Poštnina pavšaiirana I DELAVEC Političen list. Najročnina znaša: Z dostavl|an|em na dom ali po pošti K 10’— mesečno. Četrtletno K 30'—. te pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserat! po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo ln uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) • Telefon uredništva it. 276, uprave št. 24. Leto HL Maribor, pondeljek 2. avgusta 1920. St. 169. Vesnič vrnil mandat za sestavo nove vlade. Novo vlado sestavi ena izmed obeh velikih skupin. — Poljaki izpraznili Lvov ter se umaknili na Przemys1. Ben Abeba:. Brdavs in Krpan. Na svetovni pozornici se je pojavil Berdavs, ki premaga vsakega kdor se ž njim poskusi. Dirigente evropskega koncerta prevzema dan na dan večji strah pred to strašno pošastjo na evropskem vzhodu — pred Rusi in v Bgrozi iščejo Martina Krpana, ki naj bi jim ga premagal Svetovna vojna je razkrila mnogo kar je bilo poprej previdno zakrito in česar niti naj bistroumnejši politiki niso videli še več pa je odkrila doba, ki ji je sledila, doba mirovnih pogajanj in drugih liomatij, ki s.* zapletajo in razpletajo v naših dneh na vseh koncih in krajih sveta. Največ pa je odkrila nam Slovanom. Toda kakor mnogo razoddtij, tako gredo tudi ta pri ogromni večini naših poli tikov mimo, ne da bi jih opazili, ne da bi se lz njih učili in p6 teh, tako dobljenih naukih ravnali. Ko je Izbruhnila svetovna vojna so Nemci jasno povedali, da to ni vojna prot Francozom ali Angležem ampak proti Slova nom, Mi se temu nismo čudili, ker nam je bilo to povsem naravno po vsem onem, kar smo od strani Nemcev tekom zadnjih predvojnih let doživeli- To je )ila torej borba med Nemci in Slovani, zato smo se tudi mi nekdanji avstroogrski Slovani postavili na stran onih, ki so se bojevali proti Nemcem, da se bojujemo sami zase. V svoji preprosti naivnosti smo mislili, da so one države, ki so se bile proti Nemčiji res noše prijateljice. Toda razkritja svetovne vojne n dni, ki ji slede, so nam žallbog pokazala da smo se kruto varali, da smo izbirali le med medvedom in volkom. Antanta, ki n* nič drugega nego slepo orodje Anglije, je )ila„svetovno vojno, čeprav ne odkrito, kakor Nemci, pritajeno tudi proti Slovanom. Njeno zagotovilo da se bije za naše pravice je bilo le slepilo s katerim nas je pridobila, da smo se proti medvedu bili za volka. Prvo skrivnostno razkritje smo doživeli s postopanjem Anglije napram ruski revoluciji. Razkritja o prvi revoluciji Kerjenskega so pokazala, da je celo akcijo pravzaprav insceniraia Anglija in da je Anglija tudi pozneje imela svoje prste vmfcs pri razvoju ruskih notranjih homatij. Razlogi in nameni so jasni. Anglija je hotela z enim mahom premagati dva sovražnika — Nemce in tm ■ mrnM ' ■■■ 1 1 T • ~ Ruse. In premagala jih Je res. In v obeh slučajih smo ji, pomagali tudi mi — Slovani, posebno pa Čehoslovaki ter ]ugosloveni. Za tem pivim razkritjem pa se vrste vedno in vedno nova. \ Spočetka je nastopala antanta le bolj prikrito proti nam, zadnje čase pa nastopa vedno bolj očito. Primerov za to imamo toliko, da bi bilo skoro nemogoče našteti vse 'adransko vprašanje, banaške in druge meje proti Madžarski, Baranja, Radgona, Špiljes, koroški plebiscit, vprašanje brodovja, vojne odškodnine itd- itd. Antantne misije nastopajo povsod proti nam. Tako na Koroškem, da postopanja pri izpraznitvi Radgone in špilja niti ne omenjamo. Enako sovražno pa nastopa antanta tudi proti Čehoslovaški, Poljski, a pred vsem proti — Rusiji. Najnovejši dogodili so pokazali, da