"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKL
" •• ■-	• • a " . t \
... • • • .......
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od loja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SlioVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
,(Official Organ of four \ Slovenian Organizations)
KUPUJTE VOJNE BONDE!
ŠTEV. (NO.) 56
CHICAGO, ILL., TOREK, 23. MARCA — TUESDAY, MARCH 23, 1943
LETNIK (VOL.) LIL
RUSKA UDARNA SILA UPROPASTILA HITLERJA
S KUPOVANJEM VOJNIH BONDOV ZAUSTAVLJATE INFLACIJO
ZANIMANJE, KAKO SE
BO BRANIL ROMMEL
Washington, D. C. — Za -________	kladniški urad bo začel z 12.	_______
Rusi imajo nadaljne uspehe na fronti blizu Smolenska in aprilom letos v/likansko kam"'	I
n . . .. . . . _	panjo za prodajanje vojnih Amerikanci se nahajajo samo se
Ruski gerilci aktivni v zaledju za ;5ondov> Kvota je določena na
pri Staraj i Rusi.
nemško fronto v Ukrajini. — Timošenko ima težko 13 bilijonov dolarjev. Vsak dr nalogo na severu okrog Umen jezera.	žavljan v tem času bo sodeloval
j	====:^====: in odločeval, kakšen način živ-
viadtt rranm- ljenja h0n)0 imeli po tej vojni'
IlAljXl J, 1 J*JtlU 11 tudi v Ameriki. Inflacija pome-OTTDlff i DTWrtMf	Se v^ajo cene blagu.
■SUdMAKINuN Naravno, zdaj še nihče ne
veruje, da bo stala kedaj skodelica kave bilijone dolarjev, kakor je v Nemčiji po zadnji vojni, ko so imeli inflacijo. Lahko pa je, da bo stala 15c ali pa
70 milj od sredozemskega obrežja. — Hazijem pomaga vreme, drugače bi bili že sedaj v hudih ikripcih. — Lisičja taktika zvitega Rommela zna iznenaditi, ali pa se bo umaknil brez večjega odpora.
VESTI 0 DOMOVINI
Kakor je razvidno iz poročila Informacijskega urada zedi-njenih narodov o vojnem položaju v Jugoslaviji, dobiva gerilsko delovanje bolj in bolj značaj urejene vojske. — Ena najhujših posledic nemškega zatiranja: srbska mladina se potepa okrog in krade.
London, Anglija. — Angleški vojaški krogi priznavajo, da zmaga za zaveznike bi bila zelo dvomljiva, da ni bilo na vzhodu močne Rusije, ki je Hitlerja že dosedaj temeljito izčrpala in ga še vedno dosledno izčrpava. Ruska udarna sija lani in letošnjo zimo je Hit-
PO KAT. SVETU
Zavezniški stan,
Afrika.
in
Nevarnost za zavezniške konvoje tiči sredi Atlantika.
London, Anglija. — Zavez-
načrte, da zaustavijo napadanje nemških submarinov na
lerja upropastila. Zaposlenost j niški mornariški krogi delajo nemških sil na vzhodni fron-ti, je dalo Angliji in Ameriki časa za priprave na zapadu. i
Zadnja poročila iz Moskve poročajo, da so Rusi dosegli tekom zadnjih treh dni nove uspehe v pokrajini od Vjazme gori do Novgoroda, ki se nahaja severno od Ilmen jezera. Smolensku so se približali go pet za pet mTlj. Severno ; vzhodno od Smolenksa pri Be-Viji so Rusi iztrgali Nemcem po hudi borbi važno pozicijo, kjer so Nemci zgubili 300 mož in večje zaloge orožja. Na severu pri Staraj a Rusi vrta u-spešno naprej maršal Timošenko. Okolica okrog Ilmen jezera je po Nemcih močno utr jena z
25c. S tem, da privatnik posodi vladi zmanjša svojo kupno moč, vladi pa da denar za vojno proizvodnjo, ki je danes ta-
konvoje, ki vozijo med Ameri- ko potrebna. Vsak drug način ko. Anglijo, Rusijo in Afriko, posojevanja vladi, pa bi izval Največja nevarnost je v sredi- tekmo, iz katere bi se pojavila ni Atlantika, ki ni zadostno splošna inflacija. Zato kupuj
—	New York, N. Y. — M011-signor Fulton J. Sheen, je v svojem radio govoru izjavil, da sedanja vojna je vojna nasprotujočih si filozofij, ne pa na-
y . prodrli 23 milj rodnosti. Mi smo na strani
Križa, je dejal govornik, Hitler pa je na strani meča.
—	Zurich, Švica. — Nemški kleriki, ki se nahajajo v raznih kolegijih za duhovniški stan na Švicarskem so dobili te dni pozive od nemške vla-
Vojaški dogodki v Jugoslaviji	niška zveza med Budimpešto in
Informacijski urad zedinje-	Zagrebom precej časa preki-
nih narodov poroča dne 9. mar-	njena. Madžarski "Pester
Tropično deževje in hudo- ca 0 strategičnem položaju in	Lloyd" poroča, da je promet
urniki, ki se vrste zadnje šti- 'razvoju vojnih dogodkov v Ju-	zdaj zopet odprt.
ri dni v Tuniziji so začasno za- ^osUviji. Jasno je videti —	-o--'
ustavili vsako napredovanje : Prav posebno iz vesti, citiranih	Obupna beda v zasedeni Srbiji
ameriških čet. Amerikanci so lz sovražnih virov — da sta	Beograjski časopis "Novo
po zasedbi Gafse zadnji teden važnost in vpliv jugoslovanske-	Vreme", ki piše pod nemško
vzhodno od bojišča na splošni razvoj vo- kontrolo, je natisnil v svoji šte-Gafse do Seneda, nakar so se jaške situacije prekoračila me- vilki od 23. decembra 1942 sva-
in rilo prebivalstvu, v katerem se
staja je pravkar oznanjala, da skrajnosti, kolikor največ mo -so nemški submarini pred reš!
kratkem potopili 32 ladij ne-	-o-
kega takega konvoja, o Čemer 313 POfcSlAKOV UBITIH RA-
zavezniški krogi niso še izdali ' DI ENEGA NAZIJA nikakega potrdila.	| London, Anglija. — Poljski
Sredina Atlantika bo mogla	minister za informacije je obia-' biskal ameriške vojake te dni
biti patrolirana edino s tem,	vj] v soboto, da so Poljaki v me- v Severni Afriki. V alžirski ka-
da razstavijo na gotove dalje	stu Radom na Poljskem vsled tedrali je imel slovesno ponti-
nratične ladije, s katerih bi pa-	gotovih vzrokov ubili pošlo- fikalno mašo, pri kateri so stre"
trolili okolice z letali in pa z	vodjo neke tvornice. ki so jo i ameriški vojaki. Nadškof
manjšimi ladijami. Ali pa če	tamkaj otvorili Nemci. Nazij- je med mašo podelil ameriškim
zgrade velike splave, ki bi jih	ske oblasti so nato polovili 300
močnimi betonskimi kako PriPeli na gotovih točkah	Poljakov in jih usmrtili. Nato
umaknili vsled nevarnosti iz-Pe sabotaž nega delovanja
postavljenja. Na centralni juž- izoliranih uporov.	zrc^i strašni značaj gospodar-
ni fronti so pripravljene-tri Jugoslovanski gerilci so v ne- !skih prilike v zasedenem srb-ameriške divizije, to so 1 in 3 1 katerih delih ozemlja prevzeli skem ozemlju. Policijska oblast pehotna divizija in 1 oklopna iniciativo in prešli v napad, z opozarja starše na potrebo naj-divizija za pohod, ki je pa ne namenom, da zmanjšajo pritisk strožjega nadzorstva nad otro-mogoč radi hudournikov, ki osišča na gerilske^ skupine v ci. Policijska oblast navaja kot
____________vzrok za to zastrto grožnjo ne-
nim komisijam. Poziv kaže, da ta jn ceste, na več krajih pa Obseg in trdovratnost odpo- znosno naraščanje potepajočih hočejo Nemci vtakniti vsakega preplavili prehodne točke. . ra, na katerega so Nemci nale- se tolp otroških tatov. To ozna-moškega v vojaško službo.	teli v teh krajih, sta razvidna nilo nam dovoljuje troje zanes-
- Alžir, AfrHfa. - New.;--	<*kajo Ang^zu {z dejstva ^ napadajoča ^^^ Zaključkov:
yoriki nadškof Spellman, ki; na sredini Amerikanci in na gka uporab,ja letaU strmo ^ je ogromno
se je mudil v Vatikanu je o- Jugu pn Mareth cm osma ;giavce proti gorskim oporiščem otrok v Srbiji osirotelo zaradi
g-leska armada da pritisnejo ■ jugosIovanakih ^rilcev
patroliran. Nemška radio po- vsak vladne vojne bonde, do de, da se morajo javiti nabor- so na krajih razdejali po- zapadni Bosni.
na Rommela, kakor hitro bo vreme dovoljevalo. Ce bo šlo le količkaj po načrtu bodo N.emci v pasti. Vojaške stra-
jbunkerji (zaklonišči), katere Rusi razbijajo s topovi in na to s .pehotnimi naskoki »sva-jajo. So pa te operacije počasne, s katerimi uničujejo sovražne utrdbe, kakor zobozdravnik zob za zobom.
