev mesta skoraj za polovico zmanjšalo, z okolico vred pa je dalo več kot 5.500 borcev, od katerih jih je 912 padlo. REPUBLIKA VEČJA OD ŠVICE Ko govorimo o Bihaču, seveda ne moremo mimo Bihaške republike, svojevrstnega pojava v okupirani Evropi. V največji dotedanji vojaški operaciji so partizanske enote v začetku novembra 1942 osvobodile Bihač, ki je postal središče osvobojenega ozemlja. To se je raztezalo skoraj vse od predmestij Karlovca pa globoko v Bosno in Dalmacijo. Njegova velikost je bila ocenjena na 4JB tisoč kv. kilometrov, torej precej več, kot je velika Švica. To je bila prava partizanska država, v kateri je bila organizirana tudi civilna oblast z vsemi funkcijami, v tej državi v mestu Bihač pa so se prvič v zgodovini sestali predstavniki vseh jugoslovanskih narodov na prvem zasedanju AVNOJ. To je bilo 26. in 27. novembra leta 1942. Življenje bihaške republike je trajalo samo nekaj mesecev, 28. marca 1945 pa je bil Bihač dokončno osvobojen. Zavzele so ga enote četrte armade, v njej so bile tudi prekomorske brigade in 1. tankovska brigada, v katerih je bilo veliko Slovencev. V bojih za osvoboditev Bihača je precej Slovencev izgubilo življenje. Po vojni je Bihač dosegel lep napredek. Postal je kulturno in industrijsko središče pokrajine. Vse to je dobro vedeti, saj daje Bihač še danes vtis, da je mesto na meji. Postal je že tako rekoč moderno industrijsko mesto, pa sta ga jugoslovanska gospodarska in politična kriza pa tudi njegov lastni neskladni razvoj zopet potisnila na mejo nerazvitosti. Sedaj ga močno bremeni nelikvidnost. Zaradi pomanjkanja denarja ne more izvesti niti tistih dobrih programov, ki jih že ima pripravljene za oživitev gospodarstva in reševanje brezposelnosti. 26. in 27. november 1942 sta v zgodovini Bihača in nove Jugoslavije zapisana z zlatimi crJ‘*c?TrI» Bihač se že sedaj pripravlja na svečano proslavo petdesetletnice 1. zasedanja Avnoja. Takoiei bilo v dvorani kulturnega doma v Bihaču na drugi dan zasedanja. Danes je dvorana z vsem inven tarjem vred spremenjena v muzej. V njej so na ogled razni dokumenti, fotografije in predmeti tistega časa. i Prav tako kot skozi stoletja pa tudi danes prebivalci nočejo kloniti. Verjamejo v izhod, pri tem pa seveda računajo tudi na pomoč od drugod, tudi od novomeškega pobratima. Ne zahtevajo miloščine. Župan Dragutin Šipka našteva možnosti za sodelovanje obeh občin. Kar precej jih je, saj sta si po gospodarski strukturi precej podobni. Lesna, tekstilna, farmacevtska industrija, turizem pa novomeška IMV, ki bi lahko kupovala hladilnike za svoje prikoliške programe. To so konkretna izhodišča. Seveda bi se moralo povezati gospodarstvo samo, izdelati skupne programe in nastopiti z njimi na domačem in tujem trgu. BREZ DELA PREDVSEM MLADI Gospodarski zastoj je prizadel vse sloje prebivalstva, še najbolj pa mladino, med katero je največ brezposelnih. »V občini je 18 tisoč mladih,« ki imajo dokaj dobre možnosti za šolanje. Imamo pet srednjih šol, poleg splošnoizobraževalnih še strojno, gradbeno, medicinsko in ekonomsko pa še tri višje šole ekonomske, tekstilne in strojne smeri. To bi bilo vsekakor zadovoljivo, če bi ne bilo tako, da se mora veliko število srednješolcev po končanem šolanju pripraviti na dve-, tri- ali večletno čakanje na zaposlitev. Tako pa je stanje nevzdržno in pojavljajo se verižne reakcije, ki so v končni posledici škodljive. Da bi se nekako preživeli, poskušajo mladi vsaj nekaj zaslužiti preko mladinske zadruge ali privatno, največ pa jih ostane v breme svojim staršem, ki se zaradi tega ne morejo upokojiti. Ker pa se ne upokojijo, je manj delovnih mest. Tako imamo z visoko izobrazbo 73 iskalcev zaposlitve (največ je diplomiranih ekonomistov), z višjo izobrazbo jih je 130, prav tako največ ekonomistov, kvalificiranih delavcev je 330, nekvalificiranih pa 420. To so visoke številke in ne [potrebujejo nobene obrazložitve. V Novem mestu je ta pojav dokaj nov, saj se šele zadnja leta srečujete s prvimi pojavi nezaposlenosti mladih. Kljub temu smo lahko veseli, saj imamo relativno malo mladinskega kriminala ali drugih prestopkov. Lahko rečemo, da se pri nas mladina ukvarja z istimi problemi kot pri vas v Sloveniji in da razmišlja precej podobno. Veliko se ukvarjamo z vprašanji ekologije, čeprav uničevanje narave pri nas še ni prišlo tako daleč kot pri vas. Smo pa že na meji, zato smo oprezni. Zlasti smo ponosni na našo Uno, ki je še kolikor toliko čista. Primerna je za športno čolnarjenje in ribarjenje in prav v turizmu vidimo še velike možnosti za razvoj, saj je tukaj dovolj naravnih lepot, smo pa tudi na pomembnem križišču proti morju, zato se za obisk ne bi bilo treba bati, če bi znali te lepote pravilno ponuditi. Iz tujine se vrača nekaj ljudi, ki so se navzeli tržnega duha, žal pa zaradi brezposelnosti veliko mladih še vedno odhaja drugam, v Slovenijo in še dlje.« Marsikaj koristnega in poučnega je izvedela in spoznala novomeška delegacija tistega deževnega dne v Bihaču. Predvsem to, da ima to mesto, kateremu je nekako usojeno biti na meji, podobne probleme in želje, kot jih ima Novo mesto. Skupaj so se dogovorili, da bodo spodbujali sodelovanje, tu pa se za politike prične meja, ki jo bodo morali prekoračiti gospodarstveniki. T. JAKŠE ske konferenc« Ostanek stare utrdbe, Imenovan Kap«1*' kula, je dolga leta aluill različnim zavojev*'^.. za zapor In mučenje upornih prebivalcev * ne. Sedaj je v njem urejen muzej. NAGRADA V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 13. navadne križanke izbral STANETA »uKLJETA iz Novega mesta in mu a,nagrado podelil knjigo »Ne veije-vetru« slovenske pisateljice Maroke Fritz-Kunčave. Rešite današnjo križanko in pošlji-, re5itev najkasneje do 3. maja na na-p0v: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, §8000 Novo mesto, s Pfpisom KRIŽANKA 15. REŠITEV 13. KRIŽANKE Pravilna rešitev 13. nagradne kri-Za?'ce je, brana v vodoravnih vrsticah-takšni: KAP, ODKOP, ORA, piVJ0- MARKO, KES, SAMO-NUSPE REUIN, IV, ANJA, J1ANE, ikaria, otepek, ta- ‘tK,MOERS, ATIK, POLKNICE, TarHARI, ADAM, ARA, SKAT, NAGRADNA KRIŽANKA Noben sistem ne more delovati na ninosti. Če se zakorenini in zavla-!r agresivna neumnost, sistem in civi- iizacii !)a propadeta. M. MARKOVIČ .Vvseh časih, vedno in povsod, je ^pretrpel10^ ^u*10vna e*‘ta’ naJ~ D. AITMATOV v« v \ ^ L*.v J 3. NEZNANKA V MATEMATIKI PLAČILO ZA KRPANJE SL JEZIKOSLOVEC KOPITAR SESTAVIL J.UDIR SLIČNOST KEM. SIMBOL ZA INDU VODNA ŽIVAL. POPEVKAR PESTNER VRSTA PTIČA PRIJETEN VONJ > ČOLN DREVAK NAPRAVA ZA SEJANJE PRIPRAVA ZA USTVARJANJE RESONANCE KORIST PREVOZNO SREDSTVO ZNAČAJ PESNIK AŠKERC LETOPtSEC PRITOK IRTIŠA S ČISTINA NA GORI EMBRIO p r > ZOLAJEV ROMAN i DL BREZ- ALKOHOLNA PUAČA delež DRUŽABNIKA LIJAK NAŠ OBMORSKI KRAJ PAHAVKA. RUTA AFR, DRŽAVA SKUPEK ENAKIH CELIC 0BRSKI VLADAR DRUG TAPETA LESNI SLADKOR POSUŠEN ŽIVALSKI . MEHUR DOMAČA ŽIVAL BAJKA MAUK KEM. SIMBOL ZA TELUR OSNOVNA ORGANIZACIJA OBIRANJE GROZDJA TOVORNA ŽIVAL DL ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV ODMEV RALKA DL Vremenski stroj je ponorel Naš planet čakajo velike spremembe, če človek svojega škodljivega vpliva na ___okolje ne bo omejil — Svet se pregreva zaradi učinka tople grede_________ in Je dež zalival Britanijo, Kitajsko “angladeš, tamkajšnji metereologi pa namerili rekordno količino padavin zadnjih nekaj desetletjih. Medtem so severnoameriški celini in Indiji vro- sušli0''-1 uničevali Pridelke s hudo Jr* * * * * F. * * I. * * * * * 0, desen in zima sta tudi v naše kraje snn i nenavadno sušno vreme in him 4 6 m vz°rec, toliko, da ne poza-a-j . nanj- “Zmešano vreme«, je bilo kim r g°V°riti djiidi, najstarejši pa so ll 1 glavo, češ ves svet je ponorel, n zares se z vremenom dogaja nekaj ^navadnega, ne samo v naših ožjih ^ erah, marveč kar v planetarnih. Oi a skupaJ P4 se n> začelo šele lani. 1 -no za ves svet, je bilo minulih pet ^Plejših v zadnjem stoletju, leto °^P^ je bilo sploh najtoplejše po potu ■ 'etn' temperaturi. Prav v tem lena ^ Je januar natresel snega tam, kjer * sploh niso vajeni videti. Snežilo je v rJ^kah, na sončnih plažah francoske sTjere> v sušni Južni Afriki in celo v “tropskem delu Brazilije. Na severnem delu zahodne poloble sj lme*' sploh zaporedje mrzlih zim v “r Povprečno nenavadno toplih letih; n« ^rjetnostnem izračnu je takšno za-f°redje manj kot enkrat v 1000 letih. Seveda se mnogim zastavlja vprašaje, zakaj je vreme ponorelo. In ali se obetajo še hujše in še bolj usodne ^t-e? Smo morda na pragu nove ““ene dobe ali se bomo cvrli v lastnem pregretem ozračju? Se bo svet zaradi nka tople grede tako spremenil, da trn 0 svelovna morja narasla za več mest* V*!u*>0t0p*'a cvetoča mesta in pri-“»■Ka, zalila doline in ravnice, ker se stopile polarne ledene kape na na-planetu? Predvsem je, kot meni vse več vremenskih strokovnjakov, za spreminjanje svetovnih vremenskih razmer kriv človek sam. Vsak dan iz tovarn, termoelektrarn, avtomobilov, kurišč in drugega izpuščajo v ozračje nove in nove količine ogljikovega dvokisa. Od leta 1958 se je po nekaterih izračunih količina tega plina v sestavi zemeljskega ozračja povečala za 25 odstotkov. Vsako leto se pri zgorevanju fosilnih goriv odda v ozračje 5 milijard ton ogljikovega dvokisa, pol toliko pa ga pride v ozračje pri požiganju tropskih gozdov. Mnogi znanstveniki se boje, da bo ta preprosti plin v naslednjem stoletju opustošil naš planet. Ogljikov dvokis z nekaterimi drugimi plini, kot je metan, deluje v ozračju podobno kot steklo pri topli gredi. Prepušča sončne žarke, da ogrevajo oceane .. ■ ;v Vse to so vprašanja, ki se resno za- in 7 Jaji° str°Rovnjakom, nanje pa ima-looui.™ rari’čne odgovore. Klimato-"“bert Lamb z vzhodnoangleške n 'Ven® men>, da je gotovo le to, da je vadno vreme zadnjega časa znaki w s8, .nih vremenskih sprememb, e pripravljajo. Vzroki zanje pa različni. Termoelektrarne so hud onesnaževalec ozračja. Tudi tale naša iz Tuzle je za drobec kriva, če se vremenske razmere spreminjajo. in kopno, preprečuje pa sevanje toplote nazaj v vesolje. Tako se toplota ohranja. Brez teh plinov bi zemlja postala mrtev, zamrznjen planet, kot je denimo Mars. Vendar preobilje plinov prav tako ni dobro. Presežek plinov, ki jih človeštvo ustvarja od začetka industrijske revolucije naprej, je začel povzročati skrbi in težave. Strokovnjak za atmosfero s chicaške univerze V. Ramathan je preračunal, da se je povprečna zemeljska temperatura v tem stoletju dvignila za pol stopinje Celzija, in to predvsem zaradi plinov, ki povzročajo učinek tople grede. Tudi če bi oddajanje plinov ta hip povsem omejili, bi se učinek nadajeval v taki meri, da bo temperatura v naslednjem stoletju višja za 1 do 3 stopinje. Ce pa se bo emisija plinov nadaljevala z enako mero kot doslej, potem se bo do leta 2030 povprečna temperatura dvignila za 5 stopinj v primerjavi z letom 1900. Kaj to pomeni? Stopinja ali dve, to ni nič, bi dejali. A če pogledamo v zgodovino, potem se usodnost takih sprememb jasneje pokaže. Za toliko se je namreč dvignila povprečna temperatura pred 100 tisoč leti, posledica pa je bila, da se je končala ledena doba. Ponovni dvig bi pomenil, da se bodo stopile ogromne zaloge večnega ledu na polarnih kapah zemlje, gladina morij se bo dvignila in zalila mesta, sedanja območja z intenzivno kmetijsko obdelavo bi se spremenila v puščave, sušna področja Indije, Kitajske, Afrike in Avstralije bi zalivalo deževje, a območja, kjer se zdaj bohoti divjina in pestrost rastlinskega in živalskega sveta, bi dočakala zdesetkanje življenjskih oblik. Grozljiva bodočnost! Toda ali je zares možna? Koliko je v nji znanstveno utemeljenega, koliko pa izmišljenih strahov? Žal veliko strokovnjakov meni, da je takšna podoba naših bodočih razmer hudo verjetna, če se seveda ne bomo začeli drugače obnašati. To pa pomeni: zmanjšati izgorevanja fosilnih goriv, preprečiti uporabo drugih snovi, ki povečujejo učinek tople grede, zaščititi tropske gozdove, skratka, živeti kar najbolj skladno z okoljem. MiM (Vir: Reader’s Digest) PC bere sam Softverski program za vnos besedil, preglednic in risb VSe več tekstov se dandanes obdela na osebnih računalnikih. Problem pa nastane, ko je treba v računalniški sistem vnesti besedila, ki še niso vnesena in shranjena na ustreznih medijih. Zvečine to zahteva ponovno marljivo tipkanje, oziroma je zahtevalo, saj seje pred kratkim na tržišču pojavil program Textpert, ki elegatno opravi s tem vprašanjem. Program so izdelali v španski računalniški firmi Ciencia i Tech-nologia Aplicada v Barceloni. Gre za program OCR, optično prepoznavanje črk. To je prvi zares uporabni visokokvalitetni program te vrste za osebne računalnike na svetu. Podobni softverski programi so sicer poznani že nekaj let, vendar so vsi imeli veliko pomanjkljivost, da so lahko brali in prenašali samo besedila, ki so bila napisana v zelo omejenem tipu in velikosti črk. Bili so tudi zelo zapleteni in nerodni za uporabo. Novi program vse te pomanjkljivosti odpravlja. Lahko bere tipkana, tiskana in celo rokopisna besedila, če le niso preveč grdo napisana, prilagodi se različnim velikostim črk. V minuti prebere okrog 1500 znakov. Uporaben je za branje besedil, številčnih preglednic, grafikonov. Stopnja napačnega branja pa je samo 0,05-odstotna. Stoletnica Eifflovega stolpa Sloviti litoželezni stolp v Parizu bo maja praznoval 100-letnico — Zgrajen iz 18.000 delov — Dve leti gradnje Z enim samim ključem se ne moremo dokopati do skrivnosti človeškega bivanja. A. LOWEN Prihodnji mesec bo sloviti Eifflov stolp v Parizu praznoval svoj stoti rojstni dan. Postavili so ga namreč kot osrednjo znamenitost in veličasten vhod na prizorišče svetovne razstave leta 1889. Ob nastanku je zbujal veliko nasprotovanj, zgražanja, obetali so mu črno usodo, skorajšnje zrušenje ah vsaj demontažo, vendar je preživel vse slabe napovedi in postal simbol glavnega francoskega mesta. S svojimi 302 metri višine je še da- Jadra na sodišču Sloviti Ameriški pokal je osvojil Kiwi — na sodišču Okoli slovitega tekmovanja jaht za Ameriški pokal, ki poteka v zagrizenem boju med avstralskimi, novozelandskimi in ameriškimi ter občasno še jahtaiji iz drugih delov sveta, se zadnje čase stvari hudo zapletajo. Ker je pokal izjemnega prestižnega pomena, se bitke zanj ne bijejo le na morski gladini, preselile so se v sodno dvorano. Ko je leta 1983 Ameriški pokal osvojila avstralska jahta z računalniško oblikovano kobilico, so se začeli prvi prepiri o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Štiri leta kasneje je ameriška ekipa Dennisa Conneija pokal ponovno osvojila za Amenški jahtni klub, kjer seje pokal sicer nahajal desetletja dolgo. Toda Novozelandci se niso dah, prebrali so pravila tekmovanja in ugotovili, da imajo pravico do ponovnega dvoboja z zmagovalci. Povratni dvoboj so hitro napovedali in se nanj pripravili z novo jahto Ki-wi, dvakrat daljšo od dosedanjih. Izzvani so se pritožili na sodišče, ki pa jim ni ugodilo. Potem so še oni zgradili povsem novo plovilo, dvotrupnik brez gredljev Starš & Stripes. Vrsta za pritožbo je bila na Novozelandčanih, a sodnik je odločil, naj se dvoboj nadaljuje. Ameriški katamaran je v začetku tega meseca povratni dvoboj dobil, ni pa obranil pokala. Sodišče je ponovno pretehtalo vse skupaj in odločilo, da je ameriško plovilo prehudo kršilo pravila. Zmago je dosodilo Kiwiju. In slavni pokal je zdaj novozelandski. Do nadaljnjega- Vsakdo je pokopališče svojih mišk Kakor hitro pristajamo na neko družbeno ureditev kot edino najbolj- šo, je demokracije konec — znašli smo se v fašizmu. F. BUČAR Kako naj drugega sovražim, ko pa v njem spoznavam lastne napake in človeške pomanjkljivosti? I. VERČ Najhujše je hraniti svoja čustva s sovraštvom. M. ROŽANC Človek komajda pozna sebe, kako naj bi poznal še koga drugega? V nekaterih slabih knjigah manjkajo trije pogoji: ne pripovedujejo nobene zgodbe, v njih ni nobene strasti in niso v resnici povezane s pisateljem. I. B. SINGER nes med najvišjimi stavbami sveta. V Evropi višje zgradbe sploh ni. Njegov oče, francoski inženir Gustav Eiffel, ki je s svojo zamislijo o 300-metrski konstrukciji zmagal na natečaju organizatorjev svetovne razstave, za gradnjo stolpa ni imel vehko časa. Nekaj deset inženirjev, ki so mu pomagali, je izrisalo na stotine načrtov posameznih delov. Genialni konstruktor pa se je poleg tega projekta lotil še na povsem nov način, in sicer tako, da so elemente stolpa uhvali na drugem mestu, kot so stolp sestavljali. Sama gradnja seje začela januarja 1887. leta, ko so postavili temelje. Nato je sledilo sestavljanje in koviče-nje posameznih litoželezen delov in opornikov. Konstrukcija je bila načrtovana tako natančno, da so se deli natanko prilegali. Po enem letu gradnje so delavci že delali na višini preko sto metrov in so za dviganje posameznega elementa potrebovali kar cele tri četrt ure. Decembra 1888 je stolp dosegel višino 186 metrov in postal najvišja stavba na svetu. Maja naslednjega leta so gradnjo končali. Vsega 230 delavcev je ulivalo in sestavljalo 18.000 opornikov, iz katerih je sestavljen stolp, nekaj več kot dve leti in obogatilo svet še za eno čudo, delo človeških rok. Za naše razmere je gotovo zanimivo vprašanje, ah je bil stolp zgrešena investicija. Nikakor ne. V pol leta so z dohodki od stolpa pokrili že tri četrtine vseh stroškov gradnje. Eiffel, ki si je pred gradnjo izboril pravico od dohodkov do stolpa za 20 let, ni ostal praznih rok. * Nakupi žen Kitajska se le izvija iz fevdalne dediščine V kitajskih revnih provincah je še vedno v veljavi star običaj, da prodajajo deklice in za poroko godne mlade ženske v druge kraje tistim, ki si tak nakup lahko privoščijo. Žensk seveda nihče ne sprašuje, ali jim je to prav ah ne. V nekaterih predehh revnih pokrajin še vedno s kupčijo in ne upoštevajoč voljo nevest sklenejo do 80 odstotkov zakonov. Prihaja pa tudi do ugrabitev žensk in do prodaje deklic za služkinje in prisilne prostitutke. Število takšnih prodaj ni znano, ocenjujejo pa, da je zaskrbljujoče visoko, da gre v stotisoče, če ne celo v mihjone. Problem je tako resen, da se je pojavil celo na straneh uradnega partijskega časopisa Renmin Ribao. Časopis piše, da v pokrajini An-huiu prodajajo mlade ženske kupcem iz drugih krajev za poldrugi milijon do 2 milijona dinarjev (preračunano iz kitajske v našo valuto). Starši dekic ne dajejo v šole, saj se po tnjdicioi nem mišljenju to ne splača. Ženski nal-eso tako neizobražene, nevedne in je z njimi lažje ravnati proti njihovi volji. Tradicija tudi zahteva, da se ženska podredi moškim, kot deklica očetu in bratom, kot poročena ženska pa možu in celo sinovom. Poleg teh fevdalnih običajev, ki jih na Kitajskem nikakor ne morejo izkoreniniti, pa se je razpaslo tudi ugrabljanje mladih žensk, kijih ugrabitelji prodajajo naprej bandam, ki imajo v rokah prostitucijo v večjih mestih. Nevedne ženske si ne znajo pomagati, da bi ušle iz svojevrstnega suženjstjva. §yet l> številkah OBOLELI ZA AIDSOM Uradni podatki za februar 1969 OSTALI (18*)- IHflVI (1.81) kbujh »N (2.B) ITfiLIJR (2.U) IfTfflNIJfi (.221) »fiHLIJH (3.31) (3.91) EBANCIJfl (4.0) ZBR (66.71) AIDS SE ŠIRI — O aidsu v zadnjem času ni kgj dosti slišati in ~*nunanje javnosti zanj se je močno zmanjšalo. Nikakor pa to ne po-Jjjeni, daje aidsa luq manj ali da so se stvari v zvezi z njim obrnile na Število obolelih za aidsom še zmeraj narašča in grožnja člo-eštvu zaradi te bolezni ni nič manjša, kot je bila. Graf tega tedna ka-kako je s to boleznijo na zemeljski krogli. Še vedno je, po uradnih Rastkih, daleč največ obolelih v ZDA, nato pa slede nekatere razvite Tropske in nekatere afriške države. Neuradno pa se ve, da številke 180 povsem točne in da je aidsaijev v afriških državah precej več. BORUT KOS: y DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE la Kazen se mi ni zdela velika, saj sicer v Iranu za veliko bolj nedolžne prekrške dajejo nemogoče kazni, o čemer bom pisal kasneje. Ali mi je pokazal tudi izrezke iz časopisov o njegovi