pričenja prehajati borba antante proti Nemcem v borbo proti Slovanom. Zakaj? Odgovor ni težak. Nemci so premagani in njih se an-anti, posebno Angliji za nekaj let ni več reba bati, nevarni pa so postali — Slovani. In kakor so antantovci poprej potrebovali nas Slovane, da jim pomagamo kot manj nevarni sovražniki streti bolj nevarne Nemce, Nezmotljivi sveti oče sveta v. Da tudi papež sam prisili sv. Duha za’ pravo rametlenje razburjenih duhov, je svoji prvi poslovnik še poostril tako, da ]p bila izključena tudi vsaka svobodna debata; za vsak stavek se je moralo brez debate glasovati z da ali ne. Proti taki kršitvi osebne svobode je odločno protestiral — to priznajo Nemci sami — edino le naš biskup Strossmeyer, ki se je tudi odtegnil glasovanju. 14. maja se je pričela po poostrenem opra-vilniku omejena generalna debata. pri prvem poskusnem glasovanju v generalni kongregaciji dne 13. julija je glasovalo piacet (za) 451, non piacet (proti) 88, plaeet juxta modom (pogojno za) 62 cerkvenih očetov. 18. ju|i,a naj bi se bHa »nezmotljivost" proglasila na najsvečanejši način kot verska resnica in vsi udeleženci koneila bi ta akt morali podpisati. Opozicija sr je bila postala sede nesoglasna; Večina je oddala svoje zanikanje ter še pred proglasitvijo zapustila Rim in »nezmotljivega" papeža. Tako je napočil še za daMšnjodobo usode potni dan 18. julij« 1870. Glasovanja se je udeležilo samo 535 »očetov", od katerih sta glasovala le dva z »non piacet" (proti). In tedaj se je narava pobunila v velik vihar, med katerega gromenjem je papež Pij IX. proglasil svojo nezmotljivost Obenem s to novo versko resnico je koncil potrdil tudi dogmo o že 8. decembra 1864 raz-glašanem, še danes proslulem indeksu — syllabus errorum", to je seznatn veri in cerkvi 6ovražnih zmbt: socijalizem, komunizem, družbe liberalnih duhovnikov, ločitev cerkve od države, civilna poroka, -tajitev pravice papeža do posvetne oblasti, nauk, da se papež sprijazni z napredkom in vedo ter podvrže moderni civilizaciji. V. glavnem pa je bila ost tega „syllaba" naperjena proti vmešavanju držav v zadeve cerkve, kar naj bi posebno zadelo domačo dr* žavo Malijo. Ta »syllabus" pomeni za ves sve' novi mejnik v zgodovini katolHke cerkve. tej dogmi se pnpeštvo odpoveduje zadnjim ostankom prVotne krščanske vere, vsem poskusom modernih reform cerkve in dogem, vsa-kemv zbltžahf* znanosti do vere, vsftki sVobodi in napredku ter katoHSki kulturi; namesto tega se hoče opirati le n« absolutizem svofe ne- organizirano moč cerkve, skratka na popolno poneumndnje ljudske mase. Če bi bili tiste vere, kakor so naši klerikalci, bi lahko rekli, da je sam Bog kaznoval predrznost papeža ko se je — Bogu jednako — proglasil za nezmotljivega. Kajti že ob istem času, to je papCŽ proglasil to novo sleparijo kot versko resnico, ko se je en sam človek predrzno dvignil nad razum svojih škofov in celega sveta, ga je že zunaj čakal padec.s prestola dosedanje vsegamogočriosti. Kakor že v IV. sestavku pred omenjeno, ie Savojec Viktor Emanuel 20. septembra, torej dva'meseca po razglasu papeževe nezmotljivosti vkorakal v sveto mesto kot kralj združene Italije in Pij IX., »kralj vseh kraljev", j9 postal ujetnik tistega, ki ga je proklel in ekskomuniciral. Toda ker nismo kakor klerikalci zgubili zadnje feledi prave vere, ne mislimo, da je papeža zadela očitna kazen božja, marveč trejimo le, da je Pij IX. moral pogoltniti to, kar si je s pomočjo Napoleona III. sam skuhal. O prevratnih posledicah obeh novih