Na jugu okrog Harkova je nemška ofenziva ustavljena,
v sredini kot baze za letala, -o-
je sledila stavka, radi katere so naziji obesili 15 nadaljnih poljskih delavcev. Vse ostalo prebivalstvo, ki šteje do 75 tisoč
poročala Tokijska radio postaja, gerilski oddelki v severnem delu Luzona na Filipinih še vedno vodijo odpor proti Ja-
..v.^.v„	*"	poncem. Gerilci se skrivajo v
dasi se Nemci se prizadevajo K . . , . „ J ,
GERILCI NA FILIPINIH ŠE VSTRAJAJO
New York, N..Y. — Kakor je bo deportirano, razun onih, ki
delajo za nazije. Tako vlada Hitlerjev red na Poljskem. -—> -o-
da bi prišli preko Dona. N.^m-ce je stala ta zadnja ofenziva že dosedaj nad 70 tisoč mrtvih. V zaledju nemške fronte v Ukrajini poročajo o velikih aktivnosti ruskih gerilcev, ki delajo Nemcem težave v mno-
gorovju in vpadajo od časa do časa v mesta in vasi.
ČASOPISI V BOLGARIJI USTAVLJENI
London, Anglija. — Okrog 250 tednikov in mesečnikov na " Bolgarskem je za nedoločen gih krajih. Blizu Kijeva so ge-lčas ustavljenih, ker je na Bol-rilci obkolili neko malo mesto garskem zmanjkalo časopisne-
in zajeli vojaško policijsko posadko, pravi poročilo.
NEMCI DOBIVAJO BATI-NE Z OBRESTMI NAZAJ
ga in knjižnega papirja. Papir so dobivali iz Nemčije, toda v teh izrednih časih se Nemci nimajo časa baviti s zalaganjem papirja po od njih kontroliranih deželah.
vojakom tudi sv. objahilo.
_ Vatican City. — Sv. Sto-lica je imenovala pomožnega škofa Josepha Kolba. v Bam-bergu, na Nemškem za nadškofa. Novi nadškof bo nasledil pokojnega nadškofa von Haucka, ki je umrl meseca januarja v starosti 81 let.
—	New York, N. Y. — Katoliške ustanove ali domovi za uboge zapuščene otroke oskrbujejo v newyorski nadškofi-ji 18,049 otrok. Tako katoliško dobrodelje skrbi za svoje uboge in s tem prihrani marsi-kak tisočak državi pri oskrbovanju zapuščenih otrok.
—	Montreal, Kanada — Belih očetov v Afriki objavlja Lorraine
in da	krvavih bojev in pokoljev;
so nemški častniki prevzeli po-	2. da so gospodarske prilike,
veljstvo nad vsemi ustaškimi si-	lakota in splošna beda tako hu-
lami na Hrvaškem, južno od re-	de, da so se otroci navadili kra-
. .. ke Save; vrhu tega so bile vse	sti;
tege pa zanima vse eno, kaj bo ,___ .. . , , °	'	,
n>7 imm o Vai h n mn- hr*aske cete odpoklicane z ru- 3. da sta se beaa m siroma-
ske fronte in poslane v boj pro- štvo tako razpasla in poostrila, ti gerilcem v takozvani "Neod- da se tatinskim otroškim tol-visni" hrvaški državi.	pam pridružuje tudi mladina,
Uradni nemški časopis "Do- ki ima še dom in starše, bolj slab. Nekateri ugibajo, da nauzeitung" odkrito izjavlja, V krajih, kjer se nahajajo zr.a napraviti še prav močne da pnca rftzvoj položaja v Ju- odrasli možje povečini v voj-snnke proti zaveznikom, dru-'.8roslavi? ozki P°vezanosti nem ujetništvu ali pa v bojih, pa napovedujejo, da se bo strategičnih dogodkov na ev- mora seveda mladina prevzeti Tunizije skušal umakniti roPskem i« afriškem bojišču, te živežne ekspedicije
napravil, oziroma kaj bo mo-pel napraviti Rommel v tem položaju. Njegovo moč cenijo okrog 250 tisoč mož. Opreme nima slabe, le v letalstvu je
gi iz
s čim manjšimi izgubami mogoče.
-o-
NEMCI PONOVNO GROZE S STRAHOVLADO
London, Anglija. — Nazijske oblasti so v soboto ponovile Red oznanilo, da bo v Alzaciji in v za vsakega ubitega
London, Anglija. — Gospod Essener National Zeitung Pepica je govoril zadnji teden priznava, da je "mesto Essen stari domovini med drugim tu- tako porušeno, da je nemogoče di tole:	pomagati vsem prizadetim".
"Zadnje tri tedne so Angleži Do tega je torej prišlo v rurski in Amerikanci posvetili nepre- oblasti, o kateri je trdil Goe-stane in silne zračne napade na ring, da ne bo doživela niti ene razna središča nemške vojne bombe iz zraka! A Muerfche-industrije. Ti napadi so morali ner Neueste Nachrichten trde, biti res silni, ker nemški listi sa- da Nemčija trenotno nima sred-mi pfiznavajo veliko učinkovi- stev, da bi Angliji povrnila pri-tost istih.	zadeto škodo.
Berliner Tagblatt je objavil; JasnQ j(j da zavezniško ,e_
članek, v katerem prav i : jtaistvo ustvarilo v Nemčiji kaos Fuehrer je ze tolikokrat zah- in peklo Maniak ^ BerJina je teval, da mora biti zračna voj-jzato 2ačel goyoriti Q «civilizi. na civilizirana (!) toda Angli- rani„ 2račni vojni Cemu ge te ja tega m hotela sprejeti ... ga ni spomnil takrat ko go Koelnische Zeitung priznava, nemška letala gejala smrt -n da so živci civilnega prebival- pogubo nft Beograd in drug& stva močno trpeli zaradi zrac- srbgka megta? Takrat mu bi_ nih napadov in da so zdaj ze do . x v .	,
skrajnosti napeti. Na stotisoče 10 VSec m popolnoma P^v, da ljudi je ostalo brez strehe. V neštete množice nedolžnega ju-j Berlinu je zadnji zračni napad goslovanskega prebivalstva u-J vrgel na cesto 160.000 ljudi. mira jo v ognjeni toči.
Kampanja "Am. Slov." je v ku, pridobite n vega naročnika!
ter izraža mnenje, da poskuša- Policijska oblast osorno gro-jo uporniške tolpe izkoristiti zi, da bodo morali otroci, kate-gigantične boje na vzhodu in re bodo polovili, brez ozira na borbe nemških vojaških sil v starost, v poboljševalnice in da Severni Afriki. "Uporniki so bodo kazni trde in neusmiljene, zdaj opustili svojo dozdaj iz- Nikdo si ne bi mogel izmisliti ključno gerilsko taktiko in pod- bolj groznega dokaza za pro-redili svojo strategijo načelom padanje rodbinskega življenja aktivnega bojevanja. Toda in strahote, ki groze zasedeni podcenjevali so silo nemške ar- Srbiji obenem z lakoto in sploš-made. Nemško poveljstvo je no bedo; to so obupni ukrepi, s vedno razpolagalo, in tudi še katerimi poskušajo hlapci na-danes razpolaga, z zadostnimi ših sovražnikov zadušiti nemire
v svojem poročilu, da se na- Nemca ustreljenih deset talcev, haja po zasedenih deželah 55 Iz Dakarja poročajo, da so v
članov njihovega reda v ujet-i Alzaciji in Lorrainu Nemci mo-	.	. . ,
ništvu. Med temi je 11 duhov- bilizirali 45,000 Francozov, ka-	za nujne potrebe m:m izgrede,
nikov in 44 redovnih bratov, tere so utaknili v vojaško služ- vsa središča upora, kakor teku, pridobite mu kakega no- Med temi je tudi nekaj Ame- bo na ruski fronti, pomešane °n° V °sm' ,lK^dirala. I oda
med Nemce.
nkancev.
AMERIČKI VOJAKI ZABAVAJO MALE BURMENČKE
vojaške operacije v Bosni še niso končane. Razvijajo se in zavzemajo značaj in obseg veli- ..... , kih vojaških podjetij. Nemška vojska je tu zapletena v operacije, ki nikakor nisp postranskega pomena, ali obsega. Gre za široko zasnovan vojaški načrt, ki bo izveden z največjo odločnostjo. Nikakor pa ne
Moritve srbskih talcev
London, 12. marca (AP). — Jugoslovanska vlada v izgnan-
da so
Nemci v Beogradu zopet izvršili dvoje pokoljev in pomorili 1.250 srbskih talcev; vzrok je najbrže bojazen pred izkrcanjem zaveznikov na Balkanu. Rev. Makarje Miletič, 71 let, in
Slika kaže. da so ameriški vojaki ▼ Burmi adopliraii mnogo malih revnih sirot, katerim dajejo tj-ano. Zgleda, da vojaki se z njimi zabavajo. Burmenčki pa so veseli, ker dobijo od njih marsikaj sa pod zob.
i smemo omalovaževati ogrom- ?*ilovoj P°Povič' Pisatelj' se na' nih težkoč, ki ovirajo izvedbo jhajata med umorJenimi-tega načrta."	! Beograjske časopisje je javi-
Boji se še vedno nadaljujejo, lo' da ie bil° v Požarevcu ustre-tako v zasedeni Srbiji kakor y ^nih 400 oseb, dočim je bilo takozvani "Neodvisni" hrvaški 200 deportiranih, državi. Nemške čete morajo ponekod v silnem mrazu — 20 stopinj pod ničlo — prenočevati v šotorih.
Najtežji so boji v Bosni, toda celo tam vlada nekako približno ravnotežje med napadajočo nemško in branečimi se geril-skimi silami.