aretaciji. Policija je vdrla v njegov dom, ga pretepla in vse skupaj izkoristila propagando o tem, kam pripelje nečastno življenje človeka, ki ga je cel Iran poznal in spoštoval. V Iranu delujeta dve ločeni skupini policistov. Prvi so navadni policaji, ki skrbijo za red, promet in druge zadeve, drugi pa so posebna Homeinijeva policija — homeinisti, ki so oblečeni v civilne obleke, v črne srajce in črne hlače, ter nosijo brado. Homeini priporoča takšno obleko za vse državljane. Na ulici je zaradi tega težko spoznati homeinis-te. Imajo neomejene pravice in sploh ne odgovarjajo za svoje postopke. Z ljudmi lahko počnejo, kar se jim zljubi. So pravzaprav steber Homeinijeve politike. Ljudje skušajo imeti čim manj opravka z nji- mi. Ker so pripadniki te policije fanatiki, jih ljudje neizmerno sovražijo. Homeini tudi ženskam nalaga obvezno nošo črne obleke, ki sega preko gležnjev, in črne rute, s katero si ovijejo glavo in zakrijejo obraz. Med popotovanjem sem videval skoraj vse ženske v takih oblačilih. Od 14. leta starosti naprej morajo spoštovati ta islamski običaj. Pri moških sem naletel na neupoštevanje pravil oblačenja, vendar so vseeno kljub vročini nosili srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Te ljudi je Ali označil za »demokrate«, mednje se je tudi sam prišteval. Na tak način hočejo vsaj simbolično nasprotovati režimu. Njegova prijatelja sta nosila črno srajco, vendar predvsem zato, da ne bi bila preveč vpadljiva. Homeinisti ju že imajo v svoji evidenci. Vprašal sem jih, knj menijo o življenju pred revolucijo. Vsi po vrsti so mi zatrjevali, da je bilo življenje pred revolucijo znosnejše, standard je bil višji, večja je bila osebna svoboda. Mladi prav boleče prenašajo sedanjo diktaturo, kajti počutijo se ovirani v odraščanju. Mučijo jih tudi spolne omejitve, ki so v islamskih zakonih precej podrobno zapisane; nanje učinkujejo zelo depresivno. Ali in oba prijatelja upajo, da bodo ljudje, mladi še posebno, kmalu skušali zrušiti režim. Nadejajo se, da bo na oblast prišel šahov sin, ki zdaj živi v tujini. Zamisli o kakšnem drugem političnem sistemu nimajo. Ker poznajo le prejšnji režim in Homeinijevo diktaturo, vidijo spremembo edino le v obnovitvi starega režima, pod katerim pa tudi niso živeli najbolje, bil pa je po njihovem zatrjevanju vseeno boljši kot sedanji. Za politično nerazgledanost je gotovo kriva močna blokada informacij. Po nekaj urah pogovora so me vsi trije pospremili do hotela in mi zabičali, naj nikomur ne povem, kje sem bil, ker bi lahko vsi imeli težave s policijo. Vse skupaj se mi je zdelo nekoliko čudno, vendar sem jim vseeno obljubil molk; razumel sem njihov strah pred policijo. Naslednje jutro me je Ali s trkanjem na okno hotelske sobe zbudil in znova sva odšla na njegov dom. čez dve uri sem imel avtobus za Tabriz, tako da nisva imela kaj dosti časa za pogovor. Obljubil mi je, da mi bo po svojih močeh pomagal, da se znajdem v Iranu. Dal mi je naslova dveh svojih prijateljev, tihotapcev v Teheranu, in pismo, napisano v farščini, v katerem ju je prosil, naj mi pomagata. Priporočil mi je tudi, naj se izogibam Homeinijeve policije ter naj bom v pogovorih z ljudmi zadržan in previden, kajti nikoli ne veš, na kakšnega človeka naletiš. Kasneje sem ugotovil, da so bili njegovi nasveti utemeljeni, vendar me je s pismom in naslovi spravil v precejšnje škripce, o čemer bom pisal kasneje. Ker sem zamudil edini avtobus za Tabriz, mi je z Alijevo pomočjo uspelo prepričati nekega bolgarskega voznika tovornjaka, da me je vzel s seboj do Tabriza. Nerad me je sprejel za sopotnika. 1»0TA Ii\ S% 3* Časi računalniškega kriminala Življenje z računalniki prineslo tudi nove oblike kriminala — Primer Z. A. in no-_______vomeškega Laboda — Inflacija in kaznovalna politika NOVO MESTO — »Nič novega ni v ugotovitvi, da se tudi kriminal odziva na stiske in tegobe, v katerih živimo. Vse večje premoženjskega kriminala, tatvin prehrambnih artiklov, živil, večje kraj oblačil in raznih predmetov po trgovinah, vse večje tudi tatov bencina in rezervnih delov. Padec standarda je pač opravil svoje, enako kot modernizacija, uvajanje računalnikov in delo z njimi. Kriminal je zašel tudi na to področje.« tiežurni poročajo Še posebej tej slednji trditvi v dokaz navrže Niko Bricelj, temeljni javni tožilec iz Novega mesta, podatek, da so se lani pojavili prvi primeri tako imenovanega računalniškega kriminala na Dolenjskem. Pa najsi je šlo za kupčeva- VLOM V CVETLIČARNO — V noči na minulo soboto je neznani storilec vlomil v prodajalno rož na novomeškem Glavnem trgu 14. Storilec seje polotil registrske blagajne, vendar brez uspeha, tako da je moral oditi praznih rok. Z vlomom povzročena škoda je bila ocenjena na 50.000 din. NOČNI OBISK KIOSKA — Isto noč je nekdo vlomil v kiosk na Šmihelski cesti v Novem mestu, ki je last TTZ-tozd Tobak OE Novo mesto. Neznani storilec je iz kioska pobral več zavitkov cigaret, vžigalnikov in še nekaj drugih predmetov, tako daje škode za milijon 700 tisoč din. Nočnega predrzneža seveda še iščejo. IZGINILI NABOŽNI KIPCI — Vlomi v cerkve se nadaljujejo. V noči na 13. april je nekdo obiskal cerkev Sv. Jerneja na Trebanjskem vrhu in iz nje odnesel več kipov. Po prvih nestrokovnih ocenah je župnijski urad Čatež z vlomom in tatvino oškodovan za vsaj 10 milijonov din. ^ DONOSEN VLOM BLANCA — V noči na 14. april je neznani storilec obiskal trgovino Mercatoija-KK Sevnica na Blanci. Iz prostorov je odnesel 1,6 milijona din, ki jih je našel v registrski blagajni, poleg tega pa še suknjič, v katerem je bilo 8 tisočakov in 100 zahodnonemških mark. Skupne škode je za okoli 10 milijonov din. JEMAL HRANO IN PIJAČO CURNOVEC — Med 11. in 14. aprilom je nekdo vlomil v vikend Brežičana Stanislava Golobiča v Cumovcu. Storilec je iz objekta odnesel več prehrambenih predmetov, od salam, slanine do rib in paštete, ter nekaj vina in žganja. Lastnik je oškodovan za okoli 1,3 milijona din. Prekinjena ljubezen po žici A. N. je hodil svojemu dekletu telefonirat v restavracijo Breg NOVO MESTO — Za 41-letnega A. N. iz Novega mesta se je iznajdljivost, ki seje domislil že konec lanskega leta, slabo končala. Možakar je namreč pred časom spoznal dekle, katere edina slaba lastnost je bila ta, da živi onkraj velike luže v ZDA. Par pa je bil očitno zelo navezan drug na drugega, edina neposredna zveza pa jima je bil telefon. A. N. je dekletu od doma nekajkrat telefoniral, a se je ob koncu meseca zgrozil ob številkah, izpisanih na telefonskem računu. Potem se mu je posvetilo. Na zidu restavracije Breg v Novem mestu, ki sojo prav tedaj obnavljali, je videl viseti telefonski priključek, za nameček mu je šlo na roke tudi dejstvo, da prostori zaradi obnovitvenih del niso bili zaklenjeni. Vse ostalo je bilo zelo enostavno. A. N. je poslej domala vsak popoldan doma vzel svoj telefon, se z njim v roki odpravil do lokala in tam svoj aparat priklopil na priključek. Veselo je potem klepetal z dekletom, neobremenjen za račun. Zato pa so se nad tem silno začudili v novomeškem gostinskem šolskem centru, ki je lastnik restavracije. Skupaj s kriminalisti so možakaiju nastavili past, v katero se je seveda zlahka ujel. In epilog? Tega bo izreklo sodišče, nam ostane le še, da povemo račun za telefonaijenje čez lužo. Gostinsko šolo je A. N. oškodoval za natanko 4,518.320 din. Lepa številka, ni kaj. EKIPNA ZMAGA MIRNI PEČI — Pred osnovno šolo v Bršljinu je bilo minuli petek letošnje občinsko prvenstvo »Kgj veš o prometu?«, na katerem so nastopili učenci petnajstih osnovnih šol novomeške občine. Med tekmovalci 5. in 6. razredov je zmagal Varga (OŠ XII. SNOLB Bršljin), drugi je bil Srovin in tretji Kramar (oba Mirna peč), med učenci 7. in 8. rzredov pa je slavil Gašparac (Mirna peč) pred Šerugo (Stopiče) in Bučarjem (Šentjernej). V ekipnem seštevku je zmagala OŠ Mirna peč pred Škocjanom, Katja Rupeno, Bršljinom in Šmaijeto. Na republiškem prvenstvu, ki bo to soboto v Mariboru, bi moral Novomeščane zastopati Gašparac, a sije malo po tekmovanju zlomil roko, tako da bo v Maribor potoval Stopičan Šeruga. (Foto: B. B.) Prijet vlomilski kvartet Po uspešni in usklajeni akciji so se zapahi znašli trije mladi Ptujčani in Brežican KRŠKO — Da ni vselej dobro kupovati poceni blago, še posebej ne pod roko, seje najbolje pokazalo minule dni, ko so delavci krške UNZ po hitri in usklajeni akciji s svojimi kolegi v Celju in Ptuju prijeli skupino štirih mladeničev. Po besedah Slavka Franjiča, načelnika oddelka za zatiranje kriminalitete na krški UNZ, bi moral biti ta primer dovolj dober poduk vsem, ki kar na ulicah nasedajo prodajalcem raznih tehničnih predmetov. Kajti tokrat so kupci ostali brez denaija in tudi brez predmetov. Slednji so bili namreč ukradeni. Trije Ptujčani, 22-letni A. A. in 24-letna M. P. in J. P., so skupaj s prav tako 24-letnim E. J. iz Brežic osumljeni večjega števila vlomov v stanovanjske hite na območju Brežic in Ptuja. Kot že rečeno, so mladi vlomilski kvartet prijeli te dni, za vse pa je preiskovalni sodnik no- vomeškega temeljnega sodišča že odredil pripor. Po dosedanjih rezultatih preiskave naj bi bili mladeniči s svojih vlomilskih pohodov prinašali razne tehnične predmete, od te-levizotjev, videorekordetjev do glasbenih stolpov in videokaset, iz hiš p naj bi bili jemali tudi zlatnino, tujo valuto in krznena oblačila. Po nepopolnih podatkih naj bi bili samo na območju Brežic nakradli blaga v vrednosti prek 25 milijonov din. Ukradene predmete so zatem prodajali občanom, na srečo oškodovancev p so večji del ukradenega blaga tudi našli in ga bodo lastniki seveda dobili nazaj. Prikrajšani pa so kupi; niso ostali le brez denarja, ki so ga namenili za nakup predmetov, temveč tudi brez predmetov. Naivnost in lahkomiselnost sta znova postavili visoko ceno. B. B nja z računalniki, izdajo poslovne tajnosti s prodajo računalniških programov ali celo za povsem preprosto goljufijo, pri kateri je nekdo, da bi prišel do višjega osebnega dohodka, v računalnik vnesel lažne podatke. Slednjega je sicer ogoljufal, ne pa tudi kriminalistov. Sicer pa pglejmo primer ene, po vsebini drugačne in na videz sila preproste goljufije, ki sojo odkrili v novomeškem Labodu. 26-letni Z. A. iz Novega mesta je bil v Labodu zaposlen kot sistemski analitik, predlansko pomlad pa delal tudi v posebej formirani skupini za uvajanje računalniških sistemov glede hranilne službe. Lepga dne je Z. A. vodji te skupine A. K. začel trditi, kako bi lahko za ceno enega milijona dinarjev priskrbel Labodu ustrezne programe za računalniško vodeno hranilno službo. Dogovor je bil hitro sklenjen, plačilo odobreno, denar pa nakazan preko študentskega servisa na ime nekega neznanega prodajalca L. K. Kmalu pa seje izkazalo, da je Z. A. do programov prišel brezplačno, nakazani denar pa je pobral sam. Zaradi te goljufije bo moral Z. A. OB DEVIZE STARI LOG — Še vedno niso odkrili tatu, kije 4. aprila vlomil v lovsko hišo lovišča Medved v Starem logu pri Kočevju ter odnesel okoli 4.000 DEM in okoli 5.000 avstrijskih šilingov, last Cirila Oitzla. Domnevajo, da je to storil neznanec, ki so ga istega dne opazili v vasi in okolici. PES RAZTRGAL OVCE? KOČEVJE — Po sledeh sklepajo, daje potepinski pes (ali več psov) raztrgal med 15. in 16. aprilom sedem ovac, ki so se prosto pasle ob Rinži pri vasi Breg. Ovce so bile last Jožeta Šercerja z Brega. kmalu pred sodnike, kajti obtožba je bila slednjim že izrečena. Niso pa le nove oblike kriminala tiste, ki so edine obeleževale lansko delo novomeškega temeljnega javnega tožilstva, pač pa bi kazalo kaj reči tudi o inflaciji in z njo pogojeni kaznovalni politiki. Niko Bricelj pravi takole: »Posledice tako rastoče inflacije so v našem delu več kot očitne, predvsem naj s tem v zvezi omenim dva nesmisla. Prvi je ta, da so kazni zaradi zneskovnih limitov, ki opredeljujejo posamezno kaznivo dejanje, čedalje nižje, bolj ko se dejanje odmika. Prihaja do zastarevanj, tako da je, denimo, grabež iz leta 1979, ko sije nekdo prisvojil 95 starih milijonov, kar je bil takrat izredno visok znesek, sedaj celo zastaral. Ali pa druga, z inflacijo pogojena skrajnost: najvišja možna denarna kazen za kazniva dejanja, ki jih je nekdo storil do 1. 1. 1988, je 500.000 din. Višje kazni mu sodniki danes ne morejo izreči.« Roka pravice je danes resda še enako dolga kot pred leti, njene udarce pa inflacija očitno vse bolj in bolj prevzema nase. B. BUDJA S pištolo nad sestrinega fanta Bogdan Miklič z Ruperč vrha končal v priporu RUPERČ VRH — 23-letni Bogdan Miklič z Ruperč vrha se je 12. aprila okoli 14. ure vrnil domov, ko gaje pričakala žena z novico, da sta jo v času njegove odsotnosti pretepla tast in njegova sestra. Miklič ni dolgo čakal, ampak seje z ženo hitro odpravil k očetu in sestri. Razumljivo, daje prišlo do prepira, v katerega seje vključil tudi 23-letni sestrin fant Drago Stojko iz Koritnega. Prav med njim in Mikličem je prišlo do najhujšega prepira in nato te do pretepa. Mikličeva žena je iz barake prinesla pištolo in jo izročila možu, ta pa je z orožjem z razdalje kakih petnajstih metrov skušal ubiti Draga Stojka. Slednji se je pred streli zatekel v stanovanjsko hišo, Bogdan Miklič pa se je z ženo nato vrnil domov. Tam so ju tudi obiskali miličniki. Zoper Mikliča je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor. m ta DO VARNEJŠIH ŠOLSKIH POTI — Takole so v skupinah in pod budnim nadzorom mariborskih strokovnjakov dolenjski mentorji prometne vzgoje prejšnji teden v Novem mestu pripravljali načrte varnejših šolskih poti, vsak seveda za svoj šolski okoliš. Še posebej za prvošolčke in njihove starše bodo ti načrti izredno dragoceni. Za varnejše šolske poti _ Pedagoške delavnice mentorjev prometne vzgoje — Vsaka šola ima poslej svoj načrt za varno pot do hrama učenosti ključek dalj časa trajajočih aktivnosti, mentorji so se namreč na ta dan pripravljali že prej. Pregledati je bilo potrebno prometno signalizacija prometni režim na poteh, ki vodij do šole, s pomočjo miličnikov ugotoviti črne točke, število prometni nezgod in njih posledice, nekaten so tudi anketirali starte in učence tem, kako pot v šolo narediti va" nejšo. Sele na podlagi vseh teh po; datkov so prejšnji teden nastaja« načrti varnejših poti učencev vse šolskih okolišev Dolenjske m P savja. Moti pa se, kdor misli, da do-do ti papiiji potem obležali v preoa lih le kot spomin na neko izpolnJe' no obvezo. Na podlagi teh načrto bodo sedaj po šolah skupaj s stan in učenci pokazali vse pomanjkiji vosti in napake, najsi gre za postavi tev novih prometnih znakov, ureditev prehodov, namestitev ogleda, spremembo prometnega rež1013®, kaj petega, in z argumenti v roka od odgovornih zahtevali ukrepanj • Morda ni odveč omeniti še nekaj, vsak tak načrt bo poslej izobešen šoli, za katero je bil pripravljen, pomanjšanega pa ga bodo preJ tudi vsi starši bodočih letošnjih p ^ vošolčkov, da svoje otroke še pra vočasno opozorijo na nevarnosti, prežijo na cesti. Koliko je teh, pov dovolj zgovorno že tolikokrat o javljeni podatek, da vsako leto n slovenskih cestah izgubi življenje en razred otrok. KRŠKO, NOVO MESTO — Kar nekako v senci grozljivih dogodkov na slovenskih cestah, ki smo jim priča zadnje tedne, teče akcija, ki si je zastavila cilj zmanjšati število žrtev prometnih nezgod. Njen naziv »-10 odstotkov« pove prazaprav vse, čeprav smo vsaj letos od te želje že skoraj nedosegljivo oddaljeni. Vendar še zdaleč nismo vrgli puško v koruzo! Aktivnosti, ki jih je akcija predvidela, tečejo naprej, eni takih smo bili prejšnji teden priča Krškem in v Novem mestu. Gre za akcijo, katere nosilca sta republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod za šolstvo; v Krškem jima je priskočil na pomoč občinski svet, v Novem mestu pa društvo AMD. Tako imenovane pedagoške delavnice za mentorje prometne vzgoje, ki potekajo pod naslovom »Varnejše šolske poti«, so eden najbolj nazornih prikazov, kako se da z malo stroški in veliko dobre volje ogromno narediti za varnost šolskih otrok. V teh delavnicah — ena je bila v torek v Krškem, druga pa v sredo v Novem mestu — učitelji praktično izdelujejo načrte za varnejše šolske poti, vsak seveda za svoj šolski okoliš, njihovo delo pa budno spremljajo strokovnjaki mariborske tehniške fakultete, ki so na to temo opravili raziskovalno nalogo. Seveda sta bili torkova in sredina delavnica le za- Prva kazen poslej zaseg lesa V Novem mestu regijski posvet o tem, kako gozdove obvarovati pred rastočim kriminalom — vsem kršiteljem bo les zasežen — Ob kazni še sanacija drv. Takšnih metrov pa je bilo doslej na tisoče. Tudi kdo in kako naj ukrepa, je dogovorjeno. Kadar gre za gozdne tatvine, so tu gozdni inšpektorji, kadar gre za prekupčevanje, so tu njihovi tržni kolegi, da ostalih služb ne omenjamo posebej. Tudi orožje za boj z inflacijo, kije že docela razvrednotila kazni, so udeleženci posveta našli. Vsakemu odkritemu kaznivemu dejanju bo pač poslej obvezno sledil zaseg lesa, pa naj gre za sečnjo, preprodajo ali kaj tretjega. Niso pa le tatovi, preprodajalci, črni sekači, neprevidni požigalci grmičevja in podobni edina nevarnost za gozdove; nič manjši niso tisti, ki so si gozdove izbrali za divja odlagališča raznih odpadkov. Tudi proti tem bo stekla enota akcija vseh na posvetu udeleženih služb. In za spremembo: kršiteljev ne čakajo le kazni, pač pa tudi zahteva po sanaciji gozda. Slednje je morebiti te najpomembnejša novica s posveta, kajtr nekateri NOVO MESTO — Predvsem podatek, da gozdna kriminaliteta tja od leta 1985 narašča vsako leto za 100 odstotkov, je bil glavno vodilo novomeški UNZ, da je sprožila pobudo, ki se je v obliki posveta, na katerem so sodelovali predstavniki vseh dolenjskih gozdnih gospodarstev in tokov, uslužbenci uprave inšpekcijskih služb, vseh postaj milic, davčni inšpektorji, sodniki za prekrške in seveda pobudniki, uresničila minulo sredo. Leta 1986 je bilo na območju vseh štirih dolenjskih občin odkritih samo 32 gozdnih tatvin, leto kasneje je njihovo število narastlo na 67, lani pa že na 80. Podobno je bilo s črnimi sečnjami, žaganji, požigi in drugimi prekrški. Predlani jih je bilo 17, lani 33, letos pa že v prvih treh mesecih 11. Jasno je postalo, da brez enotne akcije ni uspešnega boja proti kriminalu v gozdovih, še posebej, ker so zakoni in predpisi včasih premalo konkretni, njihovo morebitno uspešnost v boju s kriminalci pa vse bolj razvrednoti inflacija. In kaj je prinesel sredin posvet? Predvsem je odpravil nekatere nejasnosti in različne poglede, pokazal je med drugim, da ob vseh sedaj veljavnih predpisih brez dokumentacije iz gozda ne more en sam meter Občani rešujejo ceste Uspešna izvedba sedanjega referendumskega programa pogojuje odločitev za novi samoprispevek BREŽICE — V Brežicah so tudi ob koncu preteklega leta lahko z zadovoljstvom ugotovili, da se referendumski program modernizacije občinskih cest izvaja zelo uspešno. V letu 1988 so namreč sanirali in preplastili dobrih 36 kilometrov cest in mestnih ulic, medtem ko so jim za letošnje Jeto ostala le dela na 800 metrih Obrtne, Župančičeve in Vodnikove ulice, pa te ta opravila bo izvajalec izvedel po lanskoletnih pogodbenih pogojih. K uspešnemu izvajanju programa so tudi tokrat odločilno prispevala sredstva iz občinskega samoprispevka, ki so pokrivala 52 odstotkov vseh stroškov. Na zadnji skupščini SIS za komunalno in cestno dejavnost so sprejeli predle« referendumskega programa za leto 1989, po katerem naj bi posodobili 42 kilometrov MOTORIST PODLEGEL RANAM BREŽICE— 12. aprila ob 22.10je prišlo na zavarovanem železniškem prehodu na regionalni cesti med Dobovo in Zapre-šičem do hude nezgode. Stjepan Knezič iz Vrhja pri Brežicah se je namreč na kolesu z motorjem zapeljal mimo spuščenih pol-zapomic, ko je pripeljal vlak, kije neprevidnega motorista zadel in zbil po tirih. Hudo poškodovanega so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je ranam podlegel. cest na relacijah Globoko — Župelevec, Apnenca — Orešje — regionalna cesta, Stara vas — republiška meja, Kapele — Rakovec, Kapele — regionalna cesta, regionalna cesta — BukoŠek — Cundrovec, Cundrovec — Mali Vrh, Rušno (Ravne) — Križe, Vel. Dolina — Koritno, Vel. Dolina — Brezje, Globočice — Mrzlava vas, Mrzlava vas — šola, Vrhovska vas — Vinji vrh, Dol. Pirošica — Izvir, Brvi — Stojanski vrh, Čatež — Čateške Toplice, Dol. Pirošica — občinska meja, Jesenice — Mokrice, Orehova aleja in devet mestnih ulic v izmeri 2,6 kilometra: Prešernova, Ilija Gregoriča, Hrastinska pot, Nazar-jeva, Stiplovškova, Razlagova, Trdinova, Stare pravde in Kajuhova. V strokovni komisiji za izvajanje referendumskega programa upajo, da jim bo tudi letos uspelo zagotoviti vsa potrebna sredstva za realizacijo programa. Seveda najnujnejša sanacijska dela in minimalne tricentimetrske preplastitve z asfaltbeto-nom ne pomenijo trajnejše rešitve domačih cest. Ravno zato v občini že razmišljajo o uvedbi VI. občinskega samoprispevka za ceste, s pomočjo katerega bi modernizirali še 56 km lokalnih cest v makadamski izvedbi, položili bitadrober debeline 6 cm na 24 kilometrov cest moderniziranih v obdobju 1985 — 1988, sanirali železni most preko Krke in Save pri Brežicah in leseni most čez Krko pri Cerkljah. B. D. preračunljivci so izračunali, da se danes navzlic kazni izplača kršiti predpise. Se posebej, če se za tem skrivajo kaki višji interesi. g g PO DOLENJSKI DEŽELI • Ali je množica vlomov v so*** noči vzročno povezana s cvic * bodo pojasnili drugi, nas zaenkra nimajo le dejstva. Prvo je, ^aJe ne «e tisto noč obiskal ribarnico ljubi) Emone na novomeški tržnici in si vsemi ribjimi dobrotami izbra r ^ strsko blagajno ter jo olajšal tisočakov. kaj • Drugo dejstvo je vlom v. e. ,n:. metrov oddaljeni kiosk na taisti ci, last znanega novomeškega ze e varja Nedžata Djeladinija. Iz kios* J. izginilo 20 kilogramov banan, n sokov in telefonski aparat. Tatu ročamo, da slednji od vseh ukra stvari vsebuje najmanj vitamin®'1' _ • 22-letni Novomeščan Aleš M- nesljivo nekaj časa ne bo potova v sednjo Italijo. Razlog je prepros ■ . kdo je v že dvakrat omenjeni ^ w niannirA ctnDOVHIllC k — tudi 186 tisoč italijanskih imv Aleš ne, pa bodo slednje zanesljjv0 če seveda že niso — potovale mejo. ____ VINJEN NA TRAKOTRJU — 16. aprila ob 16.30 je prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti v Šentrupertu pri Trebnjem. 