verskih resnic na posvetne države izpregovorimo v noVfeto podlistku »Ujetnik v Vatikanu". zmotljivosti', na praznoverje, na verb, d« jej Zaključimo s kratkim pojasnilom o »ne- papež .beg v čloVtški podobi, na mamtfivfc j Zmotljivosti sv. očeta sveta". cerkvene obrede, na vnSnji biešč in sijaj ter | Trdltev o nezmotljivosti je v kričečem na- tako iščejo zdaj pomoč pri Nemcih, kot manj (svetu prsvcato Buffalo Bill-reklamo. Aranži-[nam povelie, nai §e razpostavljajo kot mani* nevarnih sovražnikih, da jim pomorejo prot* rsli so ta sprevod, ki ima vsemu svetu pokazati moč prve poskušnje mobilizacije nove Slovanom. Polisko-ruska vojna se ne bije ne v interesu Poljakov in ne Rusov, ampak v interesu antante, da oslabi Slovane. Najsijajnejši dokaz za to pa je članek Churchila v »Evening News«, kjer predlaga, naj se antanta pobota z Nemci, da ji pomorejo proti Rusom. Da išče Italija tudi pri Nemcih zvezo proti nam Jugoslovanom nam ni,treba še posebej poudarjati. Dogodki zadnjih dni v Radgoni in Špilju pa, kjer so Nemci pretepali naše ljudi pod zaščito antantne komisije, nam govore še več in še resnejše. /. / Tak je danes naš dejanski položaj, ko išče antanta ’ Martina Krpana, 'da premaga Brdavsa, in čujte in strmite, kljub vsemu je ni sram, ponujati to šaržo nam — Jugoslo-venom. Mi naj bi bili tisti Krpan, ki bi pre papeževe armade, tako spretno, da je pre sleoil tudi mnogo takih, ki so sicer strokov njaki v štetju velikih orireditev. Nekateri teh so ugotovili, da je bilo v sprevodu samo Orlov in Orlic v kroju nad 20 000, z ostalimi vred pa celo nad 30000. Ali da oči varajo, posebno če je cela komedija že preračunjena na slepomišie, se ja pokazalo posebno včeraj. Na najmanj 10 raznih mestih so razni opazovalci natančno bilježili posamezne vrste in štel. in pisali. Izmed vseh teh različnih opazovalcev, katerih štetje se do malih številk popolnoma ujema, priobčujemo nastopno najzanesljivejšo statistiko, ki bo od pravih številk v posameznih skupinah morda le toliko drugična, kolikor je tu pa tam morda festajoče občinstvo. In to slepilo je bilo zlasti potrebno pri nedeljskem sprevodu, ker večine inteligentnejših udeležencev zlasti Hrvatov je Dostalo vendarle sram, da v sprevodih po mestu pozdravljajo pravzaprav sami sebe. Da ta oolomija tudi v nedeljo za glavno komedijo ne bo orecčita, so morali žrtvovati par tisoč udeležencev, jih odtegniti od sprevoda ter jih namestiti kot stafažo in kot pozdravljajoče občinstvo. In to priznamo v dobro nedeljski polomiji odkrito tudi še to, da je Dar tisoče/ izmed vseh, ki so izrabili poceni vožnjo v Maribor in še bolj po ceni prehrano za svoje privatne ali kupčijske namene, v nedeljo že postalo' sram se javno kazati med to katoliško komedijo, da ^o se rajše porazgUbiij do svojih poslih in privatnih zabavah. 'Če bi se bili vsi, ki so prišli od udeležencem kdo posamezno pristopil ali na račun tabora v Maribor, res udeležili spre- izstopi!. Toda v celoti so te številke popol noma zanesljive. Nastoona Statistika predstavlja sprevod po sporedu m sicer: l. Konjenica 80 2. Kralj Matjaž (1 voz) 20. 3 ]uqo-slovenska strokovna zveza 80. 4. Godba 20 j ! 5. Naraščaj Orla 96. 6. Dijaki voda, bi tudi mi ne ugovarjali onim, ki trdijo, da se je sprevoda udeležilo do 20.000 ljudi. Dež tn ploha v nedeljo popoldne sta zelo nagajala prt zaključku predstave katoliške ko- j medije na Teznu. Francozi so vkljub slabemu ,w,u7 ‘T w“* r....."““V" r~ !’• n'TiQn O &o ? 