Sovražni viri priznavajo tudi, da je bila bistveno važna želez-

' ' —
1111 1 11
Stran 2
\
AMERIKANSKI SLOVENEC
AMERIKANSKI SLOVENEC
V torek, 23. marca 1943
f Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen teta 1881
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO,.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago
telefon: CANAL 5544

Naročnina:
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
.$6.00 3.00 . 1.75
Za Chicago. Kanado in Evzopot Za celo leto	$7.00
Za pol leta__ 3.50
Za četrt leto_2.00
Posamezna številka . .	3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1881
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.v Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year.............-.....
For half a year_
For three months_
J
.$6.00 - 3.00 . 1.75
Chicago. Canada and Europe:
For one year_$7.00
For half a year_ 3.50
For three months_ 2.00
Single copy...........3c
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Sumner Welles je pred kongresom zahteval, da se mora misliti že zdaj na načrt, kako naj se uravna, ker drugače bodo nastale zmede. Menda se delajo priprave vsaj za razgovore. Tako je poudaril v mestu Toronto. Omenil pa je Welles nekaj vrlo značilnega, namreč, da se Rusiji prizna večja vplivna sfera na vzhodu. Do kam bi segala ta sfera? Ali le na Baltik in na Besarabijo? Kaj, ko bi segala še dalje na zapad, se raztegnila na vse slovansko ozemlje? Rusi da bi morda uravnali v tem slovanskem ozemlju, drugi v drugih krajih v Evropi! Da bi bil Sumner Welles označil tudi obseg te ruske sfere! Morda pa čas še ni zrel? Preglavic bi pa ostalo tudi v tem slučaju, ker nihče ne ve, kako bi Rusija uravnala.
naslednik je oznanil in pričel 1 Sreča je opoteoa. Toliko modri,
Dopisi važaaga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Tsaj dan in pol pred dnevom. ko izid« lis L — Za zadnjo številko t tednu j« čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa bres podpisa sa na psira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
VATIKAN IN JEZA RADI NJEGA
Ko je Hitler precej vse opravil po ostali Evropi, se je ozrl še proti Rusiji, in dne 21. junija L 1941 je Rusijo napadel. Prej je z Rusi pridno paktiral in Rusi z njim. Tega neki še danes ne morejo pozabiti in servirajo Rusom vsak dan za zajterk. Kaj je Hitlera podžgalo, da se je odpravil na pot v Rusijo s svojimi legijoni? Hudi jeziki pravijo, da je šel tja po kruh in olje. Hitler tega seve ne bo povedal,' ker nihče rad ne pove, da mu kruha zmanjkuje, v vojski še manj, da mu zmanjkuje olja in maže za vojno mašino. To je naravno. Kaj ga je toraj podžgalo? -"Vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazih pogum?" tako bi lahko poprašali s Koseskijem. Povedal je Hitler, kaj ga podžiga. Tisti šmentani boljševizem, ki se je razpasel v Rusiji in ga noče biti konec. To je Hitler oznanil vsemu svetu, in povabil na pohod ves svet, še na Vatikan ni pozabil. Znano je, da je bil vsaj Vatikan pri povabilu hudo zapet, in je ostal zapet do daneš.
Boljševizem. Kaj vsebuje ta šment? V prvi vrsti komunizem, kolikor je to socialen pojav. Pri komunizmu je ostal Vatikan zapet, kar je naravno, ker precej nekega dobrega komunizma pozna Vatikan, katoliška cerkev tudi. Samostani so na dnu komunistična naprava, in na komunistično stran cika tudi Hitlerov nazijzem, saj Hitler potlači vsako individualnost v človeku in podredi vse državi, kar je najhujši komunizem, ne le morcla kaka socialna naprava ali teorija.
Komunizem pa vsebuje nadalje — brezboštvo, in tu bi bili pri boljševizmu. Tu, namreč pri brezboštvu, bi Vatikan ne smel biti zapet. Kako da je ostal zapet do danes? Well, Vatikan pozna Hitlera bolje ko le kdo. H#ler nad Ruse radi — brezboštva?? Za smeh, ko je Hitferov nazijzem še vse bolj nevarno brezboštvo. Ruski boljševizem ali rusko brezboštvo pravi in trdi, da ni nobenega Boga, in isto trdi tudi nazijzem, pa postavlja nekega nemškega boga na mesto krščanskega in resničnega Boga, in prav radi tega je nazijzem vse bolj nevarno — brezboštvo, bolj mamljivo brezboštvo.
V	Vatikanu nikakor niso na glavo padli, ker so ostali zapeti tudi pri Hitlerjevem vabilu na borbo zoper — brezboštvo.
V	Rusiji pa gre bolj šper, nekaj kruha je bilo, olja menda nič, in zdaj izgleda, da še kruha ne bo, in ruske poljane so posejane z mrtvimi naziji in njih zavezniki. Sper gre, bolj mršavo gre v Rusiji, in ti nečedni ruski boljševiki ne poznajo špasa, kadar mažejo nazije. Izgleda celo, da bi utegnili ti boljševiki nazije celo končno namazati, da ne bo kruha, ne olja, batin pa dosti.
Kaj naj počne Hitler? Kloniti mu ravno še ni bilo treba, dosti legijonov še ima, izgleda pa tudi, da dosti strahu tudi. Hitler ni len, še manj v zadregi, in zato poživlja iznova in ponovno, poživlja celo Anglijo in Ameriko, naj se mu pridružijo v borbi zopet — ta boljševizem, ker drugače bodo boljševiki požrli ves svet, ne morda le Nemcev bodo spravili ob vero, ves svet bodo vtaknili v svoje brezverske žepe.
Vsaj Vatikan pa je ostal zaprt, in Anglija in Amerika, upajmo vsaj, ne bosta šle Hitleru na limanice, ko brezbožni Hitler kliče na pomoč zoper — brezbožnike, dasi pravi le, da zoper boljševike.
Z ruskim oliem ni bilo nič, pri ruskem kruhu gre roba navzdol, vsega bi pa Hitler potreboval, in zdaj zavija oči in poživlja vse, naj za božjo voljo pomagajo potlačiti te ruske — boljševike.
Vsaj Vatikan dobro ve, kaj dela, in od zadržanja Vatikana bi se lahko vsi naučili, ako bi ta Vatikan ne bil tako sitna roba, in od te sitne vatikanske robe izvira vsa jeza na Vatikan tudi pri naših bivših kravjih in kozjih pastirjih.
ŽRTEV VOJNE San Francisco, Calif.
Zopet je posegla med nas kruta smrt in vzela življenje krepkemu mladeniču Joseph Peter Stark. -
Komaj je minulo eno leto odkar se je poslovil od nas ter stopil v službo Mornarice Z. D. A., ali že ga je Bog1 poklical k sebi.
Prošli mesec, 20. feb., ko se je vračala njegova ladja U. S. S. Y. M. C. 133 s celo posadko v svoj pristan na kratek odmor, jih je zadela nesreča. Divji vihar je ladjo premogel ter jo u-ničil ob pečinah oregonske obale. Z nesrečno ladjo je našlo hladni grob večje število članov posadke s poveljnikom vred. *
Pokop se je izvršil v mestu Sebastopol, Calif., kjer prebiva pokojnikova mati na svoji domačiji.
Sprevoda se je udeležilo lepo število sorodnikov in prijateljev. Ameriška Legija in Vojska Z. D. A. pa sta mu izkazali zadnje vojaške časti. Rev. V. Vodu-šek je daroval peto sv. mašo za-dušnjco, ter ga je spremil na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
V nedeljo 7. marca so se žup-!ljani cerkve Sv. Rojstva v mo-[litvi spomnili pokojnega Jože-
•	ta, med tem ko je Rev. Vodušek I zopet opravil molitve za umrle.
•	Pevski zbor pa mu je v slovo zapel pesem "V igre d se povrne".
Jožef Stark je postal druga slovenska žrtev te svetovne vojne iz naše naselbine.
Pokojni je bil rojen v San Franciscu ter je bil 25 let star; zapušča mater in sestro Frances. Starši pokojnega so došli v Ameriko pred 37 leti. Oče* je tudi preminul pred več leti in je bii doma iz Kovačevasi, mati Margareta pa iz vasi Sodev-ce, fara Stari trg ob Kolpi, na Dolenjskem.
Bog mu daj večni mir, žalujočim pa naše sožalje!
Joseph J. Nanut.
-O-
KLIC 12 GLOBOČINE Monroe, Mich.
Prišli so časi groze in trpljenja za ves svet, posebno pa za naše rojake v stari domovini. Draga nam bitja so daleč od nas, raztresena po vseh delih zemlje in po vseh širnih morjih. Njihov mili glas ne more do nas, mi pa ne moremo do njih. Suha koščena žena jih je in jih bo še veliko pokosila s svojo koso. Mnogo jih spava smrtno spanje po raznih bojnih poljanah, a tudi v globočini morja
spijo žrtve v lepem stanovanju, nevidne stvari med milijonskimi zakladi, daleč daleč globoko pod morjem, ki jih je pogoltnilo; druge zopet dohiti in zajame ogromni črni ptič smrti visoko nad sivimi oblaki.
Bolečina" kliče iz mojega srca : Črna zemlja, odpri se in zagrni vse tiste, ki so zakrivili to gorje. Pa se mi zdi, da odgovarja zemlja: Kako se bom odprla, ko sem vsa premočena s človeško krvjo!