35-letni Adolf Lulek iz Rakovnika je s krepko pomočjo maliganov zlezel na traktor znamke IMT in se z njim peljal skozi Šentrupert proti Prelesju. Ko je v Šentrupertu zavijal na levo, je po nekaj metrih vožnje trčil v vogal stanovanjske hite, kije od ceste oddaljena okoli pet metrov. Nato je ročico premaknil v vzvratno prestavo in speljal, pri čemer mu je volan obrnilo v desno in Lulek ga ni uspel več prijeti. S traktorjem se je vozil vzvratno v krogu, dokler ni padel s trak-toija. Po zdravniško pomoč so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 200.000 dinr. PREHITRO JE VOZIL — 28-letm Jože Žunič iz Preloke seje 16. aprila nekaj čez polnoč z osebnim avtom peljal iz Podzemlja proti Krasincu. Zaradi prevelike hitrosti ga je na levem nepreglf*% ovinku pričelo zanašati. Zapeljal Jfr, jaf’ na desno bankino in prek obcesOTJJj* ka na travnik, kjer seje vozilo pre* ..(,11» obrnilo na desni bok. Hudo ranjen*^ £r 33-lelna sopotnica Marjana Matk Gj. nomlja, lažje pa 35-letni Anton ,j8ii prav tako iz Črnomlja. Oba šop’ Ojf. na zdravljenje v novomeško bom ^ Materialne škode je za 30 milijo« NENADOMA V LEVO — Mila Ognjenovič iz Ljubljane * aprila ob 8.50 peljala z osebnim aVli’(re-magistralni cesti iz Ljubljane pro« ^gp bu. Pri Skopicah je iz neznanega . ^ — bržkone je bila vzrok neizkušen*^, zapeljala na levo prek ceste in tre«0 vo. Poleg voznice so bili v nezgodir Jn> te 32-letni Božo Četič iz Ljubljane ,((ni gova otroka, 3-letna Valerija ‘n bo1' Jesenko. Vse so prepeljali v breŽ“* j|jjo-nišnico. Materialne škode je za 5 nov din. V treh dneh štirikrat gorelo Serija številnih letošnjih požarov se nadaljuje — Prejšnji teden v štirih požarih ______za kar 83 milijonov din škode — Malomarnost in neprevidnost , j'epo &mi beri dolenjskih cest, letošnje leto postaja značilno še po nečem: števi-kP°iarov je *e v prvih nekgj mesecih doseglo lanskoletno celoletno števil-’tu<** P° zaslugi štirih novih, ki smo jim bili priča v minulem tednu, skupaj pa so ^ neuradnih ocenah povzročili za kar 83 milijonov din škode. J^je zagorelo 12. aprila v gozdu S v^likih Brusnicah. Ugotovljeno je a °’ {j* je 60-letna Ana Deželan tisto Poldne v gozdu nad Velikimi Brusni-kurila smrekove veje. Okoli 12. , Pa je odšla domov, ne da bi pogoriš-Ogenj se je po njenem od-S07H PSnov?° vnel in se razširil proti JK~U- Tam je zajel podmladek smrek, ^al pa še precej drugega drevja na POTA IN SIT*/ območju kar treh hektaijev, tako da je škoda ocenjena na 25 milijonov din. Drugič seje prejšnji teden pojavil ogenj 14. aprila okoli 15. ure. 44-letni Stane Potočarje tistega dne v spalnici svojega stanovanja pod Trško goro v omaro zložil delovno obleko, nato pa hišo zapustil. Kmalu po njegovem odhodu je v spalnici pričelo goreti. Zelo verjetno je, da je Potočar, ko je obleko zlagal v omaro, nanjo odložil prižgano cigareto, ki je med opravilom najverjetneje neopazno padla v omaro in kasneje zanetila požar. Taje uničil omaro in tla, zakajeni pa so bili še ostali prostori, tako da je škode za okoli 10 milijonov din. Istega dne so bili žužemberški miličniki obveščeni o požaru, do katerega je prišlo okoli 13.15 na gospodarskem poslopju 37-letnega Franca Slaka na Dvoru. Požar je zanetila otroška igra z vžigalicami, ogenj pa je v celoti uničil leseni del poslopja in ostrešje, poleg tega pa še slamoreznico in 15 ton sena. Z ognjem, kije povzročil za 40 milijonov din škode, se je spoprijelo 47 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Sreča v nesreči je ob požaru rešila Je-lenčeve iz Semiča. V stanovanju so 14. ^Kradel električni tok 41‘letni C. E. z Muhabera naj oškodoval za okol ij bi novomeški Elektro li milijon din v itl^ MESTO — Visoke, iz dneva sPfemutooče se cene električne-" oka> ki že krepko zqjedqjo družinski o^čun, so verjetno poglavitni krivec, _ , .nekateri skuštyo tem stroškom iz- • Seveda na nezakonit način, nqj-vs^steje takšnega, kot si gaje zamislil 'p" C. E. z Muhabera. novo novomeškega Elektra in *e UNZ, kije primer prevzela uo konca raziskala, naj bi C. E. vse od S curkom vrele vode jjad sodelavca Ueiovna nezgoda v stra-___skih Gorjancih : STRAŽA — Huda neprevidnost • ^“domiselnost sta bili krivi de-vne nezgode, do katere je prišlo T aprila v Straški delovni organi-Gotjanci. „ 1''letni R. K. iz Podrebri je tiste-8 dne v pralnici pral vozila in pri uporabljal pištolo na vodni cu-k. Ko je s pranjem končal, je k njemu pristopil prav tako 17-letni • b. iz Podrebri, prijel za pištolo in 0 usmeril proti R. K. A ne le, dajo Lpač pa tudi aktiviral, eurek vode pod pritiskom pj barov in temperature 99 sto-K.nJ Celzija je R. K. hudo ranil. naj0 0 Pečenega so ga prepeljali nišnico'Vljenje V novome5ko *»'- j»Kot v kavbojskem filmu« Tako je opisala pretep žena oz. mati obeh ude-•ezencev, Marija Janež iz Kočevja — France Ja-^lez oproščen obtožbe, da je skušal ubiti sina l3pČEVJE — Obtožnica je ža meill a 53-letnega Franca Jane-jJ* Kočevja, da je skušal 29. ipE,tem^ra lan' yzeti življenje svo-tak^ilnu Francu, staremu 25 let, 0 ,8a je napadel s sekiro in z J. •vakral zamahnil proti njegovi mak' i m seie Prvemu udarcu iz-v z drugim pa ga je oče zadel biiH0 čeljust. Franc Janež st. je isti!-lem zaradi poizkusa umora ega sina že obsojen na dve leti za-sh,rV^je tist0 dazen lani tudi odra. . ornja obtožba pa se je na ki Frav' Pre^ Petčlanskim senatom, VolfU le Predsedoval sodnik Blaž h;i T Popolnoma sesula, tako da je bl1 obdolženec ooroščen. nec oproščen. JSS Slarej5lJe povedal, da gaje sam l Sln ln t0 °d zadaj, on pa je v »ntoobrambi prjjd sekinc0i da. n' z nj° nazaJ Proti sinu, ven-mu jo je sin izbil, nakar sta se strrft Izvedenec medicinske nm j ?r' Pr°I Anton Dolenc je sin ^Eda poškodbe, ki jih je imel da taiS° Prizadejane s sekiro in ie !-,u. , a nač'na napada, kot si ga bče t ' obdolženec, ne bi začel ni-Živi! • ‘ nameraval drugemu vzeti ; Jenje. Tudi izvedenec psihiater ie,,K?razd Mravlje je poudaril, da nim i0lženec bolj nagnjen k besed-'m kot fizičnim spopadom. Ugo-jeno pa je bilo. da sta bila tako kot sin v času lega dogodka pod precejšnjim vplivom alkohola. Sina ni bilo na razpravo, čeprav je vabilo sodišča dobil. Priče, ki so takoj po dogodku prihitele na prizorišče spopada, so povedale, daje oče ležal krvav na tleh in klical: »Na pomoč! Ubil me bo!« Spet je pritekel sin in na tleh ležečega q£eta brcal in vpil: »Ubil ga bom!« Zena oz. mama Marija Janež pa je povedala, da je bilo takrat kot v kavbojskem filmu: možje ležal krvav na tleh, sin pa je tudi krvav slonel tam blizu. Vsega pa naj bi bil kriv alkohol, saj tako oče kot sin redno pijeta in se pretepata. Prepiri so v hiši na dnevnem redu. Povzroča jih sin, ki vedno grozi očetu in njej. Tudi na večer pred tem dogodkom se ji je sin pohvalil, da jih je očetu pred gostilno Pod Stojno spet naložil; drugi pa so ji povedali, da gaje tam sin res zbil na tla. Morda bi se z možem razumela, če ne bi bil v stanovanju še sin, ki noče delati. Zaklenila mu je že vrata stanovanja, pa jih je razbil. Za pomoč je prosila tudi socialno službo, ki pa ne mora ukrepati, saj sin noče priti k njim na razgovor. Sodišče je obdolžena oprostilo in ukinilo pripor, v katerem je presedel od 29. septembra lani. Za to se je odločilo, ker ni bilo zanesfiivih dokazov, da bi obdolženi storil očitano dejanje. J. PRIMC aprila zvečer ostali le mati Anica z dvema otrokoma, medtem ko je njen mož odšel k tastu. Otroka sta legla spat v svojo sobo, njuna mati pa v drugo. Okoli 5. ure zjutraj sta se otroka prebudila, prižgala luč na nočni omarici in stekla spat k materi v drugo sobo. Nič hudega sluteči so tako počivali do 7. ure zjutraj, ko jih je prebudil Rudi Bukovec iz Vavpče vasi, kije šel mimo bloka in opazil, kako se iz stanovanja vali gost dim. Jelenčeva se je z otrokoma še pravi čas rešila, ogenj pa je naredil za 8 milijonov dinaijev škode. Pokazalo seje, da je požar povzročila pregreta prižgana luč na nočni omarici. Ogenj je namreč najprej zajel omarico, nato pa še posteljo in posteljnino. Ogenj so pogasili stanovalci sami. lanskega novembra pa do 11. aprila letos kradel električni tok. Kako? C. E. je novembra lani obnavljal stanovanjsko hišo na Muhaberu in takrat so mu delavci Elektra na njegovo zahtevo odklopili električni tok. Da pa hiša ne bi bila predolgo v temi, je poskrbel kar C. E. sam, ki si je nato tok sam ponovno napeljal v hišo, vendar mimo števca. Očitno pa vseh sledov tega početja ni dovolj dobro zabrisal, kajti ko so mu elektrikarji 11. aprila letos prišli tok ponovno priključit, so prevaro odkrili. Po doslej zbranih podatkih naj bi bil novomeški Elektro oškodovan za okoli milijon din. Dokončen epilog tatvine toka pa bo seveda znan šele pred sodniki. LAČEN VLOMILEC KRŠKO — V noči na 12. april je bilo vlomljeno v trgovino petrinjskega »Gavri-loviča« v Krškem. Neznanec je iz nje odnesel več hrane, med drugim tudi salame in klobase ter nekaj piva in sokov. Škode je za 400.000 din. KOLESARKA TAKOJ MRTVA BREŽICE — Na križišču Titove in Čemeličeve ceste v Brežicah je prišlo 15. aprila ob 15. uri do hude nezgode, v kateri je bila ob življenje 41-letna kolesarka Marija Ferlin iz Piršenbrega. Ferlinova je s kolesom zapeljala na prednostno Titovo cesto v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom privozila 39-letna Slavka Arh iz Boršta. Ta je sicer zavirala, a ji na mokri cesti nesreče ni uspelo preprečiti. Kolesarka je hudim poškodbam podlegala na kraju trčenja. STRUP PRITEKEL IZ HLADILNICE NOVO MESTO — Pisali smo že o poginu rib, do katerega je prišlo 8. aprila v potoku Šaajser od mostu na Cikavi do izliva vreko Krko na Grabnu. Ribiči so našteli 917 pomoljenih rib, v to številko pa ribji drobiž seveda ni vštet, škod ana življu je bila ocenjena na okoli 10 milijonov din. Uslužbenci Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto so seveda takoj pričeli s preiskavo, vzeli so vzorce vode in vzorce poginulih rib, na podlagi prejšnji teden dobljenih podatkov pa je slika o krivcih že precej jasnejša. Podan je namreč sum, da je prišlo v soboto, 8. aprila, po pranju dvorišča in strojnice v hladilnici na Cikavi, last Kmetijske zadruge Krka, do izlitja odpadnih vod, v katerih je bila morilska koncentracija amonijaka, v potok Šajser, kar je tudi zakrivilo pomor rib. Da je pogina rib kriv amonijak, so potrdile tudi analize vzorcev poginulih primerkov. Ko lastniki psov grozijo inšpektorju Zapleti v boju s steklino se kar vrstijo KOČEVJE — Od 21. marca do 5. aprila so na Kočevskem pobili spet tri stekle lisice. Inšpekcije in miličniki pa so izvedli tudi akcijo pobijanja psov, kijih veliko tava po Kočevju neprivezanih. Pobitih je bilo okoli 20 psov. V zvezi s to akcijo pa ie veterinarski inšpektor Bogomir Stefanič doživel marsikaj. Ko je zdaj že upokojenega visokega občinskega funkcionarja opozoril, naj ima psa na vrvici, ker se mu sicer lahko zgodi, da mu ga bodo v akciji ubili, je ta pobesnel in večkrat zavpil, da bo ubil inšpektoija, če mu kdo ustreli psa, in da ima on doma pištolo. Inšpektorje bil deležen tudi nekaj telefonskih pozivov, češ da ga bo ta ali oni občan zadavil ali kako drugače ubil, ker je bil pokončan njegov pes. Seveda je bilo že pred to akcijo tudi več pozivov občanov, naj zaradi strahu pred steklino vendar že pobijejo potepuške pse, ki jih je polno Kočevje. Vsem zahtevam se ne da ugoditi ali pa morda le. Inšpektor Stefanič je k temu pripomnil, da je dosedanji način odstranjevanja potepuških psov in mačk dokaj krut, vendar bo v bodoče drugače. Nabavili bodo potrebno opremo za lovljenje živih psov. Pse bodo lastniki nato lahko odkupili na veterinarski postaji v Grosupljem, kamor bodo psi odpeljani. Seveda bodo lastniki takih psov prijavljeni tudi sodniku za prekrške. Še posebej je treba poudariti, da problem niso psi, ampak njihovi lastniki. V njih zavest mora priti, da so dolžni delati s svojimi ljubljenci tako, kot velevajo predpisi, pa ne bo ne nepotrebnih ukrepov in ne bolečih izdatkov. J. P. ZASTOJI ZARADI POPRAVIL — Ni potrebno posebej opisovati, kako dotrajano je cestišče magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom in cestarji ga skušgjo pred bližnjo turistično sezono vsjy za silo zakrpati. Odsek ceste med Krakovim in Krškim so obnavljali prejšnji teden, razumljivo pa je, da so ob tem nastrjali tudi zastoji v prometu, kakršnemu smo priča na posnetku. Nadzor nad dimnikarji Kritika dela in cen kočevskih dimnikarjev — Besedni dvoboj o Inlesovih lakirnicah RIBNICA — Vsaj občasno je treba na območju občine Ribnica zagotoviti tudi delo cestne inšpekcije, saj lani tega nadzora tako rekoč ni bilo. Na to je na eni zadnjih skupnih sej zborov občinske skupščine opozoril predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstek, ko so razpravljali o delu 12 inšpekcijskih služb in inšpektorjev v minulem letu. Predsednik Levstek je dodal, da se pripravlja prenos inšpekcijskega nadzora iz občinske v republiško pristojnost, hkrati s tem pa tudi financiranje teh služb in nadzor nad njimi. Delegati so imeli naj več pripomb na delo dimnikarjev in njihove cene. Odgovor inšpektorjev je bil, da bodo inšpektorji laže in učinkoviteje ukrepali, če se bodo občani v primerih posameznih nepravilnosti obračali neposredno na inšpektorje. O cenah so dejali, da niso pod kontrolo. Kritik zaradi neopravljenih ali slabo opravljenih dimnikarskih storitev, ki pa jih dimnikarji kljub temu drago zaračunajo, je precej. Zato so inšpektorji že predlagali občinski skupščini, naj bi cene dimnikarskih storitev Je tudi pobeg del prevzgoje? K članku novinarja Bojana Budje s tem naslovom, ob)avl|wm 6. aprila Zadnja dogajanja v družbi kažejo, da smo pogosto potisnjeni v omejen, zaprt prostor (blaznico), v katerem se dogajajo stvari, za katere mi, ki se imamo za »normalne«, vemo (pač na, če hočete tudi varljivi, podlagi civilizacijskih, zgodovinskih, socialnih, moralno-etič-nih itd. izkušenj), da so »norost«. Vsako protestiranje zoper te norosti in brezumja, zoper nelogičnosti, potvarjanja dejstev, cinizma, ironiziranja in poroga, kar je v jugoslovanskem prostoru postalo posebna medijska obrt, ni uspešno. Alije res pravica novinarstva, da razsoja in določa, kdo naj kaj sliši in kako naj sliši? Poti v korektno novinarstvo iščejo tako novinarji kot uredniki, politiki in drugi javni delavci. Menimo, da je slovensko novinarstvo vendar objektivno in kritično. Žal pa ocenjujemo, da vsebuje članek »Je tudi pobeg del prevzgoje?« drugačne pretenzije — razsodniške OKUŽBA S ČLOVEŠKO TRAKULJO ČRNOMELJ — Pri pregledu mesa v klavnici je zadnje čase črnomaljski veterinarski inšpektor ugotovil nekaj primerov okužbe z razvojnimi oblikami človeške trakulje. V glavnem je s to nevarno boleznijo okužena živina prišla s sosednje Hrvaške, tam pa naši inšpektorji nimajo več pristojnosti raziskovati in ukrepati. Dejstvo pa je, da ta okužba pride s človeka na žival in seveda potem z uživanjem mesa nazaj na človeka. STEKLINA SE SMEJE ZADNJA ČRNOMELJ — Zadnji primer stekline so v Beli krajini prijavili sredi letošnjega januarja, in to v metliški občini, medtem ko v črnomaljski letos primera stekline še niso zabeležili. Kaže, da ta nevarna bolezen pojenjuje. V lanskem letuje bilo v Beli krajini 15 prijavljenih primerov stekline. K zatiranju stekline sodi tudi obvezno cepljenje psov proti tej bolezni. Lastnike necepljenih psov inšpektor prijavlja sodniku za prekrške. Ker denarne kazni inflacija sproti razvrednoti, prihaja pri tem do paradoksalnega stanja. Cepljenje proti steklini stane lastnika psa 45 tisočakov, kazen, če psa ne cepi, pa je 40.000 dinarjev. Po preprosti pameti, ki seveda ne misli na posledice, se psa ne izplača cepiti, saj je kazen nižja kot znašajo stroški, pa še nekaj možnosti je, da se necepljeni psi izogne kontroli. Če pa stekel pes ugrizne lastnika, je zadnja varianta kaj klavrna tolažba. Zadnja se smeje steklina. (citat: Preveč je bilo zadnja leta pobegov iz KPD Dob, ki so jim botrovale, milo rečeno, nerazumljive odločitve tamkajšnjih vzgojnih delavcev ...). Kje je resnica? Absurd je, da se nenehno srečujemo z več resnicami, čeprav vemo, daje le ena prava (pa ne tista vsiljena), vendar je pot do nje napornejša. In k takšni resnici naj bi težilo novinarstvo. Resnica je vedno v nevarnosti, če je formirana po naključnem nagibu in posamičnem mnenju. Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni je že dolgo družbi odprta penalna ustanova, in kolikor bi tov. B. Budja resnično »globlje razmišljal«, bi se napotil v KPD Dob, kjer bi mu pristojni delavci dali vse informacije, ki bi jih želel, pa še kakšno »dopolnilno skromno strokovno« mnenje, seveda če bi mu bilo zanj kaj mar. Tako je le obsedel in iskal »resnico« v zajetnem sodnem spisu. Ker pa je tov. B. Budja, sodeč po zvenu članka, zaskrbljen za ugled zavoda, odločitve vzgojnih delavcev, politiko podeljevanja ugodnosti prostih izhodov, pretirano humanost in podobno, ga vljudno vabimo, da se vendar zglasi v KPD Dob in se osebno prepriča, kako dela in živi zavod in s kakšnimi problemi se ukvarjajo strokovni delavci. Končno k »primeru« Milana Novaka in k nekaterim trditvam: — Trditev, da je bilo zadnja leta iz KPD Dob več pobegov obsojencev kot pred tem, nima predlage (o tem se lahko pisec članka prepriča iz analiz podeljevanja ugodnosti obsojencem, ki jih ima zavod v svojih arhivih). Res pa je, daje bilo zadnja leta nekaj pobegov, na katere se je bumeje odzvala javnost (spektakularni pobeg Darka Škode). Na pobeg Milana Novaka pa so izrazito reagirali organi pregona, ki so doslej vedno imeli veliko težav, preden so lahko prijeli obsojenca. Milan Novak je pač Rom, vajen gozda in njegovih obronkov, in ne urbane sredine. — Pobegi iz zaporov so obsesija Milana Novaka. Dvakrat je pobegnil iz zaporov v Ljubljani, enkrat iz zaporov v Novem mestu, vendar je bil tedaj takoj prijet. Pooblaščene uradne osebe (pazniki) so obsojencu preprečili še dva poskusa pobega, in sicer iz zaporov v Ljubljani in zapora v Novem mestu. — Zadnjo kazen obsojencev prestaja v KPD Dob. V zavod je bil sprejet 18. julija 1987. Obsojen je bil na 6 let zapora, toda po obsojenčevi pritožbi na višje sodišče v Ljubljani mu je bila dne 5. februarja 1988 kazen znižana na 3 leta. Ta pomembni, če ne že temeljni podatek (višina izrečene kazni je velikega pomena pri oblikovanju tretmaja obsojenca, penalne in postpenalne obravnave) je pisec članka popolnoma spregledal. Ž zmanjševanjem kazni se je njegovo predstajanje zapora približalo zadnji tretjini. — Zaradi begosumnosti obsojencu niso bili odobreni prosti izhodi oziroma prosti izhod z obiskom sorodnikov, kot je napisal (zavaja) B. Budja (najbrž pomotoma), pač pa mu je bil štirikrat odobren izhod k svojcem v spremstvu strokovnih delavcev in pooblaščenih uradnih oseb, ki naj bi zagotavljale varnost, oziroma preprečile morebiten poskus pobega. Izhodi v spremstvu so mu bili odobreni na osnovi izredno slabih socialnih razmer, v katerih so bivali partnerka in otroka, bolezni in hospitalizacije partnerke (TBC) in matere (kar sicer niso pravi penološki razlogi, pa vendar človeški) pa tudi v smislu nadaljnje motivacije obsojenca za sodelovanje (le-ta je bil med prestajanjem kazni relativno delaven in neproblematičen v bivalnih prostorih), preveijanja njegovega obnašanja v času komunikacij s svojci na prostosti; zlasti pa se je s pozitivno stimulacijo želelo doseči spremembo stališč in mnenj obsojenca ter postopno privajanje na življenje po prestani kazni. — Obsojenec je pobegnil 16. decembra 1988, in sicer s četrtega obiska k svojcem v spremstvu pooblaščene uradne osebe in vzgojitelja. »Vzgojna služba« mu ni podelila nobenega prostega izhoda, saj je vztrajala pri doslednem izvajanju varovanja obsojenca v času obiska. To pa žal ni bilo dosledno izvedeno. Pri tem je vendar potrebno omeniti, daje zavod proti obema delavcema sprožil disciplinski postopek. Analogno temu bi bilo najbrž umestno tudi vprašanje odgovornosti novinarjev pri prezentaciji (neresničnih) podatkov. — Potrebno je še vedeti, da se ugodnosti obsojencem podeljujejo p interdisciplinarnih principih, torej jih ne podeljuje le »vzgojna služba«. Za zaključek. Spremljati življenje v zaporu in živeti življenje »zapornika« ali si ustvarjati fantazmagorično podobo o njem v udobnem fotelju ali za pisalno mizo je (najbrž) povsem nekaj drugega. Najstrašnejša skušnja posameznih zapornikov v ustanovi je, da se po daljšem času izoliranega življenja med zaporniki (osebnostna fizionomija nekaterih je tudi na robu duševne normalnosti) v trenutkih ne zavedajo več prave resničnosti in ne vedo, kdo je »nor«: on ali tisti, ki so zaprti z njim, on ali tisti, ki delajo z njim,'ali svet zunaj ograje. Znajdejo se v čudnem svetu zrcal, ko ne vedo več, kdo je resnični človek in kdo samo zrcalna podoba. Z dolgotrajno izolacijo ne le da upada samozaupanje, temveč raste tudi gnev do družbe nasploh. Je tudi pobeg del prevzgoje? Je tudi smrt del življenja? Kakor kdaj in kakor za koga. O izračunih cen »napačnih odločitev«, brezuspešnosti iskanja, dela, pre-čutih noči, izgubljenem ugledu in še o marsičem bi se dejansko morali zamisliti vsi, ne le delavci KPD Dob. Tov. B. Budja pa naj se spomni še na izrek rimskega komediografa: »Mnogih se mora bati, kdor mnoge strahuje«. Pa še: pretirana enostranska gorečnost in vznesenost rada pripeljeta človeka do denun-ciantskih skušnjav in postopne moralne degradacije. Z upanjem, da se boste odzvali povabilu! Prevzgojna služba KPD — Dob dala pod občinsko kontrolo. Več zahtev je bilo tudi, naj bi učinkoviteje preganjali šušmaije in tako varovali obrtnike. Posebno zanimiv je bil besedni dvoboj med delegatoma iz Inlesa in elektroenergetsko inšpektorico. Inles: »Elektroenergetska inšpektorica stalno grozi, da bo prepovedala uporabo naših lakirnic.« Inšpektorica: »Ne grozim, ampak bom tudi ukrepala, če ne boste odpravili pomanjkljivosti.« Inles: »Imamo že novo lakirnico, ki nas je veljala 5 milijard din, potrebna pa nam ni bila le zaradi varnega dela, ampak predvsem, da bodo naši izdelki kakovostnejši in primerni za zahodni trg. Stare lakirnice opuščamo in bomo imeli le novo, česar inšpektorica ne upošteva.« Inšpektorica: »Če boste tudi novo lakirnico tako slabo vzdrževali, kot ste stare, boste tudi z novo imeli kmalu enake težave.« J. PRIMC Nova neprometna signalizacija V kriki občini jo bodo __________poenotili_____________ KRŠKO — Že od leta 1982 v Sloveniji velja pravilnik o postavljanju neprometne signalizacije, to ie znakov, ki valijo k tovarnam, gostinskim in turističnim objektom. Dovoljenja za te znake izdaja vzdrževalec ceste, vendar ti doslej niso urejali, kakšni naj bi bili znaki. Zato so se v krški občini odločili, da bodo uvedli enotne table, na katerih bodo udeleženci v prometu lahko brez truda prebrali informacije, ki jih potrebujejo. Tako naj bi na vhodih v mesto postavili večje table, na katerih bi bile oznake večjih delovnih organizacij, gostiln in turističnih objektov. Za tako imenovano glavno tablo pa naj bi na posameznih odcepih postavili še usmerjevalne znake, to pot tudi za manjše delovne organizacije. Sicer pa bodo v krški občini pripravili odlok o neprometni signalizaciji, v katerem bo točno določeno, kakšni bodo oblika, vsebina in način postavljanja teh tabel. Tovrstna projektna naloga bo izdelana, tako da bo seveda upoštevala splošna slovenska navodila. Izdelovalec tabel pa bo Meblo iz Nove Gorice. Zato so s krškega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora že poslali anketne liste bodočim interesentom. Prvi odzin kažejo, da je med delovnimi organizacijami veliko takih, ki bodo postavile svoj znak. Tako bo neprometna signalizacija, doslej vse prevečkrat pisana in neenotna, urejena po enotnem vzorcu. J. S. Alkotesti na delovnih mestih Kako so se v Riku spravili nad alkoholizem? RIBNICA — Že pred dobrimi 30 leti so v takratnem Riku začeli z akcijo proti uživanju alkohola med delovnim časom. Konec minulega leta so v Riku seznanili z ukrepi izpred 30 let direktorje tozdov, obra-tovodje in druge vodilne delavce. Spet namreč nameravajo zaostriti odnos do tistih, ki ne morejo brez alkohola med delovnim časom. !e bo predstojnik posumil, daje kdo na delu bolj ali manj pod vli-alkotest (pihanje balončka). Ce bo vom alkohola, bo lahko zahteval osumljeni to odklonil, bo moral na podoben test ali na odvzem vzorca krvi v zdravstveni dom. Za kogar bodo ugotovili, da je bil pijan, bo moral sam plačati stroške ugotavljanja njegove vinjenosti. Seveda bodo vinjenega napotili domov, če se bo upiral, pa bodo poklicali na pomoč miličnike. »Vse to je za zdaj le predlog, ki ga proučuje pravna služba Rika, ni pa posebnih ovir, da ne bi bil kmalu osvojen in da ne bi po njem delali,« je povedal vodja varnosti v Riku inženir Janez Debeljak. M. GLAVONJIČ SPORI \ I K()\ll \ I \R Košarkarski klic na pomoč Novomeška košarka pred odločitvijo — Ne denarja ne kadrov — Poziv bivšim košarkarjem Košarkarji novomeškega Novolesa so c minuli tekmovalni sezoni dosegli načrtovani cilj: obstali so v družbi najboljših republiških ligašev, vendar za kakršnokoli veselje ni časa. Preprosto zalo, ker, tako vsaj kaže danes, košarka v Novem mestu nazaduje, število njenih privržencev iz leta v leto pada in krepko bo potrebno zavihati rokave, da se ta šport vrne na mesto, kot ga je imel pred letu Na srečo se tega tudi v klubu dovolj dobro zavedajo. Po 41 letih bolj ali manj uspešnega dela je klub danes pred prelomno odločitvijo; brez denarja in brez ustreznih kadrov tudi životarjenje v ligi, ki premore kar nekaj ekip s profesionalnimi trenerji in delavci, ne bo mogoče. Nesporno je tudi, da je kvaliteta igre zadnja leta padala. Prva ekipa je bila v zadnjih treh sezonah na repu prve republiške lige, najbolj pa zaskrbljuje to, da vse do letošnjega leta ni bilo pravih rezultatov dela z mladimi Ta vrzel prav gotovo ne bo ostala brez posledic. Sicer pa svoje o pogojih in razmerah, v katerih živi novomeška košarka, pove podatek, da klub lani ko je košarka v mestu ob Krki slavila 40-letni jubilej, ni bil sposoben organizirati praznovanje. In tisti redki ki so klubu Se voljni delati se zavedajo, da obstoj in delo v takšnih pogojih nista več možna; zgolj nekaj zanesenjakovje za krmarjenje barke, ki zahteva celo posadko, premalo. In teh nekaj zanesenjakov se je te dni odločilo še za zadnji poskus rešiti potapljajočo se barko. Vsem bivšim košarkarjem in nekdanjim privržencem kluba so te dni poslali posebno pismo, v katerem jih pozivajo, naj pomagajo doreči usodo kluba. »Zavedamo se, da imamo vsi večje in manjše obveznosti v službi in doma, da smo za resno tekmovalno košarko prestari, imamo pa voljo, znanje in izkušnje, da se vključimo v delo in aktivnosti za uspešno vodenje kluba,« je med drugim zapisano v pismu, kateremu je priložen tudi vprašalnik o tem, kje in kako bi kdo klubu lahko pomagal Že zaradi tistih, ki so očitno trdno sklenili povrniti izgubljeni ugled novomeški košarki mladih, ki obetajo tudi boljše rezultate, se je temu klicu na pomoč vsekakor treba odzvati B. BUDJA Po treh desetletjih v I. ligi Kolo pred koncem prvenstva Pionirjevi odboikarli na čelu lestvice II. zvezne lige — Naslov potrjen v soboto ob 18. uri? — Tudi Kočevke blizu cilja_ Novomeški odbojkarji so prvaki zahodne skupine II. zvezne lige, s čemer so si odločitve o ustanovitvi I. A in I. B odbojkarske lige. K za Novomeščane tako presenetljivo ugodnemu razpletu kolo pred koncem prvenstva je pripomogla minula sobota, v kateri so Ljubinjčani doma nenadejano gladko s 3:0 ugnali doslej vodilno Jedinstvo Interplet, pionirjeva pa so slavili pomembno zmago nad Salonitom. Tako imamo po treh desetletjih v Novem mestu vnovič prvoligaša, kajti upanje je, da si odbojkaiji Pioniija v soboto ob 18. uri, ko bodo igrali v svoji športni dvo- Res bi se morali zgoditi čudeži, da sobota, 22. aprila, ne bi prinesla dvojnega slavja, tisto v Novem mestu pa bo zagotovo hrupnejše od Kočevskega. B. B. Starta kasaška sezona V nedeljo v Zagrebu prva dirka konjeniške sezone —Po tri tekme v Krškem in Šentjerneju zaključku sezone pa bo septembra v Krškem še eno meijenje moči kasačev. Sicer pa bo v prvem delu sezone zagotovo najzanimivejša dirka tista 18. junija v Šentjerneju, ko bodo na sporedu kvalifikacije zahodne skupine za jugoslovanski kasaški derbi, ki bo letos 13. avgusta v Ljubljani. Toliko o tekmovanjih, kaj pa rezultati? Kot že rečeno, bo šentjemejski klub letos na dirkah zastopalo rekordno število konj. Tako bodo med triletnimi in starejšimi kasači tekmovali Ikar, Panto, Pilota, Briška II, Amur, Rebus, Dagreja, Nikan, Rolina, Fajon in Iran, ob teh pa še osem dveletni-kov. Če drugega ne, si Šentjemejčani želijo v letošnji sezoni ponoviti rezultate lanske, ko so v ekipni razvrstitvi konjeniških klubov Slovenije zasedli peto mesto. Nekateri ciljajo še višje, kajti konji so zaenkrat zdravi in v dobri formi. Toda mila zima je šla na roko tudi drugim, pogoji za treninge so bili namreč za vse odlični in nič čudnega, če je tudi iz drugih taborov slišati, da je forma kasačev letos precej boljša od tiste v enakem lanskem obdobju. Že nedelja naj bi razrešila vsaj nekaj ugank. B. B. KRŠKO, ŠENTJERNEJ — Z dirko v Zagrebu se v nedeljo uradno prične letošnja konjeniška sezona, od katere si na Dolenjskem veliko obetamo. Ne le zato, ker bosta krški in šenfjemejski hipodrom kar šestkrat gostitelja velikih kasaških prireditev, pač pa tudi, ker šentjemejski klub v letošnjo sezono starta z doslej rekordnim številom tekmovalnih konj. V prvem delu letošnje tekmovalne sezone do 2. julija čaka najboljše kasače 12 rani pod Marofom zadnje drugoligaško srečanje proti Bledu, ne bodo dovolili spodrsljaja. Veijetno pa le ni odveč spomniti, da so bili prav Blejčani tisti, ki so v jesenskem delu prvenstva Novomeščanom prizadejali edini poraz. In sedaj k sobotnim izidom. Pioniijevci so gostovali v Novi Gorici in po ogorčenem in izenačenem boju — čeprav so mnogi pričakovali, da bodo igralci Salonita Novomeščanom prepustili gladko zmago — vendarle osvojili nadvse dragoceni točki. Gostje so vodili že z 2:0 in vse je že kazalo na prepričljiv uspeh, vendar so gostitelji prednost pionir-jevcev 5:0 v tretjem setu kmalu izničili in ta niz celo dobili. Novomeščane je to očit- • Zadnje drugoligaško srečanje bodo Pionirjevi odbojkaiji v soboto ob 18. uri igrali proti vrsti Bleda, ki jim je prizadejala edini spomladanski poraz. Z zmago, o kateri ta čas nihče ne dvomi, bi postali prvaki II. zvezne lige, to pa je gotovo zadosten razlog, da tako pomemben uspeh proslavijo skupaj s polnimi tribunami zvestih navijačev. no primemo razkačilo, kajti v četrtem setu so pokazali eno svojih najboljših iger doslej in zanesljivo zmagali. Ta uspeh pa bi jim kaj malo pomenil v boju za naslov, če ne bi bilo presenetljive novice iz Ljubinja. Tudi tam so namreč vsi v obračunu dveh bosanskohercegovskih ekip pričakovali tih dogovor in zanesljivo zmago Jedinstva Interplet, toda očitno so bili stari neporavnani računi tisti, ki so prevesili tehtnico. Gostitelji so namreč zaigrali na vso moč in v pičlih treh setih prepričljivo nad- * 2 * 4 čani prireditelji vnovič 2. julija. Naj ob tem omenimo še, da bo največja letošnja prireditev v Šentjerneju na sporedu 20. avgusta, ko bo na sporedu finale mednarodne dirke za pokal Alpe-Adria, prav ob GREGORIČU ČETRTI NASLOV? NOVA GORICA - Minule dni je bil v Novi Gorici prvi turnir v kontaktnem karateju za državno prvenstvo. Znova se je izkazal Semičan Zlatko Gregorič, ki letos tekmuje za Kick Boxing klub iz Ljubljane, saj je po zmagi v finalnem dvoboju nad Goričanom Mihljem osvojil prvo mesto in s tem tudi prve točke v svojem četrtem pohodu k naslovu državnega prvaka. Dodajmo še, daje nastop Gregoriču omogočil modni salon »Valentino« iz Črnomlja. MARATON TREH SRC RADENCI — V soboto, 22. aprila, bo v Radencih tradicionalni rekreativni maraton »Treh src«. Organizatorii pričakujejo, da se ga bo tudi letos udeležilo preko 2.000 ljubiteljev teka vseh kategorij. Spomnimo, da bo start prve preizkušnja, teka cicibanov, ob 11. uri, start maraton pa bo ob 14. uri. Razglasitev rezultatov bo štiri ure kasneje. MALI NOGOMET ZA PRVI MAJ ŠENTJERNEJ — NK Pleterje organizira v počastitev 1. maja tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Šentjernej. Turnir bo v nedeljo, 30. aprila, s pričetkom ob 8. uri na igrišču v Pleterju. Sodelujejo lahko vse ekipe, prehodni pokal pa bo pripadel najboljšemu moštvu iz šentjemejske krajevne skupnosti. Zmaga GKvaijana dirki v Zenici ZENICA — Letošnja prva dirka za pokal Jugoslavije je bila v Zenici in že prvi nastop je prinesel tudi popolno zmagoslavje novomeških kolesarjev. Na tradicionalni dirki za osvoboditev Zenice je namreč na 125 kilometrov dolgi progi med Zenico in' Komeijem slavil član KD Krka Srečko Glivar. Na startu letošnje dirke je bilo preko 70 kolesaijev, o zmagovalcu pa je odločal fi-niš četverice, v kateri so bili Srečko Glivar in Sandi Papež iz Krke ter Celjan Malenšek in Beograjčan Milenkovič. Ta skupina si je do cilja nabrala pred glavnino kar 3 minute prednosti, v finišu pa sta bila No-vomeščana razred zase in sta prepričljivo opravila s tekmecema. Novomeščani so predvsem po njuni zaslugi postali tudi ekipni zmagovalci dirke, ki jo je motilo hladno in deževno vreme. Dodajmo še, da je mladi Judež dobil tudi en leteči cilj. V nedeljo pa je bil v Zenici še kriterijski nastop, ki pa ga Novomeščani niso vzeli enako resno. Temu primerni so bili rezultati, saj je zmagal Čubrič, Papež je bil 4. in Glivar 5. 30. APRILA DIRKA V METLIKI METLIKA — Tukajšni kolesarski delavci pripravljajo v počastitev dneva OF in 1. maja tradicionalno kolesarsko dirko Bela krajina 89, ki bo v nedeljo, 30. aprila. Organizatoiji pričakujejo udeležbo najboljših jugoslovanskih mladincev in pio-niijev, ob njih pa še ekipi iz pobratenih italijanskih Ronck in ČSSR. Starejši in mlajši mladinci ter pioniiji A in B bodo vozili na krožni progi med Metliko, Svr-žaki in Rosalnicami. Že deveti prvomajski tek v Straži Tekaška prireditev po-stala krajevni praznik STRAŽA — Stražani in ostali ljubitelji rekreacijskih tekov tudi letos ne bodo prikrajšani. Straški Partizan in tamkajšnje turistično društvo namreč pod pokroviteljstvom Novolesa organizirata že 9. tradicionalni prvo-majsti tek, ki je postal pravi krajevni praznik. Udeleženci bodo razporejeni v kar 17 tekmovalnih kategorij, od cici-bank do veterank, proge pa bodo dolge od 400 metrov za najmlajše do 21 kilometrov za mladince, člane, članice, veterane in veteranke. Start teka bo L maja ob 10. uri v Straži, maratonce pa bo proga vodila do Zaloga in nazaj. Prijave sprejema Straški Partizan, za zamudnike pa bo veljala prijava še na dan tekmovanja med 7. in 9. uro. Vse ostale informacije je moč dobiti pri Gorazdu Kosmini v Novo-lesu, telefon 84-530. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka II. ZVEZNA LIGA, moški — zahod, 21., PREDZADNJE KOLO: SALONIT — PIONIR 1:3 (-11, -7, 12, -8) Pionir- Jovič, Brulec, Kosmina, Povšič, Černač, Peašinovič, Smrke, Prah, Goleš, Berger. LESTVICA: 1. Pionir 38,2. Jedinstvo Interplet 36, 3. Ljubinje 34, itd. Pari zadnjega kola: Pionir — Bled, Jedinstvo Interplet — Študent itd. II. ZVEZNA LIGA, ženske — zahod, 17., PREDZADNJE KOLO: GRANIT — LIK KOČEVJE 3:1 (8, 6, -8, 10) LIK Kočevje: Klun, Uran, Drobnič, Turk, Hočevar, Ibrahimovič, Škufca. LESTVICA: 1. Jedinstvo Elir 32... 7. LIK Kočevje 12, 8. Poreč 12, 9. Magiič 12, 10. Gradačac 4. Pari zadnjega kola: LIK Kočevje — Magiič, Poreč — Jedinstvo Elir itd. I. SOL, moški. 21. KOLO: GRANIT — LIK KOČEVJE 3:1 (11, -9, 6, 2) LIK Kočevje: Levstik, Rus, Obra-novič, Marinč, Turk, Hvala, Vec, Drobnič, Ahac. LESTVICA. 1. Brezovica ... 10. LIK Kočevje 12 itd. V zadnjem kolu gostijo Kočevci ekipo zadnjeuvrščenega Železaija. rokomet SRL, moški, 17. KOLO: INLES RIKO — PREDDVOR 23:24 (12:13) Inles Riko: Lapajne, Mohar, J. Šilc, A. Mihelič 6, F. Mihelič 1, Djokič 2, Tomšič 1, Mate 8, Goleš, Žagar, Jurič 5, F. Šilc. KRŠKO — ČRNOMELJ 35:21 (16:10) Krško: Kuhar, Šiško, Šerbec 10, Šebalj 2, Iskra 8, Bogovič 3, Bemardič 2, Žagar 1, Novak 3, Kekič 1, Voglar 5, Brodnik. Črnomelj: Plut, Stariha, M. Papež 1, Kavšek, Cengija 2, Novak 2, Pezdirc 1, J. Papež 8, Vipavec 2, Kuzma 4, Grabrijan 1, Kmetič. LESTVICA: 1. STT Rudar 28... 4. Krško 18, 6. Inles Riko 17, 11. Črnomelj 8. Pari prihodnjega kola: Preddvor — Krško, Črnomelj — Šoštanj, STT Rudar — Inles Riko. SRL, ženske, 17. KOLO: IMV NOVO MESTO — MLINOTEST 28:29(15:14) IMV Novo mesto: Butala, Pelko 1, Knafeljc 1, Klobučar 4, Hvala 1, Doš-ler, Veselič 5, Rebolj 2, Simončič 3, Opruc 11, Tomas, Hočevar. ISKRA — BURJA 23:18 (10:8) Iskra: Žagar, Gorenc 3, Dolar 8, Kegljevič 1 .Radovan 6, Pavlič, Gorišek 1, Vide 2, Martinčič 2, Lužar, Kos. IT AS — ALPLES 28:29(17:14) Itas: Filipovič, Dragičevih 2, Klarič, Guštin 7, Vuk 3, Križman 2, S. Jerič 6, M. Jerič 5, Bejtovič 3, Klančar, Kersnič, Štefanišin. LESTVICA: 1. Mlinotest 31, 2. Branik 26,3. Iskra 24,4. Itas 21 ... 