'vremenu izvršili svoje vaje in so s svojim vzgle- magal Brdavsa-Rusa-Slovana. Nič manj ne 7. Hrvatski Orel 130. 8. 2 voza iz St Petra. ...... 0r . J bi .bm _.:raiSa ve5rili zahtevajo, nego da gremo še enkrat v boj 24. 9. Cehi 39. 10 12 Oiposianstva Čehov itd. 187. 13. Hrvatske narodne noše 140. 14. proti samim sebi. In naši diplomati o tem celo — razpravljajo. To pa radi tega, ker pravijo, da moramo biti hvaležni antanti za osvobojenje. > Mi pa vemo, da naše osvobojenje ni delo antante, ampak nas samih, da smo se mi osvobodili celo proti volji antante, ki je bila proti razbitju Avstrije in ki še danes snuje načrte za uzpostavo donavske federacije. Osvobodili smo se sami z revolucijo, brez nje bi danes ne bilo naše svobode in tudi če bi antanta stokrat zmagala. Zgodovina je učiteljica — mi moramo ! Akademiki 37X7=222 15. Ljubljana 120. 16. Slomškova zve^a 252.17. 2 voza 40. 18. Godba dom prisilili tudi Orle, ki bi bili najrajše vedrili pod streho šotorov in., jur ji1', (marele, ki spadajo k narodni noši). Hudobni jeziki pravijo, da so nositeiji teh iurjev izzvali božjo jezo, ker so ___:i: ~ VOC rac Innanra 20 19. NeodreSeaa domovi„» 70. 20. Korošci ££ 396. 21. Prekmurci 37X6=222. 22. Tretjered nikl 210. 23. Medjirnurci 92. 24 S. leziiska godba 25. 25. Francozie 20. 26v Češki Orel 122. 27. Katoliški Sokol 40. 28. Češke Orlice 40. 29 Beograd 6. 30. Iirvatska omladina 56 31. Orlovska zveza: a) godba 40, b) zastave 28, c) člani 1110 (in sicer je v tem številu 900 Orlov v kroju ter 210 onih samo v Čepicah), č) godba 30, d) Orlice 556 32 Rud. godba in rudarji 32. 33. Korošci 190. 34 Godba 20. 35. Kranjske in štajerske noše 240. 36. Hrv.-slov. zem. zveza 88. 37. Gpdba .• ... 20. 33. Rokodelci, kmetje 150. Skupai 5465, biti učenci, ki to, kar se navadimo, tudi pra- jQ SQ gtevilke, ki se jih giede o^ih udeie ktično pordbimo. Antanta naj si išče Krpana drugod. Naše mesto pa je na strani — Brdavsa. Pa tudi Nemci so prepametni, da bi se dali znova zlorabiti. Dnevne vesti. FWPojasnilo. Za časa mojega bivanja v Ljubljani je priobčil brez mojefga vedenja naš list notico, v kateri imenuje gosp. glavarja Lajnšiča bivšega nemškutarja. Ker je ta ob-dolžitev vseskozi neosnovana, obžalujem, da jeAzagledala v »Delavcu« beli dan. Prof. Voglar. ” Sprevod žrne internacionale. Včeraj zjutraj se je vršil sprevod, za katerega je te dni v Mariboru zbrana črna internacijonala že pol leta delala po celem , krščanskem oblečenih mašker sami pomagali vso slavnost ponižati na nivo čisto navadne predpustne komedije. . Številka 15 je v soboto in nedeljo razburjala orlovske duhove od malega ministra Gostinčarja in velikega poverjenikn dr.Verstovška do najmlajšega ču Me(1 ?alnje spokorjence, ki so dovednega občinstva. Zatoiso> ^ > 1končno raZ()besili zastave, spada tudi odvetnik dr Pipuš. na srečno misel, dah so posameznim skuoi- pa > Maril) Delavec,. priobči te dm vse ----------------------; . • i '■ zastave in okrašene hiše. DosedaJ smo ugotovili jih začne razpošiljati po dva in dva . . in jim g4 zagtav 5n 29 okrašenih hiš; izmed zastav je zapove, naj ničesar ne jemlieio na pot razen d poioVico, ki so visele na račun magistrata same palice: ne torbe, ne kruha, ne denarja »L naP povelje _ vlade. pasu, ampak da naj si obuiejo opanke in veli .j s*--* <• « Se oblačite dveh sukenj." (Sv. Marko 6, 7-9)! . Sobotna večerna „manifestac ja“ naj- in hodil je po mestih in vaseh, učeč in potu- preje po ulicah je pokazala „orlovski tabor v foč. . ." (Sv. Lukež 13, 22) „Lisice imajo brlo- pravi luči reklame za — cirkuse. Po