Gorje svetu, če ne pride kmalu pomoč iz neba. Besna človeška strast je tako razpaljena, da bodo tolkli, dokler bodo imeli s čim in po čem . . .
Upajmo, da nismo daleč, ko bo večni Bog stegnil svojo mogočno desnico čez ves svet in ustavil bojni ogenj in sovraštvo narodov, in podelil ljudstvu mir.
Moč prevzetnih ošabnežev bo poginila v ognju in obupu, ker pravični narodi vpijejo gori v nebo za pomoč, in njihova molitev mora prej ali slej pre-cireti oblake. Bog je nekdaj usliševal prošnje pravičnih in se jih usmilil; upajmo, da zdaj tudi nismo daleč proč od njegovega usmiljenja!
Upajmo, da pride prihodnje božične praznike glas miru na zemljo, in da bo Večni podelil svojo pomoč, da ohrani svoje ljudstvo in obrne vse na dobro, kakor je že neštetokrat storil prej. Spet bo mirna Evropa; podobna bo zvezi ameriških narodov, in mrtvaška tiha ura bo minila za dolgo časa. — Pozdrav čitateljem!
Monroeška Slovenka.
-o-
VZHAJA LI SONCE?
Pueblo, Colo.
Da, vzhaja! Vendar se dobi eden ali drugi, ki raje kriči: Zahaja! ker je samsvoj, angleški rečeno, vzeto od latinskega, "pessimist", ponaše — črnovi-dec. Treba je le ogledati to stvar od pravega kotička, potem se nekaj posveti, spoznamo, da res sonce VZHAJA!
Obiščem rad St. Mary's v Pueblo, tako, da se me bodo rojaki in rojakinje kmalu naveličali, pa 7. do 11. marca je bilo neizmerno zanimivo. Na troje sem naletel pri tem obisku: mladi župljani so lojalni Arne-rikanci; veselo, hrabro gredo v službo Strica Sama; moji sestrici, Sr. Cirili, so rojakinje priredile prav skrivno namoč prijeten sestanek "birth-party" za njeno 66. leio, in pa moj vrli
"drive" za velevažno podjetje. Rev. P. Anton Roitz OSB., s previdnimi sotrudniki, vidijo, da je prilično, sedaj se pripraviti; tedaj ne bo sila se vtopiti v siten dolg, ko se bo gradilo.
Podvzetje nikakor ni malenkost. Lepo dišeče rožice ne rastejo brez bodečega trnja, sveži zrak nas ne bo objemal, če ostra sapa, močni viharji ne razvedrijo ozračja. Starejši fa-rani, naši blagi pijonirji, dobro pomnijo, kako smo vlekli, potiskali težko obloženi voz preko hribov in dolin, predno smo prišli do tega, kar slednjič la-stujemo. Vse je bilo revno, slab zaslužek, vsi smo bili brez potrebne izkušnje. Ali nas mar ni vodilo, navduševalo — spoštovanje za sv. vero, skrb za časni in večni dobrobit naše mladine? Zmagali smo, goro-stasne zapreke razbili in sedaj se pravično veselimo prav lepe-
blagi, previdni pa moramo biti, da tole veličastno delo ne moremo doseči kar za malenkost, kar z malim drobižem. Pride drugačna muzika. Bolj izdatni darovi, stotaki morajo zapeti to veličastno pesem. Na puf in z baharijo se ne pride nikamor. Katerim je dobrotljivi Bog naklonil do sedaj večje imetje, večji zaslužek, bi se morali kar hitro pokazati, blagodušno, primerno. Tako se zbudi, oživi bla-godarnost skoraj vseh faranov. Zgledi vlečejo vedno in povsod.
Ali boš kaj revnejši zaradi tega znamenitega "drive", tvojega darila? Nikakor. Nekoliko res zaboli, kakor vsak požrtvo valni dar. Cim bolj te zaboli, tem več zaslužiš pri Bogu. Ko ti dentist zob izdere, te zaboli, pa kmalu je bolje. Položiti je treba svoj primeren dar veselo, blagodušno, potem izbereš Boga za svojega dolžnika. Kakor
ga uspeha. Grove in zgoraj je sejemo, tako bomo želi.
naš ponos. Povodenj, preselitve so nam nagajale, pa sedaj, slednjič je vse naše. Oboje se porablja naši fari v dobrobit. Slednji naj bi čutil, naj bi modro spoznal: to vse je moje, naše — božje in naše. Ako res ljubimo skupno moč, se ne delimo, se ne ločimo sami; nas nikdo drugi ne sme deliti in ne more; ostanemo ter se skupno razvijamo in skupno napredujemo. Skušajmo, da ne bomo ozko-srčni, marveč bodimo daljnovidni.
Mladi župnik č. g. Anton se ozira na oba kraja z enakim zanimanjem, kakor vsi premišljeni farani, ki se bojijo, da bi se komu zamerili. Kako se bo po-večem vsem ustreglo? Kdo ostane prijatelj obeh*prostorov, čeravno mu ni vse povolji? Ponosno, veselo pripoznaj: vse je moje, vse naše, moj trud, naš trud, — zgoraj in spodaj.
Domenjeno je, da se pripusti vsakemu dobrotniku po volji, zakaj se naj porabi njegovo darilo. Naj tudi vsak zapiše.
1.	Cerkev v Grove se znabiti prenaredi, oba nadstropja v enega. Streha potrebuje znatno popravo, župnišče čaka za u-dobno zboljšanje, da bo eden č. duhovnikov spodaj stanoval. S tem se je že začelo. Še več drugega, če bo kazalo.
2.	Vsak razume, da zgoraj, na Eiler, potrebujete prostorno cerkev, da ložej obdržimo mlade familije, ki gredo le prerade stran od svoje naselbine; mič-na, vabljiva cerkev, izvrstna šola gotovo vleče in drži rojake in rojakinje, ki znajo ceniti svojo vero in tudi svoj narod. Ali so stranski kaj več vredni, kakor smo mi? Seveda moramo nadalje misliti na lepe oltarje, kri-žev pot, slikanje in vso opravo. Marsikdo si bo omislil in oljubil kak stalni SPOMIN, da bodo Vaši otroci, potomci mislili na svoje blage starše ter jih častno posnemali. Vaš blagi SPOMINEK bo deloval za blagor sv. vere, za zveličanje duš, ko boste (upamo) iz nebeškega doma gledali na svoj zemeljski dom. Opomini bodo, naj farani molijo za nas.
Dobro pomnimo, fara "drive" ne bo skubila, drla si-romašnejše farane. Pri Bogu so vsi ti še največ vredni, ali siromašni pridejo pa tudi do večjega imetja, tedaj lahko postanejo veliki dobrotniki svoje fare.
Ali ni vse to vesela resnica, kar Vam povem? Ali se ni pameten svet ravnal tako, že od-nekdaj? Premisli malo (use common sense), zraven pa še na BESEDO BOŽJO pomisli!! Za cerkveni napredek žrtvovati po svoji zmožnosti, darovati (primerno) za verstvo, tudi če za nemalo plačilo — se zdi marsikomu nekako sitno, nadležno — boli. Poglej prijatelj, ne najdeš nikjer tako jasno, pomenljivo in jedernato povedano, kakor v Davidovih psalmih. Verujemo, tam govori sam Sv. Duh. Ps. 118, verzi 105, 112 & 144. "Beseda Tvoja je svetilka mojim nogam in luč na mojih potih" — "Skušam nagniti srce svoje, naj spolnuje kakor tirja Tvoja pravičnost — ker plačilo je obilno in večno." — "Ti (Bog) mi daj, da razumem (spoznam), in živel bom." Je Ii to malo? Ali je požrtvovanje zastonj? Ali bo darilo zgubljeno?
P. Cyril Zupan, O.S.B.,
postaran prijatelj Tvoj.
-o-
74 LET STAR, PA HOČE V BOJ
Kot vojak v italijanski vojski pred več kot 50 leti, je neki Tony Albert pomagal graditi sedanje italijansko kraljestvo z njegovo lastnino v Afriki. Nato je šel v Ameriko, se oženil in delal v premogovnikih celih 47 let. Dobil je 23 otrok, od katerih jih 21 še živi. Tudi je postal v tem času zares patriotičen
Poroka
Chicago, 111. — V soboto 20. marca popoldne se je v cerkvi Sv. Štefana poročilo slovensko dekle* Miss Elsie Reich in.Lt. Julian Ciszek, ki je prišel iz Fort Bragg, W. Va. — Poroka se je morala neicaj tednov zakasniti, ker ženin prej
ni mrgel dobiti dopusta. _
Castitamo!
Smrtna nesreča
St. Michael, Pa. —- Pri delu v premogovniku je 8. marca rojaka Franka Hočevarja, starega 57 let, rudarski voziček pritisnil k stebru in ga zdrobil. Omenjeni je prišel v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, v In-dianapolisu pa dve sestri.
Novi grobovi
Ely, Minn. — Naročnik Peter Jerich je umrl in je bil pokopan 13. marca. Star je bil okrog 60 let, rojen pa je bil v Cerkljah na Gorenjskem. Bil je vdovec in zapušča več otrok; en sin je pri vojakih. — Umrla je tudi soproga naročnika Johna Ko-shak, E. Sheridan St. — Prve dni marca sta bila po-nesreči zadušena od plina, ki je ponoči uhajal iz kuhinjske peči, John Šega in njegova žena Marjeta. Oba sta bila stara čez 80 let. Žena je umrla takoj, mož pa je podlegel nekaj dni kasneje. Bila sta tukaj okrog 40 let in sta prišla semkaj iz Brazilije. Zapuščata sina in štiri hčere.