8. IMV Novo mesto 17 itd. Pari prihodnjega kola: Ferrotehna — Iskra, Mlinotest — Itas, Butja Cen-trocoop — IMV Novo mesto itd. igrali dotlej vodilno ekipo prvenstva. Kolo pred koncem je razplet torej bolj ali manj znan: prvaki so Novomščani, Jedinstvo Interplet je drugo, obe ekipi pa naj bi po doslej še veljavni odločitvi Odbojkarske zveze Jugoslavije prihodnjo sezono nastopali v I. B ligi. A zelo veijetno je, da pri tej odločitvi ne bo ostalo. Kot je slišati, nekatere republike zanjo nočejo dati soglasja in po nekaterih vesteh je s kar precejšnjo zanesljivostjo moč napovedovati, da bo vse ostalo po starem. To pa seveda pomeni enotno I. zvezno ligo z dvanajstimi ekipami, med njimi pa v prihodnji sezoni tudi novomeškega Pioniija. Za Jedinstvo ob takšni kombinaciji v prvoligaškem društvu ni več mesta. Res, sreča je bila tokrat na strani odbojkaijev Pioniija! Podobno srečen razplet pa se v ženski II. zvezni ligi — zahod obeta Kočevkam. Kar tri ekipe se ogorčeno otepajo predzadnjega mesta na lestvici, ki vodi iz dru-goligaške družbe, Kočevke so med temi v najboljšem položaju. Račun je preprost. Najbolje bi seveda bilo, ko bi igralke Kočevja v soboto v neposrednem obračunu s tekmecem na dnu, ekipo Magliča, zmagale, kar je objektivno seveda moč tudi verjeti. Toda tudi morebitni spodrsljaj ne bi bil zanje usoden. Kajti Porečanke, ki se prav tako bore za obstanek in imajo s Kočevjem in Magličem enako število točk, igrajo zadnjo tekmo doma s prvouvršče-nim Jedinstvom Elir in logično bi bilo pričakovati gladko zmago prvakinj. Tudi ob takšnem razpletu bi Kočevke zaradi boljše razlike v setih obstale v II. zvezni ligi. Po igrah sodeč, si to tudi zaslužijo! Dobro formo so namreč potrdile tudi v soboto, ko so v Osijeku bivšemu prvoligašu od-ščipnile dragocen niz. VELIK JORDANOV USPEH PULJ — Slovenski kolesaiji so bili razred zase na nedeljski meddruštveni krožni dirki za mladince in pioniijev v Pulju. Pri starejših mladincih je namreč slavil Pintarič iz Roga, 4. je bil Metličan Puš, med pioniiji njegov klubski kolega Žajdela, medtem ko je pri mlajših mladincih zmagal Krčan Dejan Jordan, 2. je bil Pežak in 3. Vergot (oba Metlika). Krški kolesaiji so v tej dirki vozili taktično izredno dobro in zrelo ter tako Jordanu omogočili velik uspeh, ki bi ga lahko z mestom pri vrhu dopolnil tudi Smajdek, a je tik pred ciljem padel. Ko smo že pri Krčanih, naj omenimo še, da so imeli te dni v gosteh skupino čeških kolesaijev in se jim tako oddolžili za gostoljubje v času zimskih priprav. Po zaslugi tovarne Djuro Salaj so bili mladi češki kolesarji en teden tudi v Nerezinah. TRETJI NA FINALNEM TURNIRJU — Ekipa novomeških pioniijev, ki je na finalnem tumiiju letošnjega pionirskega košarkarskega festivala za pokal Šumi v Slovenskih Konjicah osvojila imenitno 3. mesto. Kqj bi bilo, če bi bil turnir v Novem mestu, kot so si dolenjski košarkarski delavci tako želeli, a je njihovo kandidaturo nekdo na svojo pest odpovedal? Bi bili doma prvaki? _ Zakaj v Novem mestu ni bilo finala tekmovanja za pokal Sumi? - Mladi košarkarji imenitni tudi v Slovenskih Konjicah NOVO MESTO — Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi bil letošnji finalni turnir pionirskega košarkarskega festivala za pokal Sumi, na katerem je nastopilo kar 700 ekip z okoli 10.000 igralci in igralkami, v Novem mestu, kot so si želeli tukajšnji košarkarski delavci. Bi bili mladi Novomeščani boljši od že tako imenitnega 3. mesta, ki so ga dosegli v finalu, katerega organizacijo so dobili Konjičani? Zanesljivega odgovora ne more dati nihče, zato pa v novomeškem košarkarskem klubu vendarle pričakujejo vsaj odgovor na vprašanje, zakaj je nekdo potem, ko so košarkarski delavci pripravili domala že vse potrebno za izvedbo finalnega tumiija štirih najboljših ekip, na svojo roko organizacijo odpovedal, klub pa o tem obvestil s telegramom. No, kakorkoli že, mladi Novomeščani so tudi v Slovenskih Konjicah dokazali, da v mestu ob Krki raste nov rod obetavnih košarkarjev. Pod vodstvom treneijev Slavka Kovačeviča in Bojana Kiraija so pristali v samem vrhu slovenske pionirske košarke, kaj lahko pa bi osvoji- li celo prvo mesto. Za vsega točko namreč izgubili polfinalno srečanj _ Slovanom — rezultat je bil 68. (34:37) za Ljubljančane — tako da so se morali zatem boriti za 3. mesto, tem srečanju so brez težav s 75-(34:36) ugnali Comet, medtem koje v tekmi za prvo mesto Bežigrad-b^“ premagal Slovana z 61:49 (39 a >■ Naslov tretje pionirske ekipe v Sloveniji so si priigrali Cerov Skenderovic, Zaturoski. Grandovec, Šega, Stja» > Plevnik, Strumbelj, Čeme, Kotar-Lubej, Lihtenger, Komerički m tm-šavc. Ob tem velja omeniti, da mladi Dolenjci za ta rezultat v sednu mesecih žrtvovali kar 185 trening > kar pomeni 5 do 6 vadb na teden, lastne oči pa smo se prepričali, da goji za vadbo, kije v veliki večini potekala v bršljinski telovadnici, še zdaleč niso idealni. Uspeh mladih Nov meščanov in njihovih treneijev je za še tem večji, prav tako pa tudi dpsezea Matjaža Cerva, ki je bil ne le najbof strelec tekmovanja, pač pa tudi n j boljši igralec finalnega tumiija. ^ Pomladna razprodaja točk Inlesa — Odlična igra v Novem mestu — Inles nadaljuj« s i — Krčani gladko dobili dolenjski derbi_• 17. kolo v moški in ženski SRL slabimi igrami doma Tokratni pregled sobotnih dogajanj na igriščih moške in ženske republiške rokometne lige vefja pričeti v Novem mestu, kjer so biU maloštevilni (jubitefji rokometa Ribničani, ki nadaljujejo s sP°.”*!^,To- imm Srečanje Mlinotesta in ekipe IMV No- slast zmage, so bile Šentjemejčanke. Do-----• _ _ j—*-------- ma so igrale z Buijo in po raztrgani ter dokaj nezanimivi igri zanesljivo zmagale. Resda je bil rezultat še v začetku drugega dela dokaj izenačen, vendar je razlika v kvaliteti kmalu prišla do izraza. V moški ligi tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Za največje so poskrbeli vo mesto je bilo do zadnjih sekund negotovo in izenačeno, za nameček pa tudi izredno kvalitetno. Gostiteljice so bile na koncu prekratke za vsega en zadetek in zmaga je pripadla tokrat srečnejšim gostjam. Navzlic porazu pa morajo biti No-vomeščanke zadovoljne; iz otroškega vrtca, kot so nekateri še lani imenovali to ekipo, je zrasla rokometna vrsta, ki bo že jutri ob tako zavzetem in resnem delu mešala štrene povsem na vrhu. Kaj lahko, da jih bo zmešala celo sebi v prid. Od ostalih ženskih rezultatov omenimo razočaranje, ki so ga pripravile Kočevke doma v srečanju z Alplesom. Po nekaj zadnjih zmagah so uspehi Kočevkam očitno stopili v glavo; upajmo, daje streznitev v obliki nenadejanega poraza prišla pravočasno in da ne bo zapustila posledic. Edine med dolenjskimi ekipami, ki so v soboto okusile ŠAHOVSKI KOTIČEK • Šahovski klub Zagode je pred dnevi v tamkajšnji osnovni šoli Toneta Okrogada pripravil letošnje regionalno prvenstvo pionidev in pionirk Zasavja in Posavja. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Korenova (Sevnica), druga je bila Pinuujeva (Krško), 3. Sevničanka Kunškova, med mlajšimi pioniiji pa je bil prvi Mušakovič (Zagode), drugi Colarič in tretji Hrovat (oba Krško). Tudi pri starejših pionirkah je zmaga ostala doma, slavila je Pozniče-va, druga je bila Korenova (Sevnica), tretja pa ponovno domačinka Pizljeva. Še vrstni red starejših pionidev: 1 Kranjc, 2. Nosan (oba Trbovlje), 3. Blas (Sevnica), (j.b.) • . • Z desetdnevne turneje po CSSR so se vrnili pioniiji OŠ Stari trg, ki so skupaj z vrstniki iz Ravne gore sestavljali kombinirano ekipo. Taje na mednarodnem turnirju v Pardubicah med 74 ekipami zasedla odlično 2. mesto, med 356 posamezniki pa je bil Uroš Kobe sedmi. • V Ribnici je bilo pred dnevi odigrano šahovsko prvenstvo dolenjske regije za pionirke in pionide. Pri dekletih je zmagala Šterbenčeva pred Miheličevo in Medvedovo (vse Stari trg), pri fantih pa Lazu-kin (Matlika), pred Janšo (Kočevje) in Košakom (Novo mesto).(-ob) NA PRILIPAH ZA DRŽAVNO PRVENSTVO BREŽICE —. Od leta 1985 prenovljena motokros steza na Prilipah bo zadnjo nedeljo v aprilu ob 14. uri zopet prizorišče tekme za državno prvenstvo. Na 1840 metrov dolgi stezi se obetajo zanimivi boji motokrosistov v razredu do 250 ccm. Ljubitelje tega športa bodo razveselile tudi novosti na osnovi spremenjenega pravilnika za leto 1989, ki prinašajo namesto dveh daljših tri krajše vožnje. Barve brežiškega Avto-moto društva, ki je organizator te prireditve, bodo zastopali Marjan Zdovc, Jože Krištof, Ivan Slopšek in Leon Avbelj. teli pa so na ekipo, ki jim je bita enačen, rahla rezultatska prednost pa^ lej na strani gostov, katerim ne gre kati zmage. Upajmo, da rezultatska »Lesadev« nima globljih korenin. 8-a«^ besedo več zasluži tudi dolenjski ^ med Krškim in Črnomljem, čepra J. ^ nil v igri mačke z mišjo. V vlog1 sleori) _ bili Belokranjci, ki so se očitno že sp J. ^ nili z usodo in izpadom iz lige. Kr .mo slavili prepričljivo zmago s sila P°P ^>0 igro, ki paje bila dovolj, da so se po ^ povzpeli na visoko četrto mesto lestvici. USPEŠNI NA PRVENSTVjj SLEPIH IN SLABOVIDNA ANKARAN - Minulo sobo«^ aprila, je bilo v Ankaranu 17. repu/’ prvenstvo slepih in slabovidnih ufej nju. Tekme so se udeležili tudi d tekmovalci, ekipa v sestavi Furlan, ^ in Kermc je zasedla drugo mesto, j0 Furlan je bila v svoji kalegonjiP j£ osvojila zlato odličje, Janez Ker bil četrti. ^ Z GOJZARJI IN CEPINOM Id K0®! • Krški alpinisti so pred dnevi plezali na Kleku. Gorazd in Danica Pozvek, Arnocz**‘ tomaj in Tina Rupar ter Miran Pribožič in Olga Zorko so v treh navezah Pr L16 faj SOBOTA, 22. IV. tekst 11 45 in 15 15 — 035 TELE- S m YIDEO STRANI OTROŠKA MATINEJA °-25 NAŠA PESEM IZBOR TEDENSKE PROGRAM- ketvornosti I'33 VlDEO STRANI •»VIDEO STRANI Is XIDE°GODBA, ponovitev S3® DnevNIK 1 ‘0.46 NANA, MALA OPICA, ponovi-ri: a dela ^GENERAL, ameriški mladinski ■8.20 DIVJE ROŽE: RESJE 18.30 NAŠ EDINI SVET: DOLINA RADOSTI, 2. del dok. serije 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 PREVARE, 3. del nadaljevanke 21.25 EX LIBRIS: SLOVENSKI IGRALCI NA JUGOSLOVANSKIH TLEH 22.25 DNEVNIK 3 22.35 PREPOVEDANO, ameriški film 0.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 18.00 Beogr-jaska pomlad — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.10 SP v hokeju. Kanada:SZ — 22.00 Filmske uspešnice: Tiho, tiho, draga Charlotte (ameriški film) — 0.10 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izobraževalni program — 9.55 Jasenovac: Komemora-tivni zbor — 11.00 Prezrli ste, poglejte — 14.30 Sedem TV dni — 15.15 Narodna glasba —15.45 Dnevnik 1 — 16.00 Gul-liveijeva potovanja (ameriški mladinski film) — 17.10 Risanka — 17.30 Kiklop (2. del nadaljevanke) — 18.30 Med nami (oddaja o kulturi) — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Boter II (ameriški film) — 23.20 Dnevnik 3 — 23.35 Nočni program — 0.35 NEDELJA, 23. rv. Q ,7.2335 TELETEKST 9 « VIDEO STRAN1 in230TR°ŠKA MATINEJA n j43 OKVARE, ponovitev 3. del f^jevanke D&EOMEH KMETIJSKA oddaja 3.00 VrnEo STRANI ;0MLAdi CHAPLIN, 2. del arneriš- la?«YIDEO STRANI °ddaja^OVI POSILI, zabavnoglasbena ^m°^ZGODBA BREZ KONCA, do- KAKOR STRUP, češkoslovaški 16.30 DNEVNIK 1 16.45 TIHO, TIHO, DRAGA CHARLOTTE, ameriški film Če bi ta izvrstni film opredelili kot kriminalko z elementi grozljivke, bi preveč poenostavili dramo dveh sestričen. Toda kot v vsakem dobrem zapletu, tudi tu ne gre vse po načrtu... 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 BRONASTI VUAK, L del 21.45 ZDRAVO 23.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne (14.30 Imola: dirka F 1 za VN San Marina) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta — 20.50 Dokumentarec meseca: Zeleno, ki te ljubim zeleno — 21.40 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja —13.00 Veliko sedlo (3. del) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Čuden primer (nemški film) — 18.45 Risanka serija — 19.30 Igre na srečo — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Proka (1. del nadaljevanke) — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila '*'V5S*«** ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in ponedeljek, 24. iv. 2d3 — 13.30 in 16.00 — 23.50 JJletekst 0.00 VIDEO STRANI '010 MOZAIK 0.10 UTRIP 0.25 ZRCALO TEDNA 0.40 TV MERNIK 0 55 OČI KRITIKE M * L25 ZAKAJ STE ME OBSODILI ^ ŽIVLJENJE, ameriški film 3.20 Video STRANI 6.30 DNEVNIK 1 is te mozaik, ponovitev 815 VIDEO STRANI i?;2? SPORED ZA OTROKE IN MLADE £•05 RISANKA 730 DNEVNIK 2 R.05MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ, drama TV Ljubljana Novembra 1918 se je odločila usoda severne Štajerske in Maribora. Ta del slovenske zemlje je bil v tistih dneh z genialno izpeljano akcijo generala Maistra in slovenske vojske rešen pred ponemčenjem in priključen k Jugoslaviji. Takrat je bila začrtana še danes veljavna severna meja. »Maistrova zgodovinska vloga še vedno ni pravilno ovrednotena. Da bi osvetlili dogodke iz leta 1918, predvsem pa odločilno noč z 22. na 23. november, smo pripravili TV dramo Maistrova najdaljša noč,« pojasnjuje avtor drame Saša Vuga. 21.45 OSMI DAN 22.25 DNEVNIK 3 22.40 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 6. oddaja 23.40 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: 15.50 — 22.00 SP v hokeju 16.30 Satelitski programi — 17.45 Po brezkončnosti seta: Azija — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Rockovska nagrada 88 v ZRN (2. del) — 21.40 Ris in soborci (dokum. oddaja) — 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Sedmi veter (6. del) — 8.45 Aliča v čudežni deželi (3. del) — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.20 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila torek, 25. rv. — 11-50 in 16.00 — 23.40 teletekst n m yiDEO STRANI ? '5 MOZAIK: ŠOLSKA TV >A0 VIDEO STRANI H3 VIDEO STRANI 6.30 DNEVNIK 1 mladePORED za otroke 1N jHKARUlE Sft VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NASLEDNICA, 4., zadnji del nadaljevanke 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.50 DNEVNIK 3 22.00 TV MOST BG—U: JUGOSLOVANSKA SINTEZA 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Be- 20.35 Povečava (oddaja o filmu) in Zarota (slovenski film) — 22.55 Satelitski programi TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 Tv v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroški spored —- 18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost —- 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Surfacing (ameriški film) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kontaktni magazin — 23.30 Poročila SREDA, 26. IV. n^mba: koSarka 3. teka 2. kroga (17.45) n^omet Nizozemska: ZRN teletfkIt40 ,n 1600 “ 2315 10 m yiDEO STRANI '^O MOZAIK: LF, MENTAREC MESECA. ZE-t i^kK1 TE UUBIM ZELENO i/looosmi DAN SrmX£E SE RAZUMEMO... RIS IN 1, “LIRCI, ponov. dok. oddaje 230 yiDEO STRANI H3 VIDEO STRANI j S3® DNEVNIK 1 MLAdePORED za otroke in risanka 19 ab ROBRO JE VEDETI HLmTedNA: POUE RDEČE- GA TRSTJA, kitajski film Ta film je lani na festivalu v Berlinu osvojil zlatega medveda kot najboljši film. Filmsko zgodbo pripoveduje nikoli videni pripovedovalec, ki časov, o katerih pripoveduje, ni doživel. Pripovedovalec je vnuk junakinje, pripoveduje pa o svoji babici in njenem življenju. Pripoved se začne, ko nosači nesejo mlado Devetko za nevesto k bogatemu, a gobavemu proizvajalcu vina. Med potjo čez polje rdečega trstja skupino ustavi zakrinkani ropar. Edini, ki se mu upre, je nosač Dougan in med pogumnim nosačem in zadržano nevesto vznikne simpatija. Sploh je polje rdečega trstja zelo pomembno za Devetkino življenje. Iz rdečega trstja tamkajšnji prebivalci pridelujejo vino in se tako preživljajo, na polju se prvič ljubijo in polje je tudi prizorišče smrti. 21.35 VIZUALIZACIJA 21.55 DNEVNIK 3 22.05 SVET POROČA 23.05 VIDEO STRANI senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novtce, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedpa, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novtce, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. Radio Sevnica ČETRTEK, 20. 4. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 22.4.1989 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.15 — Morda niste vedeli 17.50 — Aktualni komentar 18.00 — Bodice 18.40 — Humoreska 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 23.4. 10.30 — Uvod in napoved sporeda 10.50 — Kmetijska panorama 11.05 — Nedeljski gost — Kultura — šolstvo — izobraževanje 11.30 — Vesti za drobno gospodarstvo 11.50 — Aktualno 12.15 —ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev SREDA, 26.4. 17.00 — Uvod in napoved sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.20 — Tematska sreda (Naši kraji in ljudje) 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radij skih postaj Slovenije mim fflmreKircft ' Jk lW/ru#cor tbokr^JUtja'Ludo/ GLASBENIKI IZ SLOVENSKIH KONJIC Na naši šoli so gostovali učenci Glasbene šole Slovenske Konjice. Predstavili so se posamezno in skupinsko na raznih instrumentih. Nastopila je tudi plesna skupina s kan-kanom in modernimi plesi. Za prijetno glasbeno uro se jim je predsednica PO naše šole zahvalila in jim podarila grafiko. Gostje pa so nam dali simbol svojega kraja, to je bronastega konja. SANDRA, DUŠKA, 7.a OŠ Metlika DRUGAČEN ŠPORTNI DAN Aprilski športni dan je na naši šoli potekal nekoliko drugače kot običajno. Do desetih dopoldne so se prepletale športne igre in merjenje za športno značko. Po malici smo lahko izbirali med kopico dejavnosti: odbojko, rokometom, nogometom, gimnastiko, namiznim tenisom, šahom, streljanjem z zračno puško in gumitvi-stom. Vsako dejavnost je nadzorovala tovarišica ali tovariš, ki so se pozneje tudi vključili v igro. Takšen športni dan mi je bil všeč. Mislim, da bi odslej lahko vsak športni dan popestrili s kakšno tekmo med učitelji in učenci. JASMINA ŠULER, 8. r. OŠ Globoko RAZSTAVA STARIH PREDMETOV V muzeju starega kmečkega orodja in drugih starih predmetov na Veseli gori pri Šentrupetu smo prišli na idejo, da bi tudi na naši šoli naredili razstavo takih orodij. V veznem hodniku pri vhodu v šolo imamo zdaj razstavljen plug, grablje, lesen kavelj, lesene vile, železne vile, staro verigo, brento. Orodje je zaščitil Bojan Brezo-var, kije bil pred leti ravnatelj na naši šoli. DANICA CUGEU, 6. r. OŠ dr. Pavl§ Lunačka intrupert vlal Šei DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi —18.30 Studio Maribor — 19.00 Človek in bog (oddaja o Turčiji) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Madame Butterly (opera) TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.25 TV koledar — 8.35 Super babica — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila—12.40 Šolska TV — 15.10Poro-čila — 16.45 Izobraževalna oddaja — 17.15 Dnevnik — 17.35 Super babica — 18.05 Številke in črke —18.25 Dokumentarni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski ečer — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Nočni program — 0.55 Poročila EK, 27. IV. tekst 1315 in 16 00 ~ 135 TEEE* kra‘L> DENUFVO JAJCE, avstralski 11.00 IMEL SEM PTIČICO, mladinski pevski zbor RTV Ljubljana 11.35 9. B, kanadski mladinski film 13.05 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 AKCIJA, slovenski film 18.00 VIDEO STRANI 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 RECITAL IRENE GRAFENAUER V SMELTU 22.10 KAJNOV NASMEH, 4. del na- 23J)5 VEČERNI ZVONOVI, jugosl. film 01.25 VIDEOSTRANI Ni jim vseeno Pionirska konferenca, Kurirčkov žur in Vesela šola NOVO MESTO — Občinska Zveza prijateljev mladine bo v tem tednu organizirala kar tri občinske prireditve. Pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke bo danes v veliki dvorani banke občinska pionirska problemska konferenca, na kateri bodo predstavniki pionirskih odredov govorili o svoji organizaciji, ki je v več kot 40 letih postala okostenela in premalo po meri pionirjev. Nekaj več časa bodo posvetili tudi pojavu kriminalitete med mladimi, še posebej naj bi obravnavali nekatere gostinske lokale, kjer se v zadnjem času mladi šolaiji zbirajo, medtem ko njihovi sošolci sedijo na šolskih klopeh. Jutri bo veselo pri Osnovni šoli Martina Kotaija v Šentjerneju, kjer pripravljajo zaključek poti kurirčkove torbe po novomeški občini. Pripravljajo pravi kurirčkov žur, na katerem bo veliko zanimivega slišati o doslej naj večji ekološki akciji, ki so jo za letošnjo pot kurirčkove torbe opravili šolarji in njihovi mentoiji. Pokrovitelj prireditve, ki jo bodo s kulturnim programom popestrili tudi šolaiji šentjemejske šole in ansambel Proteus, bo kolektiv Iskre. Iskra Tenel iz Novega mesta pa je prevzela pokroviteljstvo na tradicionalnem tekmovanju osnovnošolcev v znanju iz vesele šole. Letos bo ta prireditev v soboto dopoldan v Osnovni šoli Katja Ru-pena. J. P. ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE Učenci 6. razreda na OŠ Mima so pod vodstvom režiseija Staneta Pečka pripravili igrico Štirje fantje muzikantje. Predstavili so se tudi na naši šoli. Igra je bila živahna, igralci zanimivo oblečeni, še posebno pa nam je bila všeč stena, ki se je spreminjala. Radi imamo igre, kjer nastopajo naši vrstniki. BISERKA ŠKARJA, 6. r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert OBISKALI SMO ŠOLO Tisti, ki nas je zanimala vojna tehnična šola v Zagrebu, smo se z avtobusom odpeljali iz Brežic. Sprejel nas je komandam in nam dodelil dva slovenska kadeta, ki sta nas vodila. Ogledali smo si film o šoli in o življenju kadetov, kabinete, v katerih se učijo, nazadnje pa še največji računalniški center v Jugoslaviji. GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče POMERILI SMO SE V FIZIKI V soboto, 8. aprila, je na grmski šoli potekalo tekmovanje iz fizike za učence sedmih in osmih razredov. Udeležili smo se ga tudi učenci OŠ Semič. Teste smo reševali 90 minut Vsaka dvojica je dobila naloge iz učne snovi, ki jo obravnavamo v zadnjih dveh razredih osnovne šole. Naši tekmovalci iz 7. razreda so zasedli šesto mesto, osmošolci pa tretje. MILAN ŠTUBIJAR OŠ Semič REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 6. revije otroških folklornih skupin Bele krajine na Vinici so se udeležile štiri folklorne in tri tamburaške skupine iz Črnomlja, Adlešičev, Gribelj, Vinice in Semiča. Semiška folklorna skupina nižje stopnje je predstavila pastirske otroške igre, višja pa petje in plese. Komisija iz Ljubljane je za najboljšo skupino izbrala semiško folklorno skupino nižje stopnje, ki bo 13. maja nastopila na republiški reviji v Cankarjevem domu. ALENKA SNOJ OŠ Semič MATEMATIČNO TEKMOVANJE V Starem trgu so 15. aprila organizirali občinsko matematično tekmovanje. Udeležili so se ga učenci iz 6., 7. in 8. razredov belokranjskih šol. Iz naše šole sta 6. razred zastopala Vlasta Malnarič in Marko Bukovec in oba sta dobila priznanje. Za 7. razreda sta od naših tekmovala Dejan Tomaževič in Toni Jelenič, Dejanje osvojil priznanje. Margita Stariha, Vili Malnarič in Kristina Stare, naši osmošolci, so se kar dobro odrezali. Margita je osvojila srebrno Vegovo priznanje. ALENKA SNOJ, 8. a 3S Semič Pri denaiju se vse začne in tudi neha Vtisi s sejma učil Od 10. do 14. aprila je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem učil. Že ob samem vstopu na razstavišče sem bila presenečena. Zagledala sem velik napis Laser, fant za prodajalnim pultom pa je prodajal kasete z zabavno glasbo in videokasete. Ob televizorju je imel zelo domiseln napis v angleščini, ki je sporočal, da z gledanjem televizije postajaš pametnejši. Že mogoče, a nekje sem tudi prebrala, da nas televizija poneumlja. Potem meje čakalo naslednje presenečenje. Pripravili so mi ga otroci. Pričakovala sem jih pri računalnikih. Nekaj jih je res bilo ob računalnikih, predvsem tam, kjer je razstavljala Iskra, veliko več pa jih je bilo v prostorih, kjer sta svoje delo predstavljali strojna in lesarska srednja šola, pa tudi modelarstvo jih je pritegnilo. Spraševala sem se, zakaj, in dobila tudi odgovor: eden izmed otrok mi je povedal, da mu ie všeč, ker je delo ustvarjalno in samo ustvarjanje dopušča neomejeno svobodo. Potem sem se pridružila navdušeni množici, ki je stala tam, kjer so svoje delo predstavljale srednje gostinske šole. V teh štirih dneh se je tu predstavilo osem srednjih šol za gostinstvo in turizem iz vseh delov Slovenije. V torek so bili tu učenci iz Novega mesta in Izole. Novo mesto se je predstavilo dopoldne, Izola pa popoldne. Tovariš Bobič mi je zaupal nekaj stvari o mešanju pijač, tako alkoholnih kot brezalkoholnih. Opozoril me je, daje treba v vsakem trenutku in za vsak okus postreči s pravo pijačo. Tako prijetno je bilo med temi gostinci, da sem počakala še Primorce. Tovariš Bogomir Štrozar iz Izole me je opozoril, da so oni Primorci in se tako tudi predstavljajo. Prinesli so ribe in pokazali, kako se pripravijo in servirajo ribe, obljubili pa so tudi, da bodo skuhali tipično primorsko jed — istrske skuže. To je nijstarejša istrska testenina, ki se servira predvsem k puranu. Z veseljem sem si ogledala tudi izdelke Slovenijalesa: opremo za vrtce in predšolske ustanove, novo opremo za računalniško učilnico s posebno mizo za računalnik, ki je zelo funkcionalna in estetsko dovršena, stane pa dvakrat toliko kot stara miza iz njihovega programa. Tov. Potokar, vodja enote za šolsko opremo, mi je povedal, da je to približno 2 miljona dinarjev, novih, seveda. Ko sem tov. Potokarja vprašala, kako je s kupci, je povedal, da so obiskovalci zainteresirani, vendar so potem, ko slišijo ceno, razočarani in odidejo. Verjetno si hočejo vzeti čas za premislek oziroma za zbiranje denarja. Pa smo spet tam: pri denarju se vse začne in konča! MOJCA MOLAN, • Človek ne more živeli brez vrednot. Če se mu vrednostna lestvica sproti maje in podira, mu zmanjka klinov in naredi samomor. Tako je s slovenskim človekom, ki je tenkočuten in občutljiv. Tu je eden od vzrokov, zakaj je pri Slovencih toliko samomorov. (Dr. Anton Trstenjak) Knjigarna brez knjig? Prostore bivše knjigarne v Metliki je kupil Mercator, ki namerava poleti odpreti papirnico METLIKA — Ko je propadla varianta, da bi prostore bivše metliške knjigarne kupila stanovanjska skupnost, potem pa naj bi jih dali Državni založbi Slovenije, ki je bila pripravljena pod temi pogoji odpreti v Metliki svojo knjigarno, je pred kratkim prostore od Mladinske knjige kupil Mercatorjev tozd Trgovina na drobno. Tako se je Mladinska knjiga po 30 letih dokončno poslovila od Metlike. Vprašanje teh poslovnih prostorov je tako rešeno, odprto pa ostaja vprašanje metliške knjigarne. Mercator namerava v teh prostorih odpreti papirnico, na vo'jo bodo tudi šolske potrebščine in birotehnika, knjigama pa, kaže, za to metliško trgovsko podjetje ni zanimiva. Mercatorje imel knjigarno in papirnico v Metliki, preden je tja prišla Mladinska knjiga, potem pa so vsa leta obdržali le del papirnice. Sedaj bo celotna papirnica in vse ostalo v novih prostorih, trgovino na Trgu svobode, kjer je bila Mercatoijeva papirnica do sedaj, pa bodo namenili za prodajo kozmetike in usnjene galanterije. V Mercatorju so prepričani, da bo njihova nova trgovina uspešno poslovala. Če RAZSTAVA ZLATKA RUDOLFA NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA — Tukajšnja ZKO je pripravila v galeriji na sevntškem gradu razstavo del akademskega kiparja Zlatka Rudolfa iz Litije. Na otvoritvi je govoril ustvaijalen tajnik ZKO Albert Felicijan, o svojem ustvaijanju pa tudi sam umetnik. Občinstvo je toplo pozdravilo tudi samosvojo, ustvarjalno interpretacijo glasbe Maijana Rudla, svobodnega umetnika iz Ljubljane, ki seje predstavil s harmonsko harfo. Razstava del Zlatka Rudolfa bo na ogled do konca maja. sc bo izkazalo, da papirnica dobro posluje — to bo v glavnem odvisno od nakupov večjih metliških kupcev — bi bilo prav, da bi se odločili tudi za knjigarno. Metlika in občina jo gotovo potrebujeta. A. B. r IZLET V PLANICO Učenci OŠ Črnomelj smo si ogledali uradni trening pred svetovnim prvenstvom v Planici. Izlet nam je omogočila Zavarovalna skupnost Triglav. Vsakemu izmed 1000 otrok je podarila tudi klobučke. Za enkratno doživetje, ki nam ga je omogočila, se Zavarovalni skupnosti Triglav iz Novega mesta najlepše zahvaljujemo. PETRA ŠTEFANIČ, 8. d OŠ Črnomelj ČEBELARJI IZ BREŽIŠKE OBČINE IMAJO SVOJ PRAPOR — V nedeljo, 16. aprila, ga je na občnem zboru Čebelarske zveze Brežice pri Rožmanu na Malem vrhu razvil najstarejši aktivni čebelar Franc Vogrinc. Zveza vključuje družine Krška vas, Brežice in Dobova-Kapele. Čebelarstvu v občini se slabo piše, ker je varoza minulo jesen in zimo uničila veliko panjev. Nekq krivde za to nosijo čebelarji, ker so prepozno ali premalo strokovno ukrepali, še več pa Me-dex, ker se ni potrudil, da bi pravočasno uvozil dobra zdravila, kakršnih doma ni. Tudi nesorazmerja pri cenah medu z drugimi cenami čebelarjem zmanjšujejo dohodek. Več o tem prihodnjič. (Foto: J. Teppey) KOVINOPLAST Delovna organizacija KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem vabi k sodelovanju - enega (1) STROJNEGA TEHNIKA ALI OJNr STROJNEGA INŽENIRJA ki bi opravljal dela in naloge referenta za prodajo. Od kandidata pričakujemo poznavanje del in nalog na tem področju z izkušnjami štirih let ter pasivno znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poizkusno dobo treh mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za delovna razmerja pri DO KOVINOPLAST Jesenice na Dol. v roku 10 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po poteku razpisa. 201/16 V NEDELJO ČIŠČENJE BREGOV OSILNICA — V krajevni skupnosti Osilnica so te dni ustanovili odbor za varstvo okolja, katerega predsednik je dr. Stanko Nikolič, namestnik Slave Ferbežar (za območje vaške skupnosti Bosljiva Loka), člani, Stane Štirn Stunac (VS Osilnica), Jože gar (VS Podvrh—Padovo) in Jože Zbašnik (VS Papeži), medtem ko je tajnik odbora Anton Volf. Na prvi seji so se že dogovorih, da bodo to nedeljo, 23. aprila, izvedli akcijo čiščenja bregov Kolpe in Čabranke. Na akcijo so povabili tudi sosede Hrvate, in sicer člane ribiške družine Čabar ter krajevne skupnosti Plešce in Turki. Naš ključ- vaša rešitev BOGATA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA inles RIBNICA 61310 RIBNICA Tel.:(061)861-411. Teleks: 31-262 yu Telefaks: (061) 861-603 • okno INO-M • okno VO • polkna GN • izolacijske omarice z roleto IROS • garažna vrata, dvižna (daljinsko upravljanje) • nadsvetlobe in stranske svetlobe • mreža proti insektom • sobna vrata, masivna • sobna vrata, vezana • vhodna vrata MD • garažna vrata MD, dvokrilna BEOGRAD: GREMO NA ŠTAJERSKO SNAŽILKA IN MARKE KOČEVJE — Je že tako, da bolj ko govorimo o stabilizaciji, večja je inflacija. Dinar m več nobeno merilo za razna plačila Zato so se minuli teden na sestanku stanovalcev Kidričeve 1 in 3 v Kočevju dogovorili, da bodo določili plačilo za snažilko v nemških markah, nato pa vsak mesec po novem kurzu preračunali plačo snažilke v dinarje. Če tega sklepa ne bi sprejeli, bi morali namreč zaradi hitre in visoke inflacije sklicevati sestanke stanovalcev vsak mesec že samo za to, da bi določali novo plačo snažilki. Daleč nas je pripeljalo naše modro vodstvo. p.c Med nedavnim avtomobilskim sejmom v Beogradu se je dogajalo marsikaj, česar srbski časopisi verjetno niso zabeležili Zato nemara ne bo odveč dodati droben kamenček v mozaik pričevanj o današnjem času. Tiste dneve je bilo namreč v Beogradu slišati tudi tako izjavo skrbskih kupcev avtomobilskih delov iz Slovenije: »Ubijte Smoleta, pa bomo kupovali od vas.«Izjava sama dovolj nazorno kaže na doseženo kulturno in civilizacijsko raven kupcev avtomobilskih delov. Seveda pa kupci avtomobilskih delov niso ves skrbski narod. Tako so se na Skadarliji, kamor je zvečer drl ves balkanski poslovni svet, tamkajšnji muzikanti takoj odzvali prošnji slovenskega poslovneža, ki je hotel slišati slovensko pesem. Kar se le da bučno so zapeli Gremo na Štajersko... Poslovnež, ki je v hipu spoznal, da je prišpel z dežja pod kap, je takoj prekinil petje pesmi in raje prisluhnil tradicionalnemu repertoarju starogradskih pesmi OPRAVIČILO Pri zahvali za MIRKA GLAVANA, ki je bila objavljena v prejšnji številki DL, je bila izpuščena zahvala ZB Straža, GD Dol. Straža, Zvezi rezervnih oficiijev Straža. Prizadetim se opravičujemo! (1693-OP-16) Kam za praznike? Razgiban zabavni program z modno revijo — Tekmovanja na Kolpi Metliška gala predstava \ Osrednji kulturni dogodek v Met-\ liki je bila vsekakor petkova pred-y stava »Gala« v izvedbi priznanih Predstava je organizatorja, to je s občinsko kulturno skupnost stala i 2,300.000 din. Kje še je občina, ki y s hrvaških gledaliških in filmskih je pripravljena za kulturni dvig po- | | igralcev Perice Martinovič in Zora- sameznika prispevati kar 328.571 y s na Matoviča. Predstava, kije na- din, kar je bilo na dan prireditve j | vdihnjena s prizori iz življenja pred približno 63 DM po čmoborzijan- \ \ kratkim umrlega slikarja Salvador-| ja Dalija in njegove dolgoletne pri-S jateljice Gale, je največ, kar je do skem kurzu. Seveda je ta poteza | metliške kulturne skupnosti vredna \ vre pohvale, saj je naše prvo boga- | | sedaj prenesel metliški oder, in tudi stvo človek, mar ne? Le nekaj me s S največji domet kulture, ki sojo Met- moti Tajnik KS je s seboj pripeljal | | ličani še sposobni sprejeti Resda ne ženo in hčerko. Torej je njihov kul- \ \ vsi Kot dokaz je lahko že podatek, tumj dvig stal kar 189 DM. Še do- | | da sije predstavo ogledalo celih pet bro, da ni pripeljal s seboj tudi naj- s S Metličanov in dva predstavnika iz mlajše, dveletne hčerke, saj bi šlo že | | SR Hrvatske, kar je napolnilo pol za okoriščanje s kulturnimi dobri- s k prve vrste Doma Edvarda Kardelja, nami in izkoriščanje položaja tajni- | | metliškega kulturnega hrama (glej pa KS. ' S skico). I 0! ; 00000000000000 Vsak obiskovalec predstave »Ga- 1 | 'Marjan Judnič, mojster tona in la« seje naužil kujture za približno [ ^ razsvetljave | 2. prazni sedeži ------- . , J 3. Bojan Valenčič, tajnik OKS in bi- «pečenko, bi bila prva vrsta kultur- j | Ijerter na predstavi nega doma verjetno polna Vendar \ 3 kg pečenke pri Brunskoletu. Če bi torej namesto kulture tisti večer deli- | Ijerter na predstavi nega aoma verjetno potna r 5 4. Dragica Valenčič, soproga osebe pa ne bi v prvih vrstah sedeli isn h pod 3. ■ 5. Dijana Valenčič, rezultat odno- \ sov med 3. in 4. ljudje. k 6. predstavnik SR Hrvatske \ 7. prijateljica osebe pod 6. | 8. Franc Težak \ 9. Martin Pečarič aa do oapaata in je preacusi^ Popolnoma praznih 187 sedežev. pustila dvorano. Pa še nekdo je bil \ , leto in ura ko se je predstava odi- s gravala Žal pa za Metličane sploh J J ni mogoče najti boljšega termina PO PRIPOVEDOVANJU ZAP~ | ■s saj so vsi termini zanič. — —------------ . KOČEVJE, OSILNICA — Okoli dneva OF in praznika dela bo več prireditev. ki pa se bodo močno razlikovale od tradicionalnih proslav z govori in kulturnim programom. Najprej bo 25. aprila zvečer koncert moškega pevskega zbora »Svoboda« Kočevje, ki praznuje letos 15-letnico obstoja. Naslednjega dne, 26. aprila, pa bodo gostišča in trgovine že od 15. ure dalje prodajale na svojih stojnicah na ploščadi sredi mesta. Turistično društvo Osilnica bo ponujalo domače kulinarične specialitete, gostišče Aljč italijanske jedi, hotel Pugled jugoslovanske specialitete, čebelaiji med itd. Ob 17.30 se bo začel na ploščadi sproščen kulturno-zabavni program, na katerem bodo nastopili s skeči dijaki, predstavili se bodo mlajši ansambli delavske godbe in plesne skupine, ki tudi delujejo pri tej godbi. Kar med publiko bodo zapeli fantje na vasi (pevci MPZ Svoboda Kočevje). Kočevski butiki pa bodo pripravili modno revno svojih izdelkov. Zvečer od 18. do 20. ure bo disko v mladinskem klubu Škorc. Vstop za mlade bo prost. Pri Osilnici pa bo od 29. aprila do 1. maja mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah »Kolpa 1989«. V soboto, 29. aprila bo ob 11. uri spust (odprto prvenstvo Hrvaške) od mostu v Osilnici do mostu na Grintovcu. V nedeljo, 30. aprila, se bo ob 11. uri začel slalom za memorial Toneta Ožbolta, ki bo hkrati izbirna tekma za jugoslovansko reprezentanco. Na sam praznik dela, 1. maja, pa bo ob 11. uri prvenstvo Hrvaške v slalomu, ki bo tudi izbirna tekma za reprezentanco. Novomeška delovna organizacija Novotehna obvešča kupce, da je zaradi zapore Partizanske ceste mogoč dostop do trgovine Železnina na Resljevi cesti iz Kristanove ulice, mimo otroškega vrtca. Šola Grm J L KRISTANOVA ZAHVALA Ob smrti drage mame NEŽE PRIMC iz Sr. Globodola se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali obstr ' Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, bolniškemu os«jJ bolnišnice Novo mesto, GP Bežigrad Ljubljana, TOB Novo mesto, lavskemu domu Ljubljana, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dol. n mene in g. župniku za opravljeni obred. VSI NJENI I P. S.: Da ne bi delal komu krivi-ce, moram povedati, da se je pred' . stave poskušala udeležiti tudi Tanjo I Prevalšek, a je napačno razmišljala, da bo odpadla in je predčasno za- I m ■ . r. —— 7 n —Jm— —D/, X/1 M i" /I(J /(? Dll pustna avorano. ra se ntn.uu ^ . navzoč: star pianino, ki že deset let I SAL MATJAŽ RUS s POD TOČKO RAZNO KOČE V JE — Komunisti Šeško vega terena v Kočevju so res predvsem starejši, a še vedno niso za staro šaro. Tako so na enem zadnjih sestankov samo pod točko razno obdelali ali kritično ocenili: propadanje stare gimnazijske zgradbe, ki je spomenik slovenstva; kritzirali so gospodarjenje samoupravne stanovanjske skupnosti; predlog o božiču kot državnem prazniku so ocenili kot nesprejemljiv; skritizirali pa so tudi prirejanje velikih športnih in drugih srečanj, tudi sestanka neuvrščenih v Beogradu, kar nas v teh kriznih Časih je in bo še veljalo veliko dinarjev, pra vzapra v dolarje v. Še ostrejši so bili seveda pri ostalih točkah dnevnega reda. P-c V S P O M I N 16. aprila sta minili dve leti, odkar je kruta usoda pretrgala življenjsko pot našemu dragemu možu, očku in dediku JOŽETU DRGANCU z Mirne Pogrešamo ga in ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da ga krije črn ^ zemlja. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prera' nem grobu, obujale spomin nanj in prižigate svečke. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Ksenija, vnukinja Barbara ter ostal« sorodstvo t. 16 (2070)20. a Avto-moto društvo Bela krajina, razpisuje JAVNO LICITACIJO — za odprodajo osebnega avta Zastava 101, letnik 1986, prevoženih 110.000 km, v voznem stanju, izklicna cena 15,000.000 din — osebnega avta Zastava 101, letnik 1986, prevoženih 110.000 km, v voznem stanju, izklicna cena 15,000.000 din Ogled bo mogoč na dan licitacije. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka licitacije. Prodaja poteka po načelu »ogledano — kupljeno«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. JAVNA LICITACIJA BO v TOREK, 25. APRILA, OB 17. URI. 197/16 JELOVICA Ll, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Želimo razširiti prodajo oken, vrat, montažnih hiš... na področju Dolenjske. Zato iščemo v NOVEM MESTU ustrezen PRODAJNI PROSTOR (cca 60 m2) s telefonom ter PREDSTAVNIKA oz. AKVIZITERJA — s srednješolsko izobrazbo gradbene, lesne ali druge ustrezne smeri, — z delovnimi izkušnjami s področja prodaje stavbnega pohištva in z vozniškim izpitom B-kategorije. nsne ponudbe sprejema in daje potrebne informacije kadrovska služba DO JELOVICA, Ll, Škofja Loka, Kidričeva 58, Tel. (064) 631 -241. Na podlagi 5. člena pravilnika o podeljevanju Golievih plaket Razpisuje komisija občinske izobraževalne skupnosti Trebnje za podeljevanje Golievih plaket GOLIEVE PLAKETE 1989 1 • V letu 1989 bodo podeljene 1 Velika Golieva plaketa in 3 Goljeve plakete. 