mestu m !?e a Sin človekov nima mesta, kamor bi j ulicah so bobnale in hreščale posamezne or- nasionii glavo svojo." (Sv, Mat. 8, 20) | lovske vaške godbe, kakor kadar cirkuške godbe No, vi farizeji ki imate vedno Kristusa na vabijo ljudi k otvoritveni predstavi. Te godbe je svojih blatnih ustih, povejte, se je kateri rimskih spremljalo po nekoliko pouličnih paglavcev in papežev ravnal po teh naukih ? i radovednežev, ki ljubijo vsako močno godbo. Zakaj ne poveste ljudstvu, da je bil že prvi Slišali smo, kako so tsko katoliško ime zlo-poglav^r cerkve, Peter, o katerem pravite, da rabečo reklamo obsojali treznejši udeleženci ta-je prejel od Kristusa vso oblast na zemlji, tako bora, češ, te reklame pač nam ne bi bilo treba, daleč zmotljiv, da je svojega Gospoda trikrat saj nas je dovolj tu. Glavni rumelj se je PoteI!j zatajil, predno je petelin enkrat zapel? In zakaj vršil na Glavnem trgu, kjer se je ttioraon ne poučite iz evangelija sv Matevža 16. 23 balkon mestnega magistrata kot tnbuna , a ljudstvo, da je Krist ravno tega Petra zavrnil, razne govornike, katerih najslavnejši J® “i urei »juasivo, u j *. . „ Zeb^ q Nat|ačen h L|ub,jane je bil J svo„m slavnostnim govorom tako natlačen puhlih traz, ljudstvo, _ . rekoč: „Poberi se od mene, satani Za pohuj- šanje si mi, ker ne umeš, kar je božjega, nego oiavuuoimui - hrot« n« Lar je človeškoI Če je bil že prvi „papežu, da bodo ie Orli rešili neodrfeš®"!,na„f živi učenec Kristusov takim zmotam podvržen, jugu, da niti ni znal na Pa®et P . UT kako naj bo njegov namestnik še v letu 1870 gorčičev citat „Le vstani born narod mojj Se po Krist, rojstvu ^nezmotljiv"? i večjo polomijo je povzročil vladni komisar dr. Leskovar, ko je ob koncu »manifestacije" pozval občinstvo, naj gre pred okrajno glavarstvo, tam da bosta govorila tudi dva ministra. Ko je množica prišla pred okrajno glavarstvo, je tam na balkonu stalo sicer nekaj gospode, toda ko je množica zahtevala, da govore, so se umaknili. Hrvatje so ponovno vzklikali : Nema vremena, morajo ručat (nimajo časa ker morajo — jesti). Nedeljske manifestacije na Glavnem trgu. Dopoldne se je udeležilo — veliko ra-čunjeno, 15 000 ljudi. Med njimi pa je bilo najmanj 5000 radovednežev tudi iz nemških slojev. Med govorom dr. Korošca so se Slišali pritajeni protesti: Rešujte nas raje Nemcev, ki nas ogražajo na naši meji... Kaj poveličujete entento, ki nam je požrla še demarkacijsko črto na Koroškem." Ko je nastopil dr. Lenard kot govornik, se je Glavni trg — izpraznil, kot bi se bila vsula najhujša ploha. Množica se je bila že naveličala Robijevih širokoustnih reklamnih pozdravov in celo oficijelne skupine so demonstrativno zapuščale svoje prostore. Kdor bere nage liste bo izobčen iz občestva vernikov, vpijejo klerikalci — kdor bere naše liste bo izobčen iz občestva so-drugov, pravijo socijalni demokrati in nemškutarji pri »Enakosti« in pri «Volksstimme«. Stoteri blagor obema skupaj in srečo na tem in na onem svetu še povrhu — prvim v nebesih, drugim v peklu. Delo obeh pa je za nas le rafclama. Kakšno reklamo pa mi delamo, je popolnoma naša stvar, ker kolikor nam je znano je reklama tudi v naši državi prosta in dovoljena. Iste reklame se poslužujejo tudi vsi ljubljanski listi, ne-izvzemši »Naprej« in obe sestrici »Enakost« In »Volksstimme« pišeti nad inserati: »Delavci, kupujte le pri tvrdkah, ki inserirajo v naših listih.