Zinka Milanov in Anton Šubelj
Chicago, 111. — Newyorška Metropolitan opera gostuje te dni v* tukajšnjem Civic Opera gledališču. Članica te družbe je tudi znana hrvaška sopranisti-nja Zinka Milanov, ki bo nastopila v soboto 27. marca zvečer in v soboto 3. aprila popoldne. Dne 3. aprila bo petje odposlano tudi po radio po celi Ameriki in Kanadi. Mr. Šubelj poje v zboru te operne družbe in bo nastopil že v torek 23. marca v operi "Faust".
Novi državljani
Milwaukee, Wis. — Nasled-
Amerikanec. Družina ima zdaj i ™J*aki in rojakinje so zad-
svoj dom v Kingwood, W. Va., odkoder se je šest sinov vpisalo med vojake Z. D. Toni, ki je zdaj 74 let star, se je tudi hotel vpisati med vojake in je pisal naravnost predsedniku Roose-veltu, ko ga nabiralna komisija ni hotela sprejeti. Povedal je predsedniku, da se je pred 53 leti boril v Afriki in da bi bil v veliko pomoč naši vojski, ker "pozna tamkajšnjo deželo". Prezident je odgovoril, da mu je žal, vendar je Toni prestar, da bi šel v boj. To pa možakarja nikakor ni zadovoljilo. "Saj vem, da sem 74 let star," se je hudoval, "pa kaj zato? Še ved-prijno lahko kopi jem premog, in to je težje delo, kakor nositi puško."
--o--
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode
v vaši naselbini!
nje,čase postali ameriški državljani: Peter Grubich, Katarina Kollar, Lidia Paich, Mary Pe-trič, Mary Vinšek, Anton Kast-ner, Angeline Jerich, Louis Parkel, Anna Palčič, Mary Mlinar (Cudahy) in Ivan Divjak.
Samotar
Arma, Kansas. — V Cocke-rillu so dne 8. marca sosedje našli rojaka Johna Funkel mrtvega v njegovi koči, kjer je samotarji leta in leta. Star je bil 65 let, doma pa od Hrastnika na Spodnjem Štajerskem. Bil je star naseljenec v teh krajih. -o-
For Victory Suj
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
TARZAN (668) SKRIVNOSTNO OROŽJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
jagger's hand crept inside his -5hirt. he'd defend himself against TAR-2an-s anger if „ egaus Accused him.
Ziočinčeva roka je naglo posegla ža srajco. Sam se bo branil pred Tar-zanovo je/o, če bi Egalis obdolžil njega.
but the wounded man murmured u i'm sure none of these people stabbed me.-they. are all my
friends i'_
Toda ranjenec je zamrmral: "Prepričan sem, da med temi tukaj ni tistega zločinca. Ti ki so tu, so vsi moji prijatelji!"___________
Then the assassin must h^s died in the shipwreck," tarzan shrugged.i jasger was -relieved.
..^i'I'.W?
with his secret WEAft)N jagger believed he COULD conquer. tarzan, but he was not yet READY for A 5howdown.
"Torej je moral morilec poginiti ž ladjo vred," je povdaril Tarzan. To je Jaggerja pomirilo. _______
Lupin Jagger je bil prepričan, da more Tarzana premagati s svojim tajnim orožjem, vendar sedaj še ni Jjil pripravljen za to._________
LETALO. KI SE DVIGA IN PRISTAJA NAVPIČNO
Slika kaže neko seno, ki je zakrila in vari skupaj razne kose v PuUma nori lovami. kjer izdelujejo rasna vojna naročila. _ „__J ________
J. M. Trunk:
TEDENSKI KOLEDAR
28.	Nedelja — 3. postna.
29.	Pondeljek — Jona in Barahjezus.
30.	Torek — Angela Fol,	. ^
31.	Sreda — BI. Modest.
1.	Četrtek — Hugon, škof.
2.	Petek — Frančišek Pav lanski.
3.	Sobota — Rihard, škof.
ČETRTA NEDELJA V MARCU
Ali res misliš, da ti poleg skrbi za jesti in piti ni treba imeti nobene skrbi? Ali bo tebe konec, ko te zagrebejo v črno zemljo? Čemu potem na grobu razne govorance, ako bi tebe ne bilo več? Taki, kateri ti hočejo nekaj sličnega o koncu dopovedati, si sami bijejo po glavah. Bodi previden, ne varaj samega sebe in ne daj se varati po drugih. "Non omnis moriar — ne bo me vsega konec pri smrti", tako so priznali pošteni pagani. Pazi, da te nekoč ne osramotijo, saj si kristjan. Človek ne živi le od kruha ..to-raj je drugo življenje, ki ni na kruh navezano. Je tako, namreč pravo in večno življenje, in odtod tudi tvoja skrb, če ti ne ugaja strah, za to večno življenje.	^ ^
Odsihmal velja in stoji, da moraš poskrbeti prav sam za onstransko življenje.
Priporočil sem ti, da imej veliko zaupanja pri dosegi tistega življenja. Edina zapreka bi bi-
la, ako bi ne imel zaupanja, druge zapreke ni, najmanj bi je bilo na strani samega Boga. Odtod zaupanje. Zaupanje je nemogoče brez ljubezni, in ker moraš sam imeti zaupanje, sledi iz tega, da se moraš sam sebe ljubiti. Kako to, da ne omenim najprej ljubezni do Boga, ko moraš v Boga zaupati? Ni prav nič napačnega pri tem. Sebe moraš ljubiti, drugače ne boš imel za-se skrbi, in ker moraš pri tem zaupati na Boga, je ljubezen do Boga v ljubezni do sebe vključena, saj prav nihče ne ljubi sebe, ako ne ljubi Bo-ga.
Pri vsem tem pa ni nobenega dvoma, da je ljubezen do Boga prva in največja, toraj na prvem, ne na drugem mestu, brez ljubezni do Boga ni ljubezni do sebe, niti do bližnjega, ali le prazno besedičenje.
"Iz vsega srca svojega, iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje" to je začetek in konec.
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.	* ^^^
govor na radio v slovenijo. '
( Oddan preko bostonske postaje WRUL, 9. marca 1943.)
PRVA SEJA EKSEKUTIVE
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA
SVETA
vrseca se dne 22. decembra 1942 na 1904 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois.
(Konec)
Slika kase takozvani armadni Sikorsky helicopter letalo, ki se dviga navpično in lahko pristaja navpično. Letalo ne rabi obsežnega prostora za zalet, kakor druga letala.
Slovenci, Slovenke, Jugoslovani:—
Pretekle dni so ameriški časopisi poročali o neki oddaji vatikanskega radia, v kateri je Sveta Stolica javno obsodila zverinstva osišča nad nedolžnimi in brezbrambnimi civilnimi prebivalci Evrope. Morda ste sami slišali to oddajo vatikanskega radia, toda naj vam povem, kako so o tem poročali tukajšnji časniki in dostavim našo tukajšnjo reakcijo na to poročilo.
V nekem velikem new-yor-Škem dnevniku na primer beremo naslednjo notico: Naslov se glasi: Vatikan obsoja pobijanje talcev. (Poročilo United Pressa). Notica sama se glasi: Vatikanski radio je razglasil v Nefnčijo, da katoliška cerkev obsoja zasužnjevanje svobodnih ljudstev, deportacijo v tujino na prisilno delo, kakor tudi pobijanje nedolžnih talcev — tako so izjavili danes predstavniki Združenih Držav.
Notica nadaljuje: Oddaja vatikanskega radia ni izrecno imenovala Nemčije, toda bilo je to lahko razumeti, zakaj oddaja je bila v nemškem jeziku in speaker je izjavil: Mi vsi sedaj dobro vemo, kaj pomeni vojna . . . odkar so^emci vkorakali na Poljsko.
Speaker je nadalje izvajal: Dandanes smatrajo vojno za u-godno priliko za vse mogoče krutosti, tako na primer:
1.	za preganjanje vere, ko so v tej vojni zatrli že toliko samostanov in redovnih hiš, zaprli že toliko cerkva in verskih Sol;
2.	za nečloveško zasužnjevanje osebne svobode, kakor ni bilo še nikoli poprej slišati;
3.	za deportiran je tisočev v tujino na prisilno delo;
4.	za pobijanje krivcev in nekrivcev brez vsakega razločka;
5.	za uničevanje kulturnih yrednot starih cela stoletja;
6. za neodpustljivo tiranstvo nad človeškimi bitji, zlasti nad Šolsko in akademično mladino v prilog države, ki hoče biti absolutna in se ne zmeni za nika-ke božje postave.
Speaker je končno povzel vsebino svoje oddaje v naslednjih besedah: Jasno se opaža v današnjem svetu popolno pomanjkanje gospodarske, politične, socialne in moralne ustaljenosti in discipline. Na njeno mesto je stopila skrajna zaverovanost v nižje človeške nagone in telesno počutoost. Nič več ni trdnih načel in globokih prepričanj. Papež vse to vidi in dviga svoj svarilni glas s protestom proti vsemu temu. Predvsem pa sam trpi ob mukah trpečih ljudstev.
Notica v listu zaključuje s te-mile besedami: Ta radijska oddaja se je vršila v torek na dan pete obletnice, odkar je Pij XII. zasedel papeški prestol.