2. Golieve plakete bodo podeljene delavcem za delo na področju vzdoje in izobraževanja za: — izredne ustvarjalne dosežke na področju vzgoje, izobraževanja in kulturnega udejstvovanja mladih, — posebne uspehe pri razvoju interesnih dejavnosti, dejavnosti društev in organizacij, ki sovplivajo na oblikovanje mladega rodu, — oblikovanje otrokove oziroma učenčeve osebnosti, V l iT ,Srizadevania Pri prenašanju tradicij NOB na mladi rod. združe 6nak'|j je. (1718-MV-16) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Beg. Gor. Sušice 7, Uršna sela. (1720-MV-16) ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Alojz Kastelic, Mihovec 6, Novo mesto. (1719-M V -16) ZASTAVO 128, letnik 1987-novem-ber, prodam. Telefon (0608) 75-850, popoldne. (1721-MV-l 6) LADO 1200 S, letnik 1984, prodam. Tel. 24-255. (Pl 6-44MO) JUGO Amerika, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. dopoldne 44-956. (P16-45MO) 44-956. (P16-45MO) R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Dane Novak, Loka 22, Šentjernej. (P16-47MO) JUGO 45 A, letnik 1987, bel, prevoženih 6500 km, garažiran, zaradi smrti prodam. Cena 30 M. Informacije po telefonu (0608) 33-222, (0608) 75-735. (P16-36MO) LADO 1200, staro tri leta in pol, prevoženih 27000 km, prodam. Ogled vsak dan. Informacije na telefon (068) 47-162. (P16-42MO) Z 101, letnik 1978, ugodno prodam ali zamenjam. Jože Krevs, Globočdol 5, Mirna peč. (1679-MV-16) VISO 11RE rdeče barve, letnik 1986-julij, prevoženih 18500 km, garažirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel .25-554. (P16-26MO) Z 101, obnovljeno, registrirano do marca 1990, prodam za 650 SM. Prodam tudi kamp prikolico Adria 380 q s predšo-torom. Cena 1,2 S milijarde. Tel. (068) 84-112. (P16-27MO) GOLF JGL rdeče barve, garažiran, letnik 1981, karoserija letnik 1985, in traktor Ursus prodam. Tel. (0608) 60- 150, po 15. uri. (P16-28MO) jOLr GOLF, letnik 1985, S paket, prodam ali menjam za golf diesel, letnik 1986—1987. Jože Volčjak, Dol. Kamence 5 a, Novo mesto. (P16-29MO) Z128, staro eno leto, R 4, nov, ugodno prodam. Tel. 25-368. (P16-30MO) GOLF diesel, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 69-221, zvečer. (P16-32MO) GOLF diesel, S paket, dodatno opremljen, letnik 1984, prodam. Tel. 85-163. (Pl 6-31 MO) 126 P, registriran do decembra 1989, ugodno prodam. Tel. 76-037. (Pl6-33MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 21- 853. (P16-35MO) UGODNO prodam APN 6. Tel. 22- 253. PRODAM Z 128, letnik 1987 ali menjam za cenejši avto. Tel. 27-405. (P16-108MO) ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Kermc, Nad mlini 41/20, Novo mesto, telefon dopoldne 24-542 int. 18. (1736-MV-16) KOLO z motorjem tomos A 3 KLSG, letnik 1987, prodam. Tomaž Kotnik, Šmihel 47, Novo mesto. (ček-MV-16) JUGO 45, star dve leti, registriran, prodam. Tel. 26-371. (1759-MV-16) DIANO, staro 10 let, poceni prodam. Suhadolnik, Nad mlini 41, tel. 25-077. (ček-MV-16) Z101 GTL 55, letnik 1986, prodam za 27 M. Gornik, Kristanova 14, Novo mesto. (1758-MV-16) Z 750/850, oktober 1983. prodam. Franc Penca, Mokro polje 1, Šentjernej. (1760-MV-16) MOTOR ATX 50 C, star 10 mesecev, prodam. Andrej Gregorič, Groblje 25, 68310 Šentjernej. (1766-MV-16) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Goleš, Šegova 18/23, popoldne. (1729-MV-16) R 9 GTD chevemy diesel, junij 1988, kot nov, ugodno prodam. Tel. (0608) 33-898. (P16-73MO) ZASTAVO 101 starejši letnik, ohranjeno, registrirano, prodam. Tel. (068) 21-013. (1733-MV-16) Z 101, letnik 1986, prodam. Novak, Ratež 3. (Ček-MV-16) GOLF, letnik 1982, prodam ali menjam in zastavo 750, letnik 1985. Tel. 25-148. (1732-MV-16) 126 P, letnik 1980, ohranjen, prodam. Tel. (068) 52-102 Bogomir. (1730-MV- l6l ŠKODO 120 L, letnik 1982, prodam. Tel. 49-621. (P16-74MO) OPEL KADET GL limuzina 1,6 diesel, češnjeve barve, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 56-189, po 14. uri. (P16-76MO) JAWO 350, letnik 1986, prodam. Tel. (P1( (0608) 61-838, popoldne. (P16-77MO) LADO 1200 karavan, letnik november 1983, prodam. Anton Barborič, Šentjošt 4, tel. (068) 43-721. (1741-MV-16) FIAT 127 900 L, leto izdelave avgust 1980, prodam. Tel. (0608) 81-940. (P16-78MO) FORD FIESTO, letnik 1985, novi tip, prodam. Bubnjevič, Zagrebška 13/7, Novo mesto. (P16-79MO) APN 6 in športno kolo FAVORIT prodam. Tel. 65-654. (1734-MV-16) JUGO 55 L, star tri leta, prodam. Tel. (068) 25-384. (P16-82MO) OPEL KOMODORE, letnik 1982, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. (0608) 67-467. (P16-85MO) Z 101 GTL 55, staro dve leti, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Tel. (0608) 62-333. (P16-86MO) NISSAN MICRO, letnik december 1986, ugodno prodam. Tel. (068) 24-449. (P16-91MO) FIAT 126, letnik 1987, prevoženih 7000 km, prodam. Telefon 85-195. (P16-90MO) ZASTAVO 101 B, letnik 1980, prodam. Tel. 43-892. (1742-MV-16) RENAULT TL 14,70.000 km, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Tel. (068) 26-118. (1743-MV-16) R 5 diesel, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. (0608) 75-505. (1744-MV-16) ZASTAVO 750, letnik 1985,prodam. Dušan Gačnik, Petelinjek 37, Novo mesto. (1745-MV-16) FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do oktobra 1989, dobro ohranjen, prodam. Tel. 26-570, zvečer 27-720. (P14-92MO) R 4 GTL, letnik-1987/3, prodam. Tel. (0608) 88-902. (1766-MV-16) 126 P, letnik 1981, prodam. Zupančič, Drganja sela 8, Straža. (P16-107-MO) R 4 TL, letnik 1978, prevoženih 55000 km, registriran do decembra, prodam. Tel. 26-380, Pejič. (P16-92MO) 126 P, letnik 1977, vozen, neregistriran, in nov motor za »gorenje Muta« prodam. Gor. Kamence 23, Novo mesto. (P16-93MO) OPEL REKORD diesel, letnik 1973, in kosilnico BCS, staro 4 leta, prodam. Tel. (0608) 77-169. (P16-94MO) ŠKODO 105 L, rdečo, prodam. Branko Vidrih, Zihovo selo 2, Otočec. (1747-MV-16) GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Jože Jakše, Mali Podljuben 5, tel. 86-207. (1637-MV-15) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 27-309. (1750-MV-16) Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 68-343. (P16-96M07 R 4, letnik 1986, prodam. Vetič, Cesta prvih borcev 19, Brežice. (P16-97MO) GOLF C-nemški, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 33-634, po 19. uri. (P16-98MO) APN 6 S, nerabljen, letnik 1988, ugodno prodam. Tet. 65-074. (P16-99N ‘ 9MO) JUGO 55, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 27-134. (1751-MV-16) R18, letnik 1983/12, prodam. Tel. 22-548. (1754-MV-16) Z 128, letnik 1986, registrirano eno leto, 32000 km prevoženih, prodam. Tel. 27-751. (1756-MV-16) GOLF, letnik 1982, registriran do marca 1990, ugodno prodam. Ivan Vizlar, Gmajna 6, 68274 Raka, tel. (0608) 75-541, popoldne. (1752-MV-16) ZASTAVO 128, staro dve leti, pro- dam ali zamenjam za starejši manjši avto. ...... -'Na........ Alojz Hančič, Nad mlini 19, Novo mesto, telefon 25-173. (1764-MV-16) R 4, letnik 1981, ugodno prodam. Slavo Bajuk, Primostek 23, Gradac. (P16-100MO) VW 1200, letnik 1976, prodam. Telefon (061) 868-002. (P16-104MO) GOLF JGL diesel, letnik 1984, in 126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 25-344. (P16-103MO) VISO SUPER E, letnik 1983, nujno in ugodno prodam. Tel. (0608) 67-234. (P16-102MO) 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (068) 47-579. (P 16-87 MO) KOMBI IMV 1600, letnik 1977, prodam. Tel. 57-777 ali 51-515. (P16-89 MO) Z 750, letnik 1984, registrirano do 11. 4. 1990, prodam. Goleš, Luterško selo 6, Otočec. (1739-MV-16) LADO 1200, staro dve in pol leti, prevoženih 25.700 km, prodam. Tel. 25-470. (1740-MV-16) AUDI 80 S, letnik 1973, prodam. Ločna 3, Novo mesto. (ček-MV-16) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Udovč, Slavka Gruma 8, Novo mesto, tel. 26-232. (1767-MV-16) službo dobi KAVA BAR «Pri slonu« zaposli pridno, komunikativno dekle. (1762-SD-16) ŽELITE postati potnik za zanimiv artikel? Javite se po 19. uri na tel. 27-410! (1761-SD-16) FRIZERKO sprejme salon JELKA, Dolenjske Toplice. Stanovanje je zagotovljeno. (1701-SL-16) stanovanja IŠČEM sobo, stanovaijje ali vzamem v inovanje ali - najem staro hišo v okolici Šentjerneja. Anton Grubar, Gor. Vrhpolje 1, Šentjernej, tel. 42-081. (1756-ST-16) NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. (P16-84MO) prodam PRAŠIČE (100 kg) ter Solar avtomatiko prodam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. (1670-PR-16) LESIJA — vrhunskega tribarvnega in rumeno-belega mladiča z rodovnikom prodam. Oče mladiča je zmagovalec na zagrebški razstavi psov. Tel. (041) 566-349. (P16-9MO) SENO (1,5 ha) na rastiu prodam. Ra-govo 14, Novo mesto, tel. 25-948. (1582-PR-15) SEDEŽNO GARNITURO, mizico in pralni stroj prodam. Klobučar, Šmihelska 6, Novo mesto. (1662-PR-16) UGODNO prodam klavirsko harmoniko (80 basov), kozo z mladičem in junca, starega eno leto. Jože Gačnik, Koti 3, Otočec. (1664-PR-16) BARVNI televizor Gorenje, staiješi (barve v okvari), ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (1666-PR-16) SENO in koruzo v zrnju prodam. Janez Avbar, Gorenji Globodol 30, Mirna Peč. (1649-PR-16) NOVOLESOVO POSTELJO (ijav žamet) brez ležišča prodam. Tel. 65-224, popoldne. (1653-PR-16) MASIVNO SPALNICO in nekaj gospodinjskih aparatov prodam. Tel. (0608) 61-747. (1660-PR-16) DIATONIČNO harmoniko Melodija. 4-vrstno, prodam. Marija Pleterski, Bu- čerca 15,68270 Krško. (P16-13MO) ŠAJNO ŽAREČO PEČ Ferotf TRAJNO ŽAREČO PEC Feroterm (25 kilovatov) prodam. Jože Bizjak, Križišče 11, Raka. (P16-22MO) LITOŽELEZNO PEČ za centralno ogrevanje znamke Zrenjanin prodam. Jože Božič, Velike Brusnice 12. (P16-17MO) PSE, pasme nemški tribarvni gonič, z rodovnikom, prodam. Tel. (0608) 60-136. (P16-19MO) SPALNICO z jogijem in skrinjo Gorenje (220 1) prodam. Kadevnik, Titova 96, Senovo, tel. (0608) 79-036. (Pl 6-7MO) PRODAM 1501 svinjski kotel, rabljen eno zimo, dva gumi voza (13 in 16 col) in seno na rastilu ob cesti proti Jeglenku, pozneje tudi v last. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto. (1749-PR-16) DRVA (10 m) prodam. Kastelic, Vrh pri Ljubnu 10, Novo mesto, ali tel. (068) 86-223. (1748-PR-16) UGODNO prodam starejšo prešo, uporabno ali za okras. Prodam tudi nekaj rabljenih stanovanjskih oken in vrat. Križman, Malence 18, Kostanjevica. (1757-PR-16) ŠIVALNI STROJ višnja z omarico in dvoredni pletilni stroj MIO Standard Osijek prodam. Tel. 27-433. (P16-95MO) PRODAM novo Strešnikovo školjko za garažo ali vikend. Tel. 24-435. (1753-PR-16) DVA JOGIJA prodam. Tel. 28-307. (1755-PR-16) MLADO KRAVO, nov 80 1 boljer, molzni stroj in šivalni stroj bagat prodam. Tel. 85-912. (1728-PR-16) »100 GRADI« — parni čistilec — nov, prodam. Tel. (0608) 61-838, popol- dne. (P16-77MO) DVOSED, star pol leta, ugodno prodam. Tel. 58-603. (P16-80MO) PRODAM 1 m3 suhih smrekovih des* — colaric in štiri trame. Informacije; po telefonu (068) 73-487, zvečer. (P16-88MC/ AVTOMOBILSKO PRIKOLIUJ nosilnosti 500 kg prodam. Zadnik, Do ■ Kamence 21,68000 Novo mesto, tel. Z'-505, zvečer. (1763-PR-16) .. LADIJSKI POD in les za ostrešje prodamo. Tel. (068) 25-901. (l>° PR-16) . , , POCENI PRODAM diatonično M moniko, štirivrstno, ter jermenico za tras tor Zetor. Miran Dvoršak, Blatno < 68255 Pišece, tel. do 14. ure (0608) w 330. (P16-43MO) DVOJNI KOZOLEC, 6-okenski, p o-dam. Tel. (061) 771-008, Grosuplje-(P16-38MO) (P16-38MO) KAVČ, raztegljiv, in dva fotelja, W ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 43-' (1776-PR-16) T i ČEBELE na AŽ satju prodam. iei-(0608) 79431, zvečer. (1682-PR-l®) PRODAM vezana nova okna (iso; (0608) 79431, zvečer. (168Z-nw”t PRODAM vezana nova okna d»v3 120) in balkonska vrata (220 x 80) z r tami ter prikoklico za osebni avto. m macije na telefon (0608) 82-847. PR-16) . - M PRIKOLICO za osebni a Tel. 52-522. (P1649 MO) . NOVO KOLO na 10 prestav, rdeč, metalik, prodam 20% ceneje. J°ze t0 mn Koroška vas 25 a, Novo m (1702-PR-16) ) ČEBELJIH DRUŽIN (068) 42-281 ali 42-140. (P16- Tel. MKORUZO v storžih (1000 kg) Prt[ dam. Cena 1.000 din za kilogram. (°NOV^VnDEOREKORDER proda®- T^sskffi6sstaio^rr Dejan Kočar, Velike Brusnice 3» (1713-PR-16) LADIJSKI POD in les za ostresj prodamo. Tel. 25-901, popoldne, d PR-16) , . i-n 73 BARVNI televizor Iskra in obleKo obhajilo ter šotor za 4 osebe prodam. * 27dva notakavCa ("gjjS?' •*l pi*. Tel 24-267 (P16-65M™ BELO ŽENSKO poročno oble^ vitkejšo postavo prodam. Tel. zo-(P16-72MO) PRODAM 1 m3 hrastovih PP^ hov debeline 5 cm in rezervne Tel. (068) 88-845, zvečer. (P16-71MV/ kupim PASTIRJA na baterijo ali elektrik? kupim.Tel. 27486,zvečer.(1661-KU-* ' ikolico posest STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1100 m2 dvorišča, -> ^ Krškega proti avtocesti, primerno za prodam za 290 M. Inforamcije P® (0608) 33-222, (0608) 75-735. (r* 37MO) HIŠO MARLES 410 zaradi rušenj3 odam. Tel. (0608)32493. (P16-61!” F PARCELO v bližini Dol. sončna lega, asfaltiran dostop, ‘zr®TGija-ša za čebele, možnost postavitve čebe A ka, ugodno prodam. Tel. (061) 55 -(1654-PO-16) . PARCELO (4300 m2) 3 km ^ od Mirne prodam. Tel. (063) 37-83 ■ (064) 25406. (P16-10MO) v iMZA/ n A 1, nhnove, S 5» no 5MO dam. ;oro (65 arov) pro >37. (P16-12MO) , NJIVO v okolici Novega m«ta ug ) prodam. Tel. (061) 445-591- HI^O v Dečji vasi pri Zagradcu im. Tel. (061) 786-180. (P16-8MU) Prodam travnik v Ruhni vasi Pjj ^ njem vrhu in seno. Kostrevc, R*1 68321 Brusnice. (P16-106-MO) ^ V KRONOVEM blizu Otočca V dam parcelo (40 a) neposredno ob : starejšo hišo, primerno za vikend, r se tudi mešani gozd (32 a) blizu Kr j ga. Tel. proti večeru (068) (173 l-PO-16) Veselil si se pomladi in cvetenja svojih trt, a žalostna bo jesen, ko ne boš slišal stiskalnice stok. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi KAZIMIR MORAVEC iz Podklanca 5 pri Vinici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še prav posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, govornikoma Maji Moravec in tov. Jaketiču in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi ZB Vinica, zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj in Vinica, sodelavcem KZ Črnomelj, Aero TOZD Tovarna celuloze m papirja iz Medvod, OŠ Vinica, Astri iz Ljubljane. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja. Žalujoči: žena Danica, hčerka Zdenka z družino, sin Janko z družino, sestre, brata in ostalo sorodstvo 18 DOLENJSKI LIST HIŠO, vseljivo, 147 m2, v Novem me-'p’Prodam. Mala Cikava 9, Novo mesto. kmetijski stroji TRAKTORSKI PLUG, malo rabljen, "“dam. Tel. 57-182. (1777-KS-16) MOTOKULTIVATOR Honda 600 Nam. Jože Špelko, Dolnji Kot 10, ^pri Žužemberku. (1773-KS-16) , S1LAŽNI KOMBAJN Mengele pro- ^9-KS-*6) Grm0V'je 6’ §k0Cjan STORE 504,650 delovnih ur, pogon hos-km 6)*rodain Td'(068) 56‘ -1^9 53^. nov, ugodno prodam. Tel. . TRAKTOR UNIVERZ AL (pogon na ’,“lKa>. še v garanciji, in puhalnik ELO lur Tranc Bartelj, Jablan 41, Mirna ».iel. 84-331. (1714-KS-l6) T" .KOSILNICO BCS 127,bencin-petro-'1. prodam. Tel. 76-192. (1746-KS-16) dam^cG p°savec. 12-colski, nov, pro- »■»•'S.oSiSIt 3' SKUTNO ELEKTRIČNO ROTAC1J-»ico K,3SILNICO ‘n točno vrtno kosil-h. ’ .““oje malo rabljeno, ugodno pro-Jr_yPražajte na telefon (068) 23-007, v ^nuh mah. (P16-75MO) JjfOV OBRAČALNIK KR—220, (ir®™* in elektromotor (10 KM) pro- (m74ts-e°i“vas 22, šmarieSke oJ^KTOR URSUS 35 prodam, novn v ^ ure dalje. Jože Povše, Kle-, no^ 21, Škocjan. (1735-KS-16) tabimV^^OR torpedo 48 C z originalno sta* k9mPresorjem prodam. Augu- (h8oimS} 15’ Bistnca ob SotH- in^A TRAKTORJA, Ferguson 533 l coli ’ter gume za traktor Ferguson (11 „1 prodam. Ogled v nedeljo. Drago Slančji Vrh, Tržišče. (1655- hi^^TČARJA Landini 43 KM s Drevi,,m diskom in vitlom poceni hita?Ve"sterle’ Pod gozdom 32, Bo-Jska Bistnca. (P16-16MO) Slo-venija Moja dežela. preklici SIMON ZARABEC, ANDREJ KASTELIC, DARKO GRABNAR iz OŠ Bršljin preklicujemo lažne izjave proti JANI VIRC in se ji opravičujemo. (1722-PK-16) FRANC in KRISTINA KOZLEVČAR, Gabrje 92, Brusnice, prepovedujeva JERNEJU BRATKOVIČU, Gabije, povzročanje kakršnekoli škode na naši zemlji. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. (1658-PK-16) obvestila FRIZERSKI SALON «Milka«, Novo mesto, Partizanska 3, obvešča cenjene stranke, da delavnica normalno obratuje od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure in v soboto od 6. do 13. ure. Se priporočamo! (1707-OB-16) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, ijave, iz kooperacijske reje, navajene na domačo hrano (opravljena vsa potrebna cepljenja), prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije Jože PRO-SEN1K, Bratov Geijevič 32, Dobova, tel. (0608) 67-607. (P15-26MO) ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 213-244. (1307-OB-13) NOVO V MOKRONOGU! Servis gospodinjskih aparatov: — pralni stroji, — hladilniki, — osulo. Tel. 49-323. (168-OB-16) VALILNICA HUMEK,_____ Irča vas 18. Novo mesto tel.: (068) 24-496 Še je čas, da naročite enodnevne piščance, bele Hubert za meso, rjave in grahaste nesnice. (Težke mesne pasme račk, goske). Naročila sprejemamo vsak dan. V S P O M I N Letos mineva pet let, odkar nas je zapustila draga mama TEREZIJA TKALEC, in 22 let, kar nas je zapustila draga stara mama Katarina mihečinac iz Sadinje vasi 4 a pri Semiču Hvala vsem, ki se ju spominjate in na njunem grobu prižigate svečke. Sin — vnuk Zvone z družino (-* '*>», 0A ZAHVALA V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE LUZAR _____ iz Kočevja, Rudarsko naselje 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakor-oh pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnika spremili na njegovi jf-JU1 Poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kočevje, osebju Zdravstvenega doma Kočevje, GD Rudnik-Itas, vod-|v“,n družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti Rudnik-aika vas, govornikoma za ganljive besede, pevkam noneta Rog, sose-°m iz Rudarskega naselja in vsem drugim, ki so v teh težkih trenutkih čustvovali z nami. žalujoči; žena Marija, hčerke Jožica, Majda in Ema z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA ^ 74. letu nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric FRANC RADOVIČ elektromonter v pokoju iz Sečjega sela pri Vinici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in “lucern za številno cvetje in spremstvo na zadnji poti, zdravstvenemu Čju bolnišnice Novo mesto in zdravstvenega doma Vinica za oskrbo, ^urirn sosedom in vaščanom za vso pomoč. Posebno zahvalo izrekati GD Vinica za pozornost, govornikom za lepe misli in besede slove-* ter gospodu dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste našega poznali, iskrena hvala za izraze sožalja. Vsi njegovi Ata, ljubil si zemljo, ljubil si dom in v tej tihi, cvetoči pomladi odšel si v večni dom. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil nadvse dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ DRAGAN iz Herinje vasi pri Otočcu Prisrčno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti, tovarni IMV ter ampulnemu in mastnemu oddelku tovarne Krka. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za opravljeni obred, cerkvenim pevcem ter Ivanu Novaku za poslovilni govor. Žalujoči: žena Angela, sin Janez, hčerke Angelca, Slavka, Joži, Rozi z družinami, brat Lojze in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu nasje zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta FRANČIŠKA ŠERCELJ iz Svibnika 20 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi Beti Črnomelj, Beltu TOZD MO in sodelavcem vzdrževanja, Iskri Črnomelj, Sadje zelenjavi Ljubljana, pevskemu zboru ter župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni / g Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, starega očeta, strica in svaka ‘VV FRANCA '"ih DULCA ■ % ' m Čardak 16, Črnomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in vence ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem KŽK KRANJ, IMV ČRNOMELJ za poslovilni govor, vsem sosedom, posebno Bahorjevim in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči, vsi njegovi ZAHVALA V najlepši dobi, bilo mu je komaj 21 let, nam je kruta usoda iztrgala našega dragega RAFKA PROSENIKA Brez vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, bi nas žalost popolnoma strla. Iskreno se zahvaljujemo delavcem Inpleta, Elektra, Kmetijskega kombinata in Stillesa, pokojnikovim prijateljem, vsem iz Florjanske ulice, še posebej pa športno-kulturnemu društvu in druži-■ nama Božič in Požun, sorodnikom in znancem, gospodu kaplanu, dr. Slapšakovi, pevcem iz Brestanice in lovski družini Brestanica. Hvala vsem, ki ste mu bili prijatelji. Vsi njegovi Prezgodaj nas je zapustil dolgoletni sodelavec ANTON PATE skladiščnik na železniški postaji Novo mesto Hvala za vse, kar si dobrega storil za sožitje in zdrav duh v delovnem kolektivu. KOOOS-TOZD ZA PROMET, NOVO MESTO ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta, svakinja iz Gor. Lakovnic pri Novem mestu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno spremili na zadnji poti, DO IMV-TOZD Tovarna avtomobilov — proizvodnja II, KK ZB Birčna vas, KUD Ruperč Vrh in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna likala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni FRANČIŠKA HROVAT Njega ukaz življenja nam podarja in glas njegov svetove nam ustvarja. «Pokliči nas, da pridemo do tja, kjer vse se pomiri in vse končal« (Srečko Kosovel) V S P O M I N 23. aprila bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 56. letu nepričakovano zapustila naša zlata žena, mama in stara mama VIDA ŠPILER, roj. HLEBEC iz Kostanjka 18, Zdole pri Krškem Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Mož Pepi, hčerki Vida in Mojca, sinova Peter in Dani, zet Joško, snaha Manica ter vnuki Simona, Matej in Joži ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, zet, brat, tast, svak in stric FILIP PLUT Starihov vrh 1, Semič Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in vence. Zahvalo smo dolžni delovni organizaciji Iskra Semič, blagovnici Dolenjka Črnomelj in gasilskemu društvu Kot-Brezje. Zahvaljujemo se tovairšu Ivanu Križanu za poslovilne besede pri odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem cerkvenega zbora. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Delo, poštenost in trpljenje — to bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in stara mama MARDA BEVC iz Tihaboja 25 pri Gabrovki Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, prinašali pokojni vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti, še posebej IMV Mirna in Presadu iz Gabrovke. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za izrečene poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 76. letu starosti nasje zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZUA RIBIČ iz Gor. Karteljevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Novoteksu-apreturi za podarjeni venec, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred. Žalujoči: sinovi Polde, Tone, Adolf z družinami in ostalo sorodstvo s * s 5* V- 5 S I I ! * * % % % * »» % * * * % N * * S ■tv Dr. MILENA HADL Dr. Milena Hadl se komaj še spomni, in to brez obžalovanja, da se je kot študentka medicine nameravala specializirati za ginekologijo, in sicer v bolnišnici na Jesenicah. Življenje se ji je obrnilo drugače. Med takrat obveznim terenskim stažem, ki ga je opravljala v zdravstvenem domu v Ivančni gorici, je namreč spoznala bodočega moža, Novomeščana, in s preselitvijo Ljubljančanke v dolenjsko prestolnico s temi načrti ni bilo nič Zdravnikov takrat v novomeški bolnišnici ni bilo veliko, najbolj pa je bil potreben na infekcijskem oddelku in tako je dr. Hadlova pred 34 leti »pristala« na njem. Po opravljenem specialističnem izpitu iz infektologije je bila imenovana za predstojnico infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice in to delo opravlja še danes. Vsa ta leta je tudi edini infektolog, zato bo kar držalo, da je zdravljenje in preventiva infekcijskih bolezni ter izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva s tem v zvezi na Dolenjskem njeno delo, njena zasluga in njena odgovornost Začela je torej slučajno na tem področju. »Potem pa skušaš delati najbolje, iz tega narediti, kar se pač da,« pravi letošnja dobitnica priznanja dr. Jožeta Potrča za pomembne dosežke pri delu, dr. Milena Hadl Narediti kar se da, delati najbolje v razmerah, v kakršnih dela novomeški infekcijski oddelek v stavbi interne, pa ni lahko. Oddelek, ki sicer ni velik, šteje 26 po- stelj (njihovo število pa naj bi glede na varčevalne ukrepe v zdravstvu še zmanjšali saj zasedenost ni polna, zahvaljujoč skrajšanju ležalne dobe in temu, da že nekaj let ni večjega obolevanja za hepatitisom, ki zahteva daljše ležanje v bolnišnici), bi bil potreben temeljite obnove. Tudi prostora jim nasploh zelo manjka, tako da kakšnih aparatur za lažje in boljše delo niti nimajo kam postaviti, pa tudi mladim zdravnikom stažistom ne morejo dati lastne mize. »Če ne bi bile sestre tako pridne, kot so, ne bi šlo,« pravi dr. Hadlova. Tudi vzgoja le-teh je njeno delo. Infekcijske boleznije poučevala že v šoli za bolničarje, potem pa od ustanovitve na srednji zdravstveni šoli v Novem mestu. Kot edini specialist infektolog je seveda tudi mentorica vsem mladim kolegom stažistom, med katerimi je zdaj končno le dobila pomočnico, ki naj bi bila tudi njena naslednica, ko bo dr. Hadlova odšla v pokoj. Večina ljudi se še vedno zdrzne, ko sliši za infekcijsko bolezen, čeprav mnogih hudih z boljšimi higienskimi in življenjskimi razmerami ter cepljenjem otrok tako rekoč ni več. »Včasih je bilo veliko tifusa in hudih otroških bolezni, sedaj tega ni, so pa drugi problemi. Predvsem je vse več črevesnih obolenj, kijih prej ob manj hitrem pripravljanju hrane ni bilo, prevladale so salmoneloze. Hepatitis se je trenutno, kot še nekatere druge bolezni, kar »potuhnil«, vendar pa kakšna epidemija glede na naše higienske razmere žal ni izključena. Sicer je tako, da se neka bolezen potuhne, se pa pojavi nekaj drugega,« razlaga dr. Hadlova Dela zdravnikom pač ne bo zmanjkalo. V prostem času, kolikor ga je, dr. Hadlova rada kaj prebere, za razvedrilo ima ročno delo. Njen naj večji hobi pa je njena družina, kar seveda ni čudno glede na to, koliko časa ji sicer lahko posveti zaradi stalnih dežurstev. A danes še gre, pravi, ko dežura enkrat na teden, ko je vsak drugi dan, je bilo huje. Tega, pravi, se nikoli ne navadiš. Z. LINDIČ-DRAGAŠ P P P P !\ S p p p \ 'p p 'p p 'p p p p 'p p 1 I p p p ž 5 p p p p p p p p 'p p p p p p VB Cvičkarija premalo vinogradniška V bodoče naj bi jo pripravljale podružnice društva, osrednja prireditev pa naj bi ____ostala pod Trsko goro — Peter Brcar je novi predsednik društva NOVO MESTO — Minil je tudi sedemnajsti Teden dolenjskega cvička. Letos nekolikanj bolj uspešno kot zadnja leta, saj je bila velika dvorana kmetijske šole pod Trško goro vse tri dni zasedena s pokuševalci najboljšega pridelka. Kar nekaj tisoč litrov cvička je steklo po grlu, seveda pa še zdaleč ne bo mogoče posekati rekorda izpred 10 let, ko so ga v športni dvorani iztočili kar 16.000 litrov. Zadnja leta Društvo vinogradnikov Dolenjske pri izvedbi te prireditve nima vseh zaslug, saj gostinski del že nekaj let bolj ali manj uspešno pripravljajo kar gostinska podjetja (letos so bili to delavci Krkinega tozda Zdravilišča), vinogradnikom pa je ostal le strokovni del. Prireditev ni več izključno vinogradniška, zato bi veljalo razmisliti o njeni bodočnosti. Prireditve naj bi v bodoče resnično trajale ves teden. V tem času bi moral cviček imeti posebno mesto v gostilnah in gostiščih na Dolenjskem, odprte naj bi bile zidanice po goricah, osrednja prireditev pa naj bi kar ostala v večnamenskem prostoru pod Trško goro. Vinogradniške podružnice naj bi same pripravile pokušnjo svojih najboljših vin in kulinaričnih posebnosti svojega okoliša. Koliko novih vinskih pesmi in običajev bi tako spet oživelo! Takšna prireditev bi bila zagotovo zanimiva tudi za obiskovalce iz drugih krajev Slovenije, morda pa bi pritegnila tudi tujce.« Samo popivanje pa cvičku ne bo vrnilo ugleda, zato bo potrebno nekaj več in boljšega,« je bilo slišati tudi na nedeljski skupščini Društva vinogradnikov Dolenjske iz ust predsednika novomeške občinske skupščine Francija Salija, enako pa je menil tudi mag. Julij Nemanič. Slednji je vinogradnikom govoril tudi o razvojnem programu slovenskih vinogradnikov. Med zanimivimi stvarmi, ki jih je povedal, je omenil tudi nov predpis, da po letu 1992 vina, ki bodo šla v izvoz, ne bo mogoče več dosladkati. Za dosladkanje moštov bo mogoče uporabiti le koncentrirani sladkor grozdne jagode. Prav zato bo tudi na Dolenjskem bolj potrebno paziti na čas trgatve, saj se v mnogih goricah z zgodnjo trgatvijo odpovedujejo soncu. Na skupščini je bilo precej besed izrečenih tudi na račun resolucije, ki jo je odbor Društva vinogradnikov Dolenjske naslovil na nekatere organe v občini, odgovora pa ni bilo. Slišati je bilo, da bo potrebno vsebino precej spremeniti, sicer bo vinogradnikom in cvičku bolj škodovala, kot pa koristila. Na koncu so izvolili novo vodstvo in organe društva, ki danes v 12 podružnicah združuje že prek 1600 vinogradnikov. Na čelu bo poslej Peter Brcar iz Šentruperta, kije trim zamenja! dolgoletnega predsednika Jožeta Unetiča. Skupščino so zaključili s prikazom Zu- nanoveoo prcg^ffia racionalnega škropljenja. J. PAVLIN JEZIKOVA NEDELJA Tudi letos se ne bomo iznevenli tradiciji. Že dvanajstič bomo organizirali jezikovno nedeljo na Bohorju, in to v nedeljo, 23. aprila, ob 11. uri pn planinski koči. Vabimo vse, ki radi hodijo v hribe, ki jim je do zabave, ki so radi v veseli družbi, da pridejo v nedeljo na Bohor. Za razstavo popravljamo dolge, težke in domiselno aranžirane jezike. Pridite tudi vi s svojim jezikom, če bo dovolj dolg, težak ali primerno domiseln, boste dobili celo nagrado. Za razpoloženje bosta poskrbela godba na pihala DKJ-' Svoboda Senovo in Toni Sotosek, mojster diatonične harmonike. Planinsko društvo Bohor CVIČEK TUDI ZASTONJ — Teden dolenjskega cvička seje letos pričel brez tradicionalne vinogradniške povorke, zato pa so vinogradniki pred rotovžem na novomeškem Glavnem trgu pripravili zastonjsko pokušnjo najbolje ocenjenega cvička. Nekaj ur kasneje je bilo pod Trško goro potrebno zanj odšteti 25.000 din za liter. (Foto: J. Pavlin) PLESNO TEKMOVANJE KRŠKO — Plesni studio Videm-Krško priredi skupaj z občinsko zv®J prijateljev mladine prvo tekmovanje v družabnih in disko plesih. Prvo občinsko tekmovanje v plesih za kršk osnovnošolce bo v sredo, 29. aprila* o 9. uri v Delavskem kulturnem dotn Edvarda Kardelja. Prvi trije pari bod dobili priznanja, najboljša šola prehod' ni pokal, najboljši pari pa bodo sodel°J vali na regijskem tekmovanju v Novem mestu 6. maja. Ohcet en dan v Brežicah Poročne pare bodo peljali v grad Mokrice, v Terme in gostilno Kalin — Darila Agrarie in Slovina BELOKRANJSKI KONJENIŠKI KLUB METLIKA — Prejšnji mesec so ustanovili Konjeniški klub Bela krajina, ki deluje in ima člane iz obeh belokranjskih občin. Sedaj šteje klub 108 članov, Seveda so med njimi tudi taki, ki nimajo konj, so pa ljubitelji teh živali in konjskega športa. Predsednik kluba je metliški župan Stane Bajuk, »motor« kluba pa Bojan Valenčič. Trenutno je v Beli krajini 9 športnih konj, med njimi dva lipicanca in en polnokrvni angleški konj, člani kluba pa imajo okoli 50 delovnih konj. Junija, po prvi košnji, nameravajo člani kluba na travnikih ob Kolpi pri Rosalnicah prirediti tekmovanje športnih in delovnih konj. PLAVA TRAVA ZABORAVA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V soboto, 22. aprila, bo v diskoteki v Črnomlju ponovno sila živahno. Predpriprave na 15. obletnico delovanja te najbolj znane belokranjske diskoteke bodo ta večer potekale ob zvo- Spet trojčki v Novem mestu Rodila jih je Marija Turk iz Dolža — »Lahko bom le dobra mati, za drugo pa bo zmanjkalo denarja« kih priljubljene zagrebške counuv skupine Plava trava zaborava, kije v Črnomlju že gostovala. Kavbojske maske in oblačila so zaželena, vsakršno orožje pa je bolje pustiti doma. Zagrebški muzikanti in njihova pevka Rajka bodo ta večer predstavili niz svojih najbolj znanih plesnih viž, I oudarek pa bo seveda na glasbi z njihove zadnje velike plošče oz. video kasete »Dance AH Night« oz. po naše »Pleši vso noč«, (dv) Halo, tukaj Dolenjski list! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. NOVO MESTO — Trojčki so vedno redkost. V novomeški porodnišnici se rodijo vsake tri ali štiri leta. Zadnji so bili Grahkovi trojčki, ki bodo v decembru stari tri leta. Danes že veselo tekajo naokoli in pozna jih vsa soseska Ulice like Vaštetove. Takšen vesel dogodek je bil spet 10. aprila ob 23. uri, ko je 27-letna Marija Turk iz Dolža s carskim rezom rodila dve deklici in fantka. »Nisem bila presenečena, saj sem že od tretjega meseca nosečnosti vedela, da bodo trije. Takrat meje bila groza, tako da sva z možem že razmišljala o splavu. Pa ne zato, da ne bi marala otrok, mož se je ustrašil, da bo morda kaj narobe z menoj. Sedaj sva oba vesela in vsak dan me obišče,« je nekaj dni po srečnem dogodku povedala mamica treh srčkanih štručk. Matjaž, Alenka in Andrejka so prišli na svet pet tednov prezgodaj, zato so še danes varno shranjeni v inkubatoiju. Ob porodu je bil fantek najlažji, saj je na tehtnici pokazal le 1,88 kilograma, deklici pa sta bili nekaj sto gramov težji. »Pri meni in možu doma smo bili navajeni živeti z revščino. Tako smo zrasli pri Murgljevih in Turkovih in tega se bodo morali navaditi tudi najini trojčki, ki jih doma že čaka triletni Jernej. S plačama si kaj dosti ne bova mogla pomagati, saj jaz kot delavka v Labodu dobim le 900.000 din, mož pa v Krki tudi ne dosti več. Vesela bi bila, če bi mojim trojčkom lahko nudila vse in jih s ponosom vozila naokoli. Najbrž ne bo nikoli denarja za veliki voziček za trojčke, kje so še oblačila, hrana, šolanje in drugo! Lahko bom le dobra mati,« je srečna in s solzami v očeh končala pogovor Marija Turk z Dolža. J. PAVLIN BREŽICE — Občinska turistična zveza je sprejela ponudbo organizacijskega odbora »Ohcet v Ljubljani« za enodnevno bivanje poročnih parov v Brežicah v okviru prireditve Slovin — pesem — vino, ki jo napovedujejo konec junija. Mladoporočence bodo 30. junija sprejeli pri lipi pod Mokricami, do ko-_ der se jima bosta v kočiji pripeljala nasproti »grajska gospa in gospod« v spremstvu dveh jezdecev. Skupaj se bodo odpeljali na grajsko dvorišče, kjer jih bodo pozdravili s fanfarami. Tam bo poročne pare in svate nagovoril predsednik brežiške občinske skupščine Stane Zlobko. Gostom bodo ponudili za prigrizek suho sadje, orehe, viljamovko in domači kruh. Na kosilo jih bodo odpeljali h Kalinu na Obrežju. S koktajlom jih bodo počastili v Termah na Čatežu, kjer bo tiskovna konfrenca za spremljajoče novinarje in poskušnja Slovinovih vin. Zadnja postaja bo v Brežicah, kjer načrtujejo sprevod poročnih parov skozi mesto do zabaviščnega prostora med občinsko upravno zgradbo in gradom. V povorki bodo domačini prikazali delo v vinogradih in opravila pri predelavi grozdja. Sodelovali bodo tudi godbeniki in tamburaši, pred gradom pa bo sejem domače in umetne obrti. V slavnostni grajski dvorani bodo gostje prisostvovali poročnemu obredu, na katerem si bo obljubil zvestobo tudi domači, brežiški par. Balo mu bo poklonila Tovarna pohištva Brežice. Organizatorja prireditve, ki naj bi glas o Brežicah ponesla v svet, sta Občinska turistična zveza in Slovin Bizeljsko — Brežice, sodelovale pa bodo številne druge delovne organizacije iz brežiške in krške občine. Za praznikom cvetja ter slovensko razstavo sadja in cvetja bo to z nekajletnima presledkoma spet priložnost, da glas o prikupnem mestecu na meji s Hrvaško seže do bele Ljubljane in onstran državnih meja. Za to bodo poskrbeli številni novinarji, ki bodo spremljali poročne pare. Do takrat se bodo mesto in drugi kraji v občini spet temeljito polepšali. J.T. TUUUTfT PONOVNO V PRODAJI TRGOVINA NA DROBNO. TEL (065) 51-030 2> studio TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske telev^” je. Po valovih Studia Djo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak četrtek Dolenjskem listu. 1 (2) Paradise city — GUN AND ROSES 2 (3) She’s mystery — ROY ORB1SON 3 (5) Bring me some water — MEL1SSA ETHER1DGE 4 (7) Postcard blues — COWBOY JUNKIES 5(1) Rain & steam & speed — THE MEN THEY COULDNT HANG 8 (—) A change is gonna come — THE NEVILLE BROTHERS 6 (8) Satellite — ELVIS COATELLO 7 (10) Tracks in the dust — DAVID CROSBY 9 (4) Moja punca ima črno muco — JANI KOVAČIČ & JE BENT 10 (—) What I am E. BRICKELL & NEW BOHEMIANS <7\ rž J ) Lestvica narodnozabavne glasbe 1 0 studio ^ Studia D in Dolenjskega lista L* L «r»j Ul m TETA MARA IN DRUGI JUNAKI TURKOVI TROJČKI — Medicinska sestra Jerneja Murn z Andrejko, srečna mamica Marija Turk z Alenko in medicinska sestra Tatjana Zupančič z Matjažem (na sliki od leve proti desni). (Foto: J. Pavlin) Žrebje nagrado Studia D ta teden dodelil TONČKI SINJUR iz Šentvida pri Stični. Les-tvica pa je takšna: 1 (1) Ob Krki zeleni - ANSAMBEL I. PUGLJA 2 (4) Fotograf — RŽ 3 (2) Vračam se — COF 4 (3) Stisni se k meni — FANTJE Z VSEH VETROV 5 (8) Dolenjski muzikant — HENČEK 6 (—) Dobro jutro ANSAMBEL Toplar 7 (6) Veseljak — KARLI GRADIŠNIK 8 (5) Lep spomin — DOLENJCI 9 (7) Vince rumeno — MEDIJSKI ODMEVI 10 (9) Sentjernejski korenjaki — MLADI VAL Predlog za prihodnji teden: Ljubezen pod Gorjanci — ANSAMBEL JERKO •>Ž Glasujem za: Moj naslov: 'WW\AAAAAAA/WWWWWWVWW Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto NOVO MESTO — Nova kaseta iz produkcije novomeškega studia Sraka, ki je izšla te dni, se imenuje »Teta Mara in drugi junaki« in je namenjena predvsem mladeži. Toni Gašperič, ki je napisal vse zgodbe in jih tudi prebral, na kaseti niza zgodbe in prigode svojih znanih junakov, ki jih je dolga leta populariziral v znani tv oddaji »Veseli tobogan«: teto Maro, ravnatelja Krednika, tršico Ančko itd. Glasbo za kaseto je duhovito in v sodobnem vzdušju zložil in zaigral Silvester Mihelčič, v studiu pa mu je pomagal Novomeščan Tomaž Murn. Kaseta je že naprodaj, šole, vrtci in podobne ustanove pa jih lahko s primernim popustom neposredno naroče v studiu Sraka (Valantičevo 17, Novo mesto, tel. 068/73-174). (dv) f —kozerija' ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA V ZBURAH ZBIJRE — Nogometni klub Mladost Trapine bo priredil v nedeljo, 30. aprila, ob 18. uri veliko vrtno veselico ob prvomajskem kresu. Za zabavo bo skrbel ansambel Franca Miheliča. KOMUR NI VSEC, NAJ ODPEKETA Prva se je priglasila k besedi Klo-tilda Zračnikova. Predsednika krajevne skupnosti Repičeva draga je razburila s kokodakanjem o tem, kako imajo na gnilem in propadajočem Zahodu telefone povsod: v dnevni sobi, spalnici, kuhinji, v kleti in celo v kopalnici. »Tuja, nam sovražna propaganda.« je zamahniI z roko predsednik krajevne skupnosti. »Moj emigirirani stric ima telefon tudi v avtomobilu,« ni hotela odnehati Klotilda. Usul seje plaz na našo PTT. Krajani, prisotni na sestanku, so povedali, da so poslali na PTT že deset' in več prošenj, o telefonu pa ne sluha ne duha. Delegat iz Zgornje Repičeve drage je razgrnil pred zevajočimi Repičani resnico o tem, kako so napeljevali in napeljali telefon i’ njihovo odročno krajevno skupnost. Najprej so dobili za to dovoljenje PIT. Potem so sami skopa, li jarke. Nato so kupih kabel in ga položili ter zasuli. Za kabel je prispevalo vsako gospodinjstvo 800.000 dinarjev, poleg tega pa je moral vsak član gospodinjstva prostovoljno delaii dvajset ur. Ko so bila dela zaključena, ko je bilo vse skupaj priključeno na centralno, so prišli s Peteleja in so pričeli kasiratL Predsednik krajevne skupnosti je rekel, da je opisana pot edino pravilna. Klotilda Zračnikova pa je trmasto trdila, da ti v Kanadi prinesejo telefonski aparat na dom, da te na kolenih prosijo, če ga nočeš vzeti, ter da ti dajo tri kilograme pražene kave za nagrado, če se odločiš pozitivno. »Kanada je Kanada, Repičevina pa je Repičevina! Komur ni tu všeč, pa naj se pobere čez veliko lužo,« je zaključil jezno predsednik KS. Do konca sestanka je KlotiU0 Zračnikova molčala kot grob. Pripomnita je samo še to, da v Kanado ne bo odpotovala v nobenem primeru, telefon pa da bi vseeno rada imela tudi tu v Repičevi dragi. S tem je bil dnevni red izčrpan, razpravljale i pa tudi. Predsednik krajevne skupnosti nas je povabi' na špricarje k Razbiti buči. Plačal je vsak zase, kajti blagajna repiške krajevne skupnosti je bila suha kot struga repiškega potoka, L katerega naj bi dobivala pitno vodo vsa Repičevina. TONI GAŠPERK RAZSTAVA STAREGA OROŽJA METLIKA — V sodelovanju ' Gradskim muzejem iz Karlovca name-rava Belokranjski muzej iz Metlike pn' praviti razstavo strelnega orožja. Ra^ stava bo pokazala razvoj vojaškega i lovskega orožja od 18. stoletja do ■ svetovne vojne. Ker taka razstava W cej stane, od republiške kultumeskuR nosti pa ne morejo računati na dodate. denar, se bodo za pomoč pri pnpra obrnili na lovce in druge. I \