« Ni to mar nesramnejša reklama nego naša. Ni li to mar že nasilie? Dobro, vi ste vrgli to parola v svet, mi jo vrnemo: »Naši čitatelji, ne kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo le v »Enakosti« in v »Volksktimme«, ker s tem kažejo, da so nemčurske, sovražne nam, zavednim Slovencem!« Naš list pa se širi od dne do dne in se bo širil še dalje in to ne malo tudi vsled vaše reklame. Finalmente. »Slovenec« z dne 28. m. m. poroča v nekem svojem članku, kako je ob-času italijanskega vandalizma v Trstu gledal neki italijanski rimo-katoliški duhovnik, kako je Narodni dom gorel. V/sled veselja, da bode Narodni dom vendar enkrat uničen, je vskliknil (gotovo v znamenju »sv. očeta« in »nezmotljive« sv. cerkve) »finalmentel« Vendar se je torej našel tudi pri nas klerikalni list, ki ne odobrava početja italijanskih rimo-katoliških duhovnikov in priznava s tem nacijonalizem istih. Radoveden sem, kako stališče bi zavzeli italijanski »preti« napram papežu, ako bi bil Slovan in imel sedež v Beogradu, Pragi, ali Petrogradu. Gotovo pa drugačno, nego ga zavzemajo naši slovenski duhovniki napram strogo italijansko-nacijonal-nemu Benediktu XV. ki vabijo njegovega zastopnika v Maribor. Rim ni koristil Slovanom takrat, ko je poslal podle kreature v podobi nemških jezuitov in plemičev v svrho oznanjevanja sv. evangelija našim pradedom, ki so morali .za rimo-kat. vero dati jezik, zemljo in svobodo; ne koristi pa tudi danes, ko odstavlja slovenske škofe in duhovnike ter nastavlja v izključno slovenskih krajih strogo nacijonalne Italjane, ki so vse drugo prej, nego oznanjevalci Jezusove vere. Isio-tako ne moremo Slovani pričakovati tudi v J bodoče od Rima nikake naklonjenosti, ker stremi za tem, da Slovane razc$n in ne združi, kot si mi moramo želeti, ne glede na pravoslavno vero Rusov! Takrat, ko bodemo vsi združeni pod slovanskim praporom, (ako nam tega ne onemogočijo klerikalni ministri v svoji nevednosti in zlobnosti) ter neodvisni od Rima, bodemo tudi mi vsklik-nili »finalmente!« konferenca za zvezo Maribor-Ljutomer. V soboto se je vršila le predkonfereaca, ki je v glavnih točkah se bavila z vprašanji te zveze. Definitivno pa bo to vprašanje rešeno še le na konferenci, ki se vrši v Mariboru 5. t. m. Kavarna Central pred sodiščem. Jutri, torek ob pol 11. dopoldne še vrši pred okrajnim sodiščem kazenska razprava vsled o-vadbe lastnika.kavarne Central proti svojim trem gostom: Skrjanc, Pirc, redar B. O izidu razprave poročamo. Občinske volitve v Slov. Bistrici so razpisane za 18. oktobra. Saharin. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je sporazumno z ministrstvom za finance dovolilo odseku za prehrano v Zagrebu, da nabavi 5^00 kg saharina. Imenovani odsek bo odstopil primerno količino tudi reflektantoin v Sloveniji. Cene saharina (110 °|0 šladkoče) je 2200 K vštevši vse državne pristojbine, za 1 kg postavno v Zagreb, Naročila naj se nošiljajo neposredno odseku za prehrano v Zagrebu. Trafikantje pozor! Tobačna glavna zaloga v Mariboru si usoja opozoriti vse njej podrejene g. trafikan e da plačajo najpozneje do 6. avgusta J 920 zneske za prihodnjo dobavo v oni*visočini, v kateri so zadnjič dobili tobah. Na poznejša vplačija se ne more ozirati. Ptuj. Za četrtkovo vprizovitev »Satan v ženski«, ki jo podajo tu člani Slovenskega gledališča v Mariboru vlada veliko zanimanje. Sicer pa zasluži to gostovanje tudi res pozornost. Slovenska Bistrica. Kakor se nam sporoča nas posetijo 3. t. m. člani Slovenskega mestnega gledališča iz Maribora ter vprizore izvrstno dramo »Satan v ženski«. To dramo sem že svoječasno videl in sem bil popolnoma zadovoljen z njo, zato prip. občinstvu da si jo ogleda. Imena igralcev, kakor Valo Bratina, ga. Bukšekova ter Fran Gregorin nam jamčijo za dober uspeh. Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v M ari bot dne 29, avgusta 1920J Zadnje vesti. Vladna kriza. Beograd, 31. julija. Vesnič je vrnil mandat za sestavo nove vlade. 1 LDU Beograd, 31. julija. V političnih krogih, ki imajo stike z dvorom, trdijo da bo poveril regent sestavo koncentracijske vlade enemu izmed obeh predstavnikov naj^ečjih parlamentarnih skupiti, to pa s- pogojem, da stopi s posamnimi krogi v dogovor in poizkusi sporazum v vprašanju volilnega zakona in načrta ustave, ter da se vprašanje izvoza in argrarne reforme ne stavi kot pogoj za vstop v koncentracijsko vlado. LDU Zagreb, 1. avgusta. »Novosti« pišejo iz Beograda, da je dr. Ivan Ribar v avdijenci pri regentu predlagal, naj se poizkusi zopet s sestavo koncentracijskega kabineta. Ta vlada ne bi zasledovala program parlamentarnega dela ter naj bi se omejila samo na priprave za volitve in za reševanje tekočih poslov. Za enkrat naj bi se opustilo vprašanje agrarne reforme, ki naj bi ga pozneje reševala konstituanta. Dr. Ribar je predlagal kot sposobne osebe za sestavo nove. vlade Stojana Protiča in Trifkovica, od demokratov pa Davidoviča, Draškoviča in Pribjčeviča. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da bo regent poveril mandat za sestavo vlade Ljubi Davidoviču. Dosedanji predsednik bi v tem primeru imel vrniti se v Pariz. LDU. Zagreb, 1. avgusta. »Obzor« je dobil iz Beograda nastopne informacije: V političnih krogih se je precej časa mislilo, da se poveri sestava novega kabineta dr. Trumbiču. Računa se s tem, da bo Pasic gotovo odklonil ponudbo, da sestavi novo vlado. Regent želi, da se kriza čimprej reši, naj se že sestavi koncentracijska ali koali-licijska vlada, , LDU. Beograd, 31. julija. Pričakuje se, da- dospeta Pasič in dr Trumbič tekom ju-trajšnega dne v Beograd. LDU. Beograd, 31. julija. V krogjh demokratske zajednice vlada prepričanje, da bo regent poveril sestavo nove vlade politikom. Demokrati stoje na stališču, da sedanji položaj zahteva edinole tako vlado. LDU. Beograd, 31. julija. Nekateri današnji beograjski listi prinašajo vest, da bo regent poveril sestavo vlade Ljubi Davidoviču. Po kasnejših informacijah iz merodajnih krogov se doznava, da je ta vest neosnovana. LDU- Beograd, 1. avgusta. Danes popoldne je pozval regent na dvor Protiča, ki mu je obrazložil politični položaj, odkar je Vesnič odložil svoj mandat. Avdijenca je trajala dolgo časa. Poljski poraz. DKU Berlin, 1. avgusta. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Bazla: Poljski pres-biro poroča, da so Poljaki odpeljali iz Varšave in Lvova vse državne depote ter banke.* Poljske čete so izpraznile Lvov ter se umak- Nova trgovina z železnino Pinter & Lenard Na debalot v Mariboru« Aleksandrova cesta 32. Na drobno! Velika zaloga železa, valjanca, žičnikov, žice, krampov, lopat, vil, sekir, stavbeno kovanje, kovanje za mo-P lilije, raznovrstno orodje, kuhinjske posode in vseh v to obrt spadajočih predmetov po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporočava PINTER & LENARD. n (brej Gemeinde-Sparkasse) Orožnova ulica ši 2 (Pfarrhefgasse Nr. v lastni hiši.1 . Stanje hranilnih vlog.....................K 42,442.640*26 Rezervni fondi K 2,749.997*67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. UFMHiJte vsM dan «d 1,-14 w» mnii «m» m prazniicov. nile na Przemvsl, ki ga mislijo z vsemi