* * e
Dragi poslušalci in poslušalke v Sloveniji! Samo po sebi se razume, da je bila tu v Ameriki ta izjava vatikanskega radia z velikim zadoščenjem sprejeta. Saj nam samim je že zmanjkalo besed, s katerimi bi mogli dovolj izraziti svoj najgloblji gnjev nad početjem nemških nacijev in italijanskih fašistov v okupiranih ozemljih. Poročila, ki nas dan na dan dosegajo, so tako strašna, da bi se morala zdeti kar neverjetna, če bi ne bili poučeni o zverinskih nagonih nacijev in fašistov iz najbolj verodostojnih virov. Ker hipno ne moremo na pomoč tem nesrečnim žrtvam nacijske-ga in fašističnega barbarstva, nas ta poročila toliko bolj podžigajo k največjim vojnim naporom, da bo naša Amerika čimprej pripomogla do zmage pravični stvari in do tega/" da bodo krivci prejeli zasluženo kazen, kakoršna je njihovim barbarstvom edino primerna, trpeči narodi pa plačilo za svo-
je neizmerno morje sedanjega trpljenja pod nacizmom in fašizmom.
Poudarjam, bratje in sestre, ne samo pod nacizmom, tudi pod fašizmom. Saj nam tukaj ni prav nič neznano, da fašizem v svoji brutalnosti prav nič ne zaostaja za nacizmom — kveče-mu ga zna še preseči. Res je, fašistična brutalnost je omejena na manjše ozemlje in ne dosega tolikih dežel kot divjanje nacijev, toda Slovenci, Hrvatje, Srbi, Albanci in Grki so prav tako ljudje in nič manj ne čutijo svojega nečloveškega zasuž-njenja kot ga čutijo narodi, ki so p$dli v kremplje nacijskih zveri. Amerika ne dela nobenega razločka med nacijskimi in fašističnimi zločini, vse enako obsoja m vsa jo enako bolijo. Zlasti naj na tem mestu omenim zgražanje, ki ga opažamo ob teh poročilih med ameriškimi Slovenci in ameriškimi Ita-
svojo besedo za pravično slovensko stvar. O tem vam bom prihodnji petek posebej spregovoril. Videli boste, da imate svoje prijatelje tudi med poštenimi Italijani v širokem svetu, smemo pa po pravici sklepati, da tudi tam v njihovi lastni domovini, čeprav za enkrat še ne morejo z besedo in dejanjem na dan.
No in sedaj naj se vrnem k prej omenjeni in citirani oddaji vatikanskega radia. Res po poročilih v njej niti Nemci niso bili izrecno omenjeni in smemo vsekako sklepati, da je izrečena obsodba prav tako zadela fašistične brutalnosti, kakor je zadela nemške, oziroma nacij-ske. Vendar bi bilo nam ameriškim Slovencem, kakor tudi vam doma in drugod po svetu, pa tudi vsem poštenim Italija nom tu v Ameriki in drugod po svetu, zelo zelo ustreženo, če bi
prišla taka obsodba preko vati-lijani. Da, tudi med ameriškimi, kanskega radia tudi v italijan-Italijani! Naj ne misli laški fa- oVam i m IL-11 i« na oomn nom_
Italijani! Naj šizem tam v vaši bližini, da je duh barbarskega fašizma doma prav povsod, kjer biva kak Italijan! Milijoni italijanskih izseljencev so po svetu, jako mnogo jih je tudi med nami v Združenih državah, pa lahko po pravici izjavljam pred vsem svetom, da se po večini fašizma
skem jeziku in ne samo v nemškem. Bila bi prav tako na mestu kot je bila ona v nemškem. Saj morda je bila taka oddaja tudi v italijanskem jeziku in bomo mi to šele zvedeli, da je bila. Mi pač samo uporabljamo to priložnost, da razodenemo svoje misli, svoja čustva in svoje želje. Saj smo na primer tudi
in njegovih metod sramujejo do z velikim zadoščenjem brali,
dna svojih demokratično in sploh človeško čutečih src. Rdečica jih obliva ob misli, da je njihova nekdaj tako slavna rojstna domovina padla pod peto tako nizkotno mislečega in čutečega fašizma. V govorjeni in tiskani besedi izražajo nam, ameriških Slovencem — in to za vas, dragi bratje in sestre tam v lepi Sloveniji — izražajo svoje iskreno sočutje, ko čitajo poročila o strahotah tam pri vas pod njihovimi rojaki fašisti. O-betajo nam svojo najvoljnejšo pomoč, ko pride čas za to, da bodo z nami vred tudi oni mogli na primernem mestu zastaviti
jane od fašistov, stotine slovenskih talcev, ki so morali v smrt brez preiskave in brez krivde, tisoči in deset tisoči slovenskih deportirancev, ki vegetirajo v laških ječah in taboriščih — že samo vse to, če bi se ne godilo nikjer drugje ko v Sloveniji, je dovolj dokaza za upravičenost naše poprej izražene želje. — Bratje in sestre, na svidenje prihodnji petek!
TO m ONO
amerikanc1 bombardirali kisko Šestkrat v enem dnevu
> Washington, D. C. — Mornariški urad javlja, da so ame riški letalci zadnji pondeljek šestkrat napadli Kisko v Ala-ski, ki so jo zasedli še lani Japonci. Kisko so Američani do-sedaj že 23 krat napadli iz zraka.
-o-
izdelovalci krst na stavki
New York, K. Y. — V New Yorku je stavka že dva dni 700 izdelovalcev mrtvaških krst. Poročilo pravi, da imajo v New Yorku dovolj krst samo še za dva dni. Vladni posredovalci že posredujejo, da stavko končajo.
kako so na najvišjih mestih vložili svoje proteste zoper fašistična zverinstva v Sloveniji taki visoki cerkveni dostojanstveniki kot škof Srebrnič, nadškof Margotti ter škofa v Trstu in na Reki. Ce bi tudi drugih poročil ne imeli, te visoke osebnosti so nam dpvolj veliko poroštvo, da vemo: fašizem in nacizem sta enake obsodbe vredna in ne moremo videti nobenega vzroka, zakaj naj bi fašizem v Italiji ne dobil prav enake graje z najvišjega mesta kot jo je dobil nacizem v Nemčiji. Nešte-vilne slovenske vasi, neusmiljeno požgane, porušene in razde-
MASKIRANA ŽENA PRI DELU
v boju z "voljčjim gnezdom"
Washington, D. C. — Mor nariški urad je objavil poročilo o velikem boju manjše a-meriške bojne ladije "Cutter", kakoršne uporabljajo za preganjanje submarinov. Te ladije so lažjega tipa in imajo veliko plovbeno brzino in so zelo praktične zlasti za metanje globinskih bomb, ki jih mečejo v vodo z namenom, da v glo-.bini z močno eksplozijo uničujejo podmornice. Ladja Campbell, ki je spremljala zadnji mesec ameriški konvoj v severnem Atlantiku je zavozi-la v takozvano "voljčje gnezdo" nemških submarinov, ki se zbirajo na gotovih točkah v večjem številu. Ladija je vrgla več globinskih bomb na submarine in šestega je uničila na površini, ko se je prikazal. Ladja sama je bila poškodovana, ki so jo pozneje popravili in se je zdaj vrnila nazaj.
-o-
japonci odbiti na t kitajskem Chunking, Kitajska. — Ob jreki Yangtze, kjer je v nedeljo začelo prodirati več japonskih oddelkov, so Kitajci z močnim protinapadom iste zavrnili in odbili. Neke oddelke so Kitajci obkolili in jim groze z uničenjem.
-o-
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI
Kakor naše narodno edin-stvo, tako ima tudi demokracija močne sovražnike in sicer ne samo v osiščnem taboru. Kdor ima odprte oči, ne more prezreti, kako skuša reakcija preprečiti uresničenje glavnega cilja v tej vojni in spraviti svet nazaj na tisto točko, kjer je bilo ljudstvo le štafaža najsebičnej šim interesom. A če je demokracija potrebna vsem, je za male narode tako neizogiben pogoj, da brez njega ne morejo živeti. Ker pa demokracija še davno ni varna, je tem važnejša naloga tistih, ki jo hočejo priboriti. V ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje. V prvi vrsti je kongres naložil izvrševalnemu odboru, da naj po možnosti posreduje med Srbi in Hrvati za sporazum, ki je-obema enako potreben. Pa so tudi druge organizacije v deželi, ki imajo široko obzorje in se bore za demokra-tiziranje vsega sveta; in resnično, le če postane ves svet demokratičen, bo demokracija posameznih delov, torej tudi našega naroda varna vsake avtokra-cije.
Naloga SANS je, pripraviti tla za dosego teh ciljev. A kadar bodo nacisti in fašisti pregnani s slovenskih tal in bo narod v domovini odrešen te more, mora SANS stopiti v ozadje in prepustiti ondotnemu narodu, da si sam uredi svoj dom. Dotlej morajo njegovi bratje delati na to, da bo dobil tako priliko in da ne bo ukanjen, kadar zmaga.
SANS ne posega v strankarsko življenje, toda pričakovati sme z ozirom na nevarnost, ki preti narodu, da ne bo to delo, ki ne služi nobeni posamezni stranki, koristi pa vsem, ker ne more nobena uspevati, če propade narod, ovirano iz malenkostnih razlogov. Nasprotnikov ima med tujci dovolj.
Izvrševalni odbor je dovršil priprave za izgradbo organizacije in v kratkem dobe naša društva in ustanove vabila in navodila za snovanje krajevnih organizacij, brez katerih ni mogoče pričakovati uspeha. Izvrševalni odbor apelira tudi tem potom na vse, katerim je rešitev in boljša bodočnost naroda pri srcu, da se odzovejo temu vabilu — nekatere so to že storile in dale hvale vreden zgled — in pomagajo zgraditi organizacijo, ki bo dovolj močna, odbiti napade vseh sovražnikov slovenskega naroda in svobode.
zbeganim, a hrepenečim ljudstvom jasnosti.
Iz Slovenije, iz Jugoslavije, z Balkana sploh prihajajo poročila, ena svetla, druga mračna, tretja skrajno porazna in obupna. Kdo naj v daljavi presodi, katera so resnična, katera na pol resnična in katera povsem zlagana, kajti v položaju, kakršen je sedaj v domovini se ljudje pogostoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. Odmev na to pa je često tak kot da bi bilo najbolje, če bi prenehal vsak odpor proti sovražniku. Lahko je razumeti, da marsikdo pričakuje dobrote od tirana, če bi ga pustili na miru; toda mi, ki smo na varnem in zato lahko bolj mirno mislimo, moramo vedeti, 'da je tak up prazen, kajti iztrebljenje slovenskega naroda je bilo na programu nacizma in fašizma in vršilo bi se tudi če ne bi bilo nobenega odpora kot se je vršilo takoj, ko so tolpe diktatorjev vdrle v Slovenijo in začele izganjati ljudstvo, ga zapirati, trpinčiti, ubijati in odvajati v sužnost. Fašizem je sadističen in ne more izhajati brez mučilnice.
O posameznih fazah tega odpora v Sloveniji ne more nihče podati tako natančne slike, da • bi nam moglo biti prav vse jasno. Gotovo pa je, da se je ta odpor porodil na domačih tleh in ni bilo drugače mogoče, kajti ko se je po invaziji jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije so bile vse zveze z ostalimi jugoslovanskimi kraji pretrgane in tudi če bi bil kdo hotel organizirati slovensko obrambo iz Srbije, iz Bosne, iz Hercegovine, bi bilo to fizično nemogoče. Kar so naši ljudje takrat storili, so sami storili in mi jim moramo za vso hrabrost in požrtvovalnost, ki je skoraj brez primere, dati priznanje. Ce ima kdo med nami dovolj moči, da vpliva na dogodke v domovini, naj skuša pomagati sporazumu in sodelovanju proti skupnemu sovražniku; to pa se ne doseže z blatenjem tistih, ki krvave in umirajo za svobodo svojega naroda in njegovih sinov.
Ti izjavi sta bili soglasno sprejeti na seji eksekutive SANSa v Chicagu dne 27. feb. 1943.
sans in odpor v stari domovini
Izvrševalni odbor SANS, globoko obžaluje razne poizkuse, da bi se razvneli skrajno nevarni spori zaradi oblik odpora v stari domovini, ker se s tem postavlja vsa bodočnost slovenskega naroda na kocko.
Ce so med posameznimi bojnimi skupinami v Sloveniji nasprotja, je to pač obžalovanja vredno, toda naša naloga ni, da bi se postavljali za sodnike, še manj pa, da bi prilivali olja ognju s hujskanjem zoper skupino, do katere ima kdo manj simpatij kot do kakšne druge, z razdražljivimi poročili, o katerih nihče natančno ne ve, koliko imajo stvarne podlage in koliko jih je diktirala mržnja in z drugimi načini razdora.
V celi Jugoslaviji je nedvomno konfuzija in bilo bi prečudno, če se ne bi dotaknila tudi Slovenije. Toda že nekaj časa odmevajo glasovi tako kot da je to zopet "balkanska spe-cijaliteta", medtem ko je v resnici ves svet v zmedi in sq tisti, ki bi bili najbolj poklicani, doslej prav malo storili, da bi dali
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) rtelo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.

DR.JOHN i. SMETANA!
Pregleduje oči in predpisuje očala
23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenoe TeL C?oal 0523 Uradne tire: vsak dan od 9 ziutraj do &30
zvečer.
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
FLYING
V torek, 23. marca 1943
AMERfKANSK! SLOVENEC
AMERIKAN3KI SLOVENEC
Stnra I
Hlapec Jan
: Stijn Streuvels
Spet je zavihtel koso. Rezoče jeklo jfe stanovitno, gola mesta puščajo za sabo, s svistečimi zamahi kosilo travo tik nad korenino.
A iz Janove glave je izginil ves mir in njegove misli so se podile križem kražem. Naj je preokret v svojem življenju in vse možnosti še tako vrtel in obračal, zmeraj je ostalo pri tem, da je bilo njegovo mirno, spokojne nehanje pretrgano.
Pozno na večer je še slonel zunaj na zidu, mislil na Vinino vedenje in premišljal, kako ga je pogledovala in kaj je rekla. A iz fjega ni mogel docela zanesljivo uganiti njenih namenov. Saj jo je tudi tako malo opazoval. Stopila je v njegove življenje kakor navaden človek, ki je slučajno stanoval poleg njegove hiše in je zato hodil tudi ista pota ko on. A ljudje so hoteli to, župnik je hotel; po sili bi torej iz tega lahko kaj bilo. Čutil je že, da postaja popustljiv in da se da gnati. Bil je že pripravljen, da se pokorno ukloni neizogibnemu dogajanju. Videli so ga z Vino na poljski poti, vsako nedeljo je šel z njo k maši, torej bi se to moralo brezpogojno končati s poroko. Govorili so modro o tej zadevi, jo odobravali in on sam jo je dopustil ter naprej hodil z Vino. Bila je torej sklenjena stvar! Razen tega sta bila soseda in sta bila oba sama na svetu — marbi se moglo končati drugače kakor s svatbo?! Zdaj se je Jan sam čudil, da je bil pred Vino tako boječ in neokreten; zakaj ni delal tako, kakor, se je ljudem zdelo docela naravno? Zdaj mu je šele padlo na um, da se prav tako lahko poroči kakor kdo drugi. Kako je le prišlo, da ni že prej mislil na koristi ženitve? Potem bi imel koga, ki bi mu kuhal in oskrboval njegove stvari. Toda temu nasproti jemalo tudi dosti težav. Ko je bil s svojo ml&ostjo pri koncu, je sklenil, da bo za-d® najprej prespal in po možnosti do jutri vse pozabil. Kajti čim dlje je razglabljal, tem viharne je so prihajale misli; to mu je postalo tako nadležno in neprijetno, da ni hotel nič več premišljati.
Prej je Jan v nedeljo tako svobodno odhajal iz hiše; zdaj pa je stal in natančno pazil na zvonove, da je odšel o pravem času, da bi srečal Vino — ali pa, da bi se ji izognil? Ni vedel, kaj je boljše. Ko je bil končno zunaj hiše, ga je motilo, če je ni zapazil; gledal je okrog sebe, če ne prihaja " morda za njim, in je nazadnje omahoval, ali naj korak zaustavi ali pospeši. Potem se je jezil nad svojo otročjo omahljivostjo. Ko je nazadnje srečal Vino, je globoko skril svoje misli in mnenja in spet ravnodušno kakor zmeraj kramljal o vseh mogočih rečeh. Nihče ni smel pogledati v njegovo notranjost in Vina je za zdaj ostala še tujka, samo soseda. Čeprav ni govoril o ničemer drugem nego o travniku, o polju in o malih dnevnih dogodkih, je bil vendar zadovoljen, da je v njeni bližini. , Med mašo je začel spet dvomiti, ali naj se bori proti svojemu poželenju, ali pa je že vse usojeno. Spet je začel omahovati in je sklenil, da bo brez odpora pustil, naj gre vse svojo pot, kot mora iti. Potem je pomislil na vse ugodnosti novega življenja, ki se mu je obetalo. Tarnal je nad svojo mrko samoto in nad pomanjkanjem postrežbe in je preračunaval svojo starost. Možnost,
da bi moral pri vsem svojem delu le še ostati sam, ga je delala Čisto malodušnega.
"Kaj nisem že prestar, da bi se spravljal na kaj takega?"
Še pred kratkim je bil trdno prepričan, da bo njegovo življenje potekalo brezskrbno in enolično; in zdaj se je bodočnost spet majala in stal je pred težko nalogo, da mora nekaj izbrati, da mora ubrati neko pot. Našteval je prednosti in pomanjkljivosti in si v duhu predstavljal prihodnost; živel je kot zadovoljen oče in gledal, kako tekajo njegovi otroci po lokah in kako Vina čisti hišo. Nad vsem se je razlival žar nove, zmerne radosti, mirne sreče, tako nekako kakor tam gori na kmetiji. Razlegal se je vesel hrušč deklet, ki so rastla v mirni o-kolici. Ena Laura, ena Netja — bil bi oče cele kopice otrok! To je bilo tako novo, tako nepričakovano, da ni mogel verovati. Seveda, če bi moralo tako priti, ne bi zavračal tega. A potem ga je spet splašila misel na večno tarnanje o denarju za gospodinjstvo in na skrbi, kako bo shajal. Sicer je pa prav v Vini videl žensko, ki jo je potreboval. Skrbela bi za gospodinjstvo, mu dajala nasvete in določala, kaj naj dela in kaj naj pusti. Potem bi ne bil s svojo boječo omahljivostjo več sam na svetu; imel bi nekoga, na kogar bi se lahko zanesel in s komer bi lahko kramljal. V dveh bi vlekla isti voz in krepko delala, da bi si opomogla. Ko je stvar ogledoval s te strani, se mu je zazdelo, kakor da bi utegnilo iz njegovega življenja še kaj postati. Potem ga je spet splašilo ono skrivnostno nepoznano, v katerem je mislil, da se skriva vse dobro in slabo. A če bi prepustil odločitev Vini? Da, če bi ona to odobrila, potem bi ne bilo ne duha ne sluha o bojazni. Zdaj, ko je šlo za to, da bi se odločil, se je zbal, da ga je skoraj minilo veselje. Ljudje so pač pokazali pot in so menili, da je vse že kar gotovo, a Jan je vedel, da mora še sam izpregovoriti v tej zadevi važno besedo in da drugi, če se kako drugače obrne, lahko ostanejo z dolgim nosom. Njegov sklep je bil zdaj: čakati, pustiti vse vnemar, morda bo pozneje prišla prilika, ki bo sama od sebe vse spravila v tek. Njegovi ženitveni nameni so bili tudi le nekaj postranskega v njegovem težkem poljedelskem življenju. V krog navadnih nujnosti: delati, jesti, spati te nove muke niso spadale; take tuje misli so bile dobre za nedeljo, ko ni bilo drugega posla.