silami braniti. Popis prebivalstva naše države. LDU Beograd, 31. julija. Oddelek za državno Statistiko je imel konferenco, katere so se udeležili zastopniki vseh ministrstev ter dele-gatje zagrebške, ljubljanske in sarajevske vlade. Konferenca je imela nalog, da razpravlja vprašanje o popisu prebivalstva naše države ter o načinu, kako bi se izvršflo to popisovanje hitro in istočasno po vsej državi. Dosežen je bil sporazum v tem smislu, da se vrši popis prebivalstva med 31. decembrom 1920 in 1. janu-arjem 1921. Statistika bo predstavljala število prebivalstva v noči koncem t. 1. Vojna odškodnina. LDU Beograd, 31. julija. Iz Pariza javljajo : Zavezniki še niso razpravljali o vprašanju vojne odškodnine, ki jo imamo dobiti. Odškodnina ostane znižana na 5 odstotkov. Zahteva se od nas, da pristanemo na to znižanje. Kot kompenzacijo nam obetajo gotove prednosti pri razdelitvi brodovja na Jadranu in na Donavi. Hkrati sklepajo zavezniki tudi o vojni odškodnini, ki jo imajo plačati Bolgarska, Turška in Madžarska. Do te odškodnine imata poleg Jugoslavije pravico tudi še ( Romunija in Grška. Zagotavlja se, da bomo tudi od te odškodnine dobili 5 odstotkov. Sprejem častnikov. LDU Beograd, 31. julija. S posebnim ukazom je bilo sprejetih veliko število častnikov bivše avstro-ogrske monarhije v našo vojsko. Razprava proti generalu Vešoviču. LDU Beograd, 31. julija. Na tukajšnjem sodišču je končana preiskava proti generalu Vešoviču. Dokazano je, da je delal Vešovič dia državni prevrat, in to sporazumno s tujimi silami. Njegov branitelj je dr. Živko Topolovič. Svilarstvo. LDU Beograd, 31. julija. Včeraj je podpisal regent naredbo glede svilarske službe in glede pospeševanja svilarske obrti. Svilarstvo bo prineslo naši državi letos preko deset miljonov dinarjev dobička. V prihodnosti pa se pričakuje od svilarstva še mnogo več dohodkov. Doslej take naredbe še nismo imeli. Naredba ostane v veljavi dotlej, dokler se ne uveljavi poseben zakon za svilarsko obrt. Šumarski tečaj v Skoplju. LDU Beograd, 1. avgusta. V kratkem bo otvorjen v Skoplju nižji šumarski praktični kurz v svrho šolanja šumarskih nadzornikov. Borzna poročila. LDU Dunaj, 31. julija. Berlin 4'50, Curih 2900; valute; nemške marke 448, romunski leji 420, levi 3*20, švicarski franki 28.75, francoski franki 12.75, lire 900, angleški funti 615, dolarji 165, rublji 290; v prostem prometu: Zagreb 245—-262, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali v žigosanih kronah 102 do 115, Praga 373—393, Varšava in Krakov 90 do 102, čehoslovaške krode, pettisočaki 375.—395, manjši bankovci 376—400, novi dinarji 975 do 1025. j LDU Curih, 31. julija. (Borza). Berlin 13.85, Newyork 589, London 21.88, Pariz 44.85, Milan 31.20, Praga 11.75, Beograd 31, Zagreb 7-75, Budimpešta 3 40, Varšava 2 80, Dunaj 3.40, avstrijske žigosane krone 3-50. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila. Oddaja se soba z vs%.oskrbo in z uporabo klavirja. Naslov se izve pri upravništvu. liiem za svojega šoferja v bližini Meljske ceste primerno sobo ali posteljo. Ponudbe Meljska cesta 37. 3—3 Prva slovenska brivnica'še slavnemu občinstvu priporoča. Za ločno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 Iv- -rjS~ Priden delavec ki zna tudi voziti, se sprejme takoj. Predstavi naj se v vrtnariji Čopova ulica 17. 3—2 Podpirajte Jugosl. Matico*! Zavod m zaklepanje v Maribora ■■lift vrst« Uk kakor I prevzame slralonla v mostu, na kolo# tudi spramljanlo SoiesniSIdk pisarni PristanilCna utica S*