Vsakokrat, kadar je šel z Vino po pol> ski poti do cerkve, mu je manjkalo poguma za njegov namen, da bi jo kar naravnost vprašal, kaj misli, zlasti ker Vina sploh ni kazala, da bi kaj vedela.
Pripovedovala je o vseh mogočih rečeh, tako da se mu je njegova namera zdela kot neprilična bedarija, ki je'najbolje, če ostane neizgovorjena.
Mislil pa je, da je s svojim vedenjem že pokazal, kaj se godi v njegovi notranjosti. Pri kaki ugodni priliki bi torej pač lahko — morda kakor za šalo — prišel s svojo zadevo na dan.
A Vina je bila krogu njegovih misli tako daleč. In sploh se je nasproti ženski čutil nebogljenega kakor kak tepček.
(Dalje prih.)
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje iiaša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaSe prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMEKIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
NAMESTNICA. Oče (čevljarskega vajenca) : "Kako pa to, da te mojstrova žena zdaj tako tepe, saj prej
te ni?"
Sin: "A$ojsfer je bolan."
LJUBEZNIVA POŽRTVOVALNOST A: "Dve sto dolarjev me velja spomenik za na grob moje tašče."
B: "O kako rad bi dal jaz še
več!"
DRUŠTVO SV. VIDA
itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: J os. J. Nemanich, • 1145 East 74th Street
Blagajnik: Louis'Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se pričnt pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrasti! oddelek; mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
.'J
DELO 2&LI DOBITI
Katoliška Slovenka želi dobiti delo pri katoliških ljudeh na farmi. Je trdnega zdravja in vajena farmskega dela, kakor tudi varstva malih otrok. Gre za malo plačo, le da ima zadostno prehrano. Najrajši bi šla v Ohio in v bližino Cle-velanda.
Kdor jo želi dobiti za tako delo, naj pošlje svoj naslov na upravo tega lista pod "Ženska za delo, c-o Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111."	19x3
V torek, 23. marca 1943
Pristopite k
DR SV. JOŽEFA,
štev. 53, K. S. K. J»
V WAUKEGAN, ILL. •
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworth Ave.. No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC. SR., blag.
<1. M. Trunk
[j!'m/mm/m/m/m/m/mm/m/mim/mimm
MARIN KLARICH & SON "
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Nasvete, proračune in na* črie dajemo na zeljo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti kakoršnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih posiopij, soL tovarn, ali kakršnekoli. Obdela. gradimo nove stavbe.
Mi prevzemamo vse vrste Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
enem sprejemamo tudi manjša dela, koi popravljanje hiš in drugih poslopij.
Pokličite nas na telefon lasten dom, lastno hišo, kar napravimo vam mi sa zmerno nizko ceno.
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois

mMmmmmmmiMiMiMisiimmimim
• MM*«M«fMt(
0
NAROČITE
IN
ČITAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
41
NOVI
SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence.
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno.
Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na:
UPRAVA "NOVI SVET"
184C W. Cermak RcL, Chicago, Illinois
ftsf&r-	■ 'I	;;
••*M«**MMM«tM*M*M*«t«MM*»M«M*MMtMMM«*MMMMM*nM«MMM«M*< j
Množ! se število takih, katere je pičila republikanska roba. Ali naj pravim, da jih je pičila republikanska kača? Strupena kača piči, in to je nevarno. Ni treba, da bi bilp. republika podobna strupeni kači. Moderno in splošno naziranje je, da je republikanska vladna oblika za moderne čase in monarhisfcična oblica, da se je preživela. Republika bi bila dobra, monarhi? ja pa slaba. Tako vsaj izgleda.
Tudi mene je pičila republika. Bilo je po glasovanja na Koroškem. Izgubili smo politično. Mnogi so odšli. Kot bivši predsednik Narodnega sveta in edini Korošec v plebiscitni komisiji sem bil politično najbolj izpostavljen. Kdor v Evropi politično izgubi, je mrtev. To nikakor ne velja v Ameriki. Dobro sem se tega zavedal, ampak republika me je pičila. Republika daje več politične svobode, tako sem mislil, toraj bo le mogoče nekaj storiti, ker Avstrija je republika. Ostal sem in poizkusil, saj me je navdajala dobra zavest, da sem delal le, kar sem smatral za korist slovenskega življa. Kake krivice mi nihče ne | more očitati. Imel sem .tudi do-!bre zveze. Poizkusil sem. Kako je bilo? V prav kratki dobi sem videl, da je pot političnega u-dejstvovanja pod republikansko vladno obliko hudo trnjeva, , dasi s tem ne trdim, da bi bila j pod monarhistično obliko gladka, ker bi bila lahko še bolj trnjeva. Stranka je postala vse, in kdor se ni zapisal z dušo te-lom stranki, tega je stranka izločila, in naj je bila potem stranka socialistična, nacionalna, radikalna ali krščanska. Trnjeva pot, nemogoča, kar so pokazali poznejši dogodki, ki so končno privedli skoroda v smrt za Slovence. Za me je kazalo najbolje, da odidem in odšel sem, da bi ne tvoril nobene zapreke, ako kdo drugi poizkusi.
Pri ostankih Jugoslavije smo še vedno vsaj na papirju pri monarhistični vladni obliki. Na vrlo slabih nogah stoji monar-histična ideja izvzemši morda nekaj srbskih krogov. Kako bo, ne vem. Kdor se zanima za bodočo uravnavo razmer v okvirju nekdanje Jugoslavije, poudarja republikansko vladno obliko. Pa dobro. Morda bo šlo in pojde dobro, sam Bog daj,
da bi šlo bolje. Morda se re3 pod republiko sporazumejo med seboj na Balkanu, sporazumejo, morda celo z Bolgari, Grki in še z Albanci in Rumuni, in vse te naj bi obsegala zamišljena balkanska zveza. Morda, in celo vrlo lepo bi bilo, ako pride do takega sporazuma.
Pametnim in razsodnim republikancem bo le za uravnavo znosnih razmer. Ali so vsi "republikanci" le take brihtne glave? Vidim razne glasove, in ti so zelo glasni, da mora biti republika, ker ti, rekel bi, kričači, mislijo in pričakujejo, da bo vsega v izobilju, prav rajsko da bo, ako pride do republike in izgine monarhija. Kaj pa, če reče kako na Balkanu tisti šmentani Stalin, ki hudo drži na — delo, in niti plača menda ne za delo, ampak zahteva de-ilo, dosti dela in ne trpi — kričanja?
*
Vrata v Ameriko niso popolnoma zaprta, precej priprta pa so. Naseljencev nikakor ne manjka, ker pri zakonu se najde kaka luknja, pogostoma se zatisne vsaj eno oko, in razne i "zveze" segajo do najvišjih me-rodajnih krogov. Marsikoga zanese sem le slučaj. Prišel je pač, zdaj je tu, včeraj je prišel. Ali bo ostal? Vsaj za državljanstvo se ne pobriga, in pet let mora čakati, če bi se pobrigal. Amerika je danes krasna, jutri pa lahko manj krasna, in izgledi "tam" so boljši, toraj — po-čakajmo, kako bo.
Nudi se pa prilika, da se malo postavi, vsak se rad, ako mu je le bdlji da se mora postaviti. Ali se dobro postavi? Well, o-kusi so različni, ako kdo more sam sebe postavTiti, ni v zadregi. Včeraj je prišel, pa se d^nes ; postavlja kot — Amerikanec! "Mi Amerikanci", kriči, kakor bi bil prišel že s prvimi pijonir-ji. Amerika je pač taka čudna zemlja, da je v ti zemlji vse mogoče, tudi zemlja ali dežela nasprotstev je, da pri tem kak razsoden človek ne ve, ali je mandelc ali bajbica, ker se ta, ali oni tako postavlja, da se pametnemu človeku zdi kaj takega naravnost nemogoče, pa se i le dogaja v — Ameriki. "Mi Amerikanci", predvčerajšnjem ga še ni bilo tu!
} Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam j	in Vašim Otrokom
| Kranjsko-Slovenska ! Katoliška @ Jednota
►	Najstarejša slovenska podporna organizacija
!	v Ameriki... Posluje že 48. leto.
i Članstvo: 38,000.	Premoženje: $5,000,000
) --------_-»_
\	SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, J pošteni in nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLO-, VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! ra I smrtnine, razne poškodbe,, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
( K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60.
leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje, j	K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate
>	sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če Se nisi [ Slan ali članica to mogočne in bogate katoliške podporna organi-\ zacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
k obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
|	GLAVNI URAD _________________________ 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois