^ st $25,000,000. Italija naj ičala ostalo vsoto odškod-iz sedanje produkcije v še-I letih. in in Byrnes sta ugovarja- |Slednji je dejal, da Ameri-bo finančno podpirala lutko bo Rusija vlekla denar " le v obliki odškodnine. V h letih bi prišle italijanske »trije pod rusko kontrolo. )• zunanjih ministrov je bi-rtjiana, ko je francoski zu-l minister Georges Bidault «»1, da se hoče udeležiti oticnih ceremonij v zvezi s »vami rojstva odpornega »J« v Franciji. V teku dis-lo reparacijah je Bidsult «1 izvajanja ruskegs zu-»|a ministra Molotova. Jimizem se je dvignil, ko je ** omenil potrebo sklica-Wrovne konference. 8 tem ■Prtil bojazen, da se zuna-wnutri ne bodo mogli športi- Francoski uradniki, ' Povzeli pripravljalna de-»plosno mirovno konferen-**uili mnenje, da bodo wor« med ministri zaklju-y ^eh tednih. Možnost je, •i. r,1m,rovn« konference lU v Ptrizu 15. julija. foosfeo mesto Aviv izolirano JT^Uti ugrabili Ustnike P-1-Hna. 1«. jun. * d J ntHe- It] Avlvu in izoli-«rai ' *',fd'»n policsjev in * ** vhode v mesto. * Njenih častnikov JkT^ preiskave. lnj°- di *» okltea- ' v Pslestini. ^ UMn.kp URrtW|| , v torek zjutraj n ^nokam. u'. * nadaljujejo. Domače vesti Išče brata Braddock, Pa.—Joe Kovač je prejel pismo od Matijeta Kovača iz Paljčjega pri Postojni, ki želi izvedeti za svojega brata Paula Kovača. On se je pred šestimi leti nahajal v državi New Hampshire. Piše naj Joevu Kovaču, 12 Wood st., Braddock, Pa. i Is Clevelanda Cleveland. — Družini Louis Marolt iz Collinwooda je v bolnišnici umrl dva in pol meseca star sinček, ki poleg staršev zapušča tudi sestro.—V bolnišnici Charity se nahaja Ida Božič.—V Collinwoodu sta se poročila Louis Urbas ml. in Louise Kapel. Nevesta je diplomirana bolničarka, ženin pa je služil pri marinih štiri leta in se boril na Pacifiku. Po vrnitvi s poročnega potovanja bosta prevzela o-četovo, to je Urbasovo trgovino. Četniški poveljnik priznal izdajstvo Miha jlovič odobraval kolaboraci jo z Nemci Bolgrad. 10. jun.-Slavulj Vra-njesič, poveljnik četnikov pod generalom MihajloviČem, je ns obravnavi pred vojaHtitw sodiščem priznal izdajstvo. Izjavil je, da je kolaboriral z Nemci in da je Mihajlovič to odobraval. Vranjesič je bil poyeljnik č«*t-niškega oddelka v Bosni, kjer je bilo po trditvi, tožiteljstva največ slučajev kolaboracije s sovražniki Jugoslavije. On je bil prvi med Mihajlovičevimi častniki, ki je brez oklevanja priznal krivdo. V izdajstvo je zapletel tudi Radoslava Radiča, svojega predstojnika, s izjavo, da je od njega dobival ukaze in navodila. Vranjesič je bil major v jugoslovanski predvojni regularni armadi. Dejal je, da ga je Mihajlovič poslal v Bosno brez navodil, potem pa je slednji odobril kooperacijo med njim in sovražnikom. Radič je prekinil pričanje in izjavil, da je bil bolan v tistem čaau. Vranjesič in drugi častniki so delali vae na svojo odgovornost. Radič Je pozneje priznal, da je imel sestanke z Nemci. Nacijska špionaža v prilog Japonski Nekaj članov krožka aretiranih ŽanghaJ. Kitajska. 10. Jun.— Aktivnosti nacijskege špionske-ga krožka, ki je operiral v pri log Jsponski in proti zaveznikom, so bile razkrite. Spioni so bili na delu po kapitulaciji Nem čije pred zavezniki. Spioni so imeli razpredene mreže ns Kitajskem, v Mandžu rijl in Mongoliji. Poročilo o o-peradjah špionov je objavil posebni ameriški preiskovalni odbor. To pravi, da eo bili špioni zlasti sktivni v Sanghsju. Can-tonu, Cungkingu In Peipingu. Nekateri člani špionskegs krožka so bili aretirani. Med temi sta Siegfried Puellkrug. bivši nemški vseučilišni profesor in član nemške trgovske firme Defag & Heiasig. in Walter Heiaaig. predsednik te firme Vsi bodo postavljeni pred sodi šče. katero jim bo naložilo ka zen. Najmanj 20 oseb je izgubilo živ I jen je v zadnjih dneh Bloom obsodil poročilo pododseka Amerika naj zavzame odločno stališče -proti Rusiji Washington. D. C.. 19. jun.— Kongresnik Bloom, demokrat iz New Yorka in načelnik odseka za zunanje zadeve, je ostro obsodil poročilo, katerega so objavili štirje člani pododseka za zunanje zadeve, ki so obiskali Poljsko in Rusijo. Ti člani so kongreaniki Gordon, Ryter, Mundt in Bolton. Bloom je dejal, da je poročilo nizkotna igra malenkostnih politikov. Notiral je, da so so člani pododseka vrnili z obiska Rusije in Poljske v oktobru preteklega leta in namenoma zadržali poročilo. Objavili, so ga zdaj, ko je v teku konferenca^ britske delegacije, katere načel-zunanjih ministrov štirih velesil nik je Alexander Cadogan. De- v Parizu. Poročilo naglaša, da so se odr nošaji z Rusijo izboljšali, kadar je Amerika zavzela odločno stališče proti sovjetom, kadar pa je začela popuščati, so se poslabšali. Dalje pravi, da je Rusija pod absolutno diktaturo, Poljska pa njen satelit. Amerika je storila napako, ko je priznala začasno poljsko vlado v Varšavi. Bloom je naznanil, da se bodo člani odseka za zunanje zadeve sestali na seji danes. Člani pododseka bodo na tej zahtevali o-dobritev svojega poročila. Gotovo je, ds se bodo morali boriti proti Bloomu. "Člani odseka za zunanje zadeve niso nikdar razpravljali o poročilu," je rekel Bloom. "Poročilo je v bistvu blatenje sovjetske Rusije In ** potvarjsnje dejstev." Federalna pomoč za gradnjo hiš Chicago, 10. jun.—Župan Edward Kelly, ki se je vrnil iz Washlngtona, kjer je konferiral z uradniki federalne stanovanjske administracije, je naznanil, da bo mesto dobilo najmanj dva milijona dolarjev za financiranje gradnje hiš za vojne veterane. Začasni čikaškl stanovanjski program, ki je določal zgrad-njo 8000 hiš za vojne veterane, je bU ustavljen zaradi pomanjkanja denarja. Mesto Je pri-spevsio dva milijona dolarjev v stanovanjski sklad, Kelly pa je dejal, da je potrebna dodatna vsota $3,000,000 za izvajanje programa. On Je izrazil upanje, da bo državna vlada podprla program. T Levin resigmred kot lian odbora Chicago, 19. jun,—Samuel I. Levin, delavski vodja, Je resig-nirsl kot člsn čiluškega šolske gs odbors. To pozicijo je imel od L 1939. Mestni svet je resig nacijo sprejel. Levin Je predsednik svčta unij CIO v lili noisu. rusija vetirala k0mpr0mi glede Španije Gromyko ee izrekel proti zavlačevanju akcije BRITSKI PREDLOG PORAZEN New York. 19. jun,—Sovjetska Ruaija je vetirala kompromisni načrt, katerega je podprla večina devetih Članov varnostnega sveta Združenih narodov, da se špansko vprašanje predloži v odločitev skupščini, katero tvorijo reprezentanti 01 držav. Sovjetski delegat Andriej A. Gromyko je z vetiranjem načrta preprečil sprejetje predloga Obravnava proti ja• J ponskim zločincem vet delegatov, med temi avstralski in ameriški, je glasovalo za predlog. • Takoj po vetiraqju je poljski delegat Oscar Lange ponovno predložil resolucijo z zahtevo, naj države, včlanjene v organizaciji Združenih ngrodov, takoj pretrgajo diplomatične in ekonomske odnošajs z režimom španskega diktatotjs Franca. Gromyko je prej izjavil, da je proti zavlačevanju akcije proti temu režimu. , >, Rusija se je dnifič poslužila pravice vetiranja. Prvič se je je poslužila v Londonu v februarju tega leta. Takrat je preprečila sprejetje ameriškega predloga glede lzravngte konflikta z levantskimi državami s pogajanji. Ruaija je ^trajala pri zahtevi, da morata Velika IVi t linija in Francija odpoklicati svoje čete iz teh držav. Varnostni svet je Ustanovil posebni pod odsek petih članov in mu poveril študijo situacije v Španiji. V svojem poročilu je pod odsek naglasil, da je Fran-cov režim potencialna, ne pa takojšnja nevarnost svetovnemu miru. Priporočal je sprejetje britske, francoske in ameriške deklaracije, skupščina Združenih narodov pa naj bi odločila glede preloma odnošajev s tem režimom. Gromyko je na sestanku s časnikarji dejal, da vetiranje kompromisnega načrta ne Škoduje Združenim narodom; škoduje jipt le zavlačevanje akcije. - pr. Eelco Van Kleffens, ho-landski delegat, ki je prej izjavil, da bo podprl poročilo pododseka s pridržki, se je vzdržsl glasovanja. Načelnik pododaeka je dr. Herbert V. Evatt, avstrsl-ski delegat. Italijansko eodišče potrdilo volitve Rim, 19 jun.—Vrhovno sodir ice je formalno potrdilo, ds so se volllci pri splošnih volitvsh 2. JuniJs izrekli za odpravo monarhije in ustanovitev republike. Zs republiko je glasovslo 12.717.923 volUeev, zs monsrhljo pa 10,719.284 volilcev. Premier Alcide de Gasperi Je pozdravil odločitev sodišča. Kralj Hum bert Je zapustil Italijo zadnji pe tek Orokmki razgnali pristaše De Ganila Pariz, 19. jun —Orožniki so rszgnsli pristaše genersls Cher-lesa de Gaulla, ki so se zbrsll pred poslopjem pariške opere ln demonstrirsli. &V en v skrijo, ko so ae demonstranti uprli u-kazu. naj se rszidejo. Velebiznis drži Ameriko za vrat Kontrola nad ekonomijo se povečala Washington. D. C„ 19. jun.— Senatni odsek zs mala podjetja je objavil poročilo z ugotovitvijo, da ae je kontrola velebiznisa nad ameriško ekonomijo ojači-la in povečala v vojnem času Dasi je bila narodne ekonomija koncentrirana že pred vojno, poročilo citira značilnoetl razvoja, ki kažejo, da velebiznis ima zdaj večjo moč nego kdaj prej. Šestintrideset ns j večjih ameriških k or porečij razpolaga danes z več! t m kapitslom kot so ge »mele vse korporaclje pred izbruhom vojne. " Velebiznis je dobil večji delež v teku volne zgrajenih tovarn In bo lahko dominira) ekonomijo s težo produkcijske kapacitete Štiri vodilne benčne grupe kon-troilrejo industrijske korporeel-Je. Te so Morganovs, Rockefel-lerjevs. Mellonovs in Du Pon tova Poročilo je zaključeni z napo- Vojaški značaj pouica v javnih šolah Tokio. 19. jun.—Na obravnavi proti japonskim voditeljem, ki so obtoženi vojnih zločinov, je polkovnik Donald R. Nugent razkril, da je bil pouk v japonskih javnih šolah vojaškega značaja. Učitelji so vcepljali šolarjem vojni fanatizem. Polkovnik Nugent )e načelnik oddelka civilnih informacij v štabu generala Douglass Mac Arthurja, vrhovnega poveljnika okupacijske sile na Japonskem. Zasliševal ga je pomožni prose-kutor .Valentine Hammack it San Franceses, Cal. Nugent je dejal, da je vojaško vzgajanje bilo glavni predmet pouka v japonskih šolah. On ji bil učitelj v šolah v Wakajaml in Osaki v predvojni dobi. "Tak pouk," je rekel Nugent, "je med šolarji ustvaril vero v božansko misijo jsponskegs imperija. Učitelji ao stalno hagla-šali potrebo slepe pokbrščine in trdili, da bo japonski imperij v bodočnosti dominiral ves svet." Zsgovorniki obtožencev so skušali ustvariti vtis, da je Nugent prišel na Japonsko kot a-meriški špion. Med obtoženci je general Hideki Tojo, ki je bil predsednik tokijske vlsde v Času zavratnega japonskega nspa-da na Pearl Harbor. Medčasna vlada v Indiji na vidiku Formula članov britske misije New Delhi. Indile. 19. jun.-Z odločno in končno gesto, da izsilijo zaključek, so člani britske kabinetne misije sestavili formulo glede formiranja medčas-ne vlade v Indiji. Deklaracija misije, ki, kakor izgleda, ustreza glavnim zahtevam voditeljev indijskih strank in grup, pravi, da Je bilo 14 voditeljev povabljenih, naj sprejmejo pozicije v eksekutivnem svetu britskegs podkralja Ws-vells. Deklaracija naglaša, da bo misijs šla na delo in formirala medčasno vlado, čeprav bodo voditelji zavrnili povabilo. Vlada bo ustanovljena na Široki poMagi, reprezentacije. . M'wmijii yjada naj bi prevzeli Oblast in začela izvrševati fufikfije 26 junija To je datum preteče splošne stavke na železnicah, ki bo, če bo izbruhnila, psrSli^rsla transpqafceeijon, Č^Uii ekaekuUy^ 44bo*pv Hong#p*ne stranke in Muslimsn* ske lige so nsznanili, da bodo razpravljali o ponudbi in potem izrekli odločitev. Mohandas K. Gandhi, duševni vodja kongresne stranke, je dejal, da je ponudba važna. ( Mohamed Ali Jinnah, vodja Muslimanske lige, še ni komentiral ponudbe, toda mnenje prevladuje, da Jo bo sprejel pod gotovimi pogoji. Nota rumunske vlade nezadovoljiva Wsshlngton, D. C., 19. Jun.— Držsvni department Je dejsl, da nota, kstero je dobil od rumunske vlsde, ni zadovoljiva. Nota naglaša, da bo vlads razpissla splošne volitve v smislu provizij dogovora, ki Je bil sklenjen na konferenci zunanjih mini strov Rusije, Amerike ln Velik' Britanije v Moskvi. Državni depsrtment pravi, da rumunske vlada še ni storila nobenega ko raka glede registracije volilcev in da ni pojasnila dejanake situ ecije v deželi. vedjo, ds bo velebiznis rabil vsa ; sredstva, da h* d' svojo moč ln I razširi oblast, "če mu ne bo i kongres stopil na prste. Napadi na reakcijo v sovjetskih listih Argentinski general v Washingtonu Revizija staliiča državnega departmenta / Washington. D. Cm 19. jun.— General Carlos von dar Beck, neuradni argentinski vojaški odposlanec, je konferiral z uradniki ameriškega državnega departmenta o načrtih obrambe držav zapadne hemlsfere. Sprejel gs je Dean Acheson, pomožni državni tajnik, ki nadomestu je Byrness. Konferenca je bila važna, ker je dokazovala, da Je državni department revidiral svoje stališče napram novi argentinski vladi predsednika Perona. General Beck je baje dal zagotovilo, da bo Argentina sodelovsls v vseh ozirih z Ameriko in lstinskimi republikami v zadevah skupne obrambe. Državni department Je pred predsedniškimi volitvami v Argentini obdolžil Perona, da ima zevze z nemškimi nacisti. Bil Je uverjen, ds bo Peron pora žen. Pričakovanja se niso ls-polnila, nakar je department revidiral svojo politiko napram Argentini. Acheson je naznanil, de je Amerika pripravljena za sklenitev pskta vzajemne obrambe z Argentino, Slednja naj le dokaže z dejanji, ne z besedami, ds bo izpolnjevsla pogoje dogovora, ki je bil sklonjen ns konferenci ameriških republik v Mehiki. Jackson se bo vrnil v Ameriko Posvetovanja s pred-, sednikom Trumanom Nuernberg, Nemčije, 19. jun. —Hubert H. Jackson, Člsn fed* rslnegs vrhovnega sodišča, je naznanil, da se bo vrnil v Ame riko prihodnji mesec, ko bo dovršil svoje delo kot glsvni sme: riški tožilec na obravnavi proti vodilnim nacistom, ki so obto ženi vojnih zločinov. Po po vratku se bo posvetovsl s pred sednikom Trumanom o eksplo zivnl kontroverzl med Člsnl vr hovnega sodišča. Jackson ni hotel komentirati spors s sodnikom Blsckom, katerega je zadnji teden oplazil v kablogramu. Na sestanku s čas niksrji Je dal razumeti, da ne bo resigniral kot član vrhovnega sodišča. Trdi se, ds Je Blsck vodil o pozicijo proti imenovsnju Jack-»ona za načelnika vrhovnega so diščs. Predsednik Trumen je razkril, ds je skušal pregovoriti Jackaona, naj ne objavi izjave r nspsdom ns Blacka. a dosege' ni ničesar. Napad Je zmanjša' ugled vrhovnega sodišča v jav nosil. Jackson je dejal, da ne bo pritiskal na kongres, naj odredi preiakevo obdolži t* v, katere je izrekel proti Blacku, ni hotel pa komentirati izjave nekaterih senatorjev s sugestijo, naj on ln Black resignlrata kot člana vrhovnega sodišča Waahlngton. D. C.. 19 jun.*-Člani senstnegs odaeka za Ju stične zadeve so izjavili, da se ne bodo vmešavali v kontrover-|s m»-d Jecksonom in Hlaekom. Slično izjavo so prej podel! čia nt Justlčnegs odseke nižje zbor nice. Vplivni krogi v anglosaških driavah ogrožajo mir NAZAQNJASKE SILE NA DELU London, 19, jun.—Sovjetski listi in radiopostaje so obnovili napade na reakcijo v sapadnih državah po sestanku zunanjih ministrov štirih velesil na konferenci v Parziu. Ponovili ao ob-dolžitve, da vplivni krogi in elementi v anglosaških driavah, ne Rusija, ogražajo svetovni mir s svojimi intrigami ^n slobno propagando proti aovjetom. Ti hočejo vsiliti svojo politiko in voljo drugim državah. Pravda,, glasilo komunistične stranke, pravi, da se vprašanje plovbe na Donavi ln drugih evropskih rekah lahko reši brez zunanje intervencije. vO tem vprašanju je govoril britaki zunanji minister Ernest Bevin v parlamentu 4. junija, On je dejal, da morajo biti reke odprte mednarodni plovbi. Radijski komentator Baratov je dejal: "Donavski problem je eden Izmed povojnih problemov, ki so bili umetno ustvarjeni. Gotovi krogi so na delu, ker bi radi spet imeli predvojne priviktgije. Hočejo jih dobiti s silo, ker so druga sredstva odpovedala. Oni, ki odobravajo in podpi rajo Praacovo diktaturo v *ftpa- niji in monai;hiatični teror v Grčiji, niso zsdovoljni • pohodom mlsdu demokracije, katera vpliv in avtoriteta naraščata v drŽavah vzhodne Evrope." RuNka revija Novi čas se norčuje iz ricwyorškega lists He-rsld Tribune, ki je objavil uvodnik s trditvijo, ds Rusija ne bi mogla poraziti nacljske Nemčije brez pomoči Amerike ln Velike Britanije, slednji bi bili pa lah *io zdrobili Nemčijo brez pomo-51 sovjetov. "Kako morajo biti Američani tako gotovi, da Nemci ne bi bili odkrili tajnosti novega orožja?" vprašuje Novi čas, "Nemci niso mogli voditi rsziskav, ker so vse razpoložljive sile vrgli v drugi ivetovnl vojni na vzhodno fronto v pričakovanju, ds bodo te edrobiie rdečo srmado, Nemci *)i bili iznašli atomsko bombo, ?e ne bi bili tako zaposleni ns 'zhodni fronti." Vojaška konskrip-cija v Angliji Vzdrževanj« ženskih vojaikih organizacij London. 19. jun.—Velika Britanija je zavrgla staro tradicijo e naznanilom o vojaški kon-ikripcijl. Vsi mladeniči, ko do težejo stsrost 18 let, bodo mora* II služIti v oboroženi sili dve le ti. Pozneje bo vojsŠka služba ikrajšana na 18 mesecev. V armado bo šlo okrog 190,-100 fantov vsako leto. člani vlade so naglaaili, da mora Velika Britanija upoštevati odgovornost na polju zunanjih zadev. Vlada Je zavzela stališče, da 'iborotena si Is igrs važno vlogo ¥ odnošajih z drugimi državami. Izgleds, ds konskripcija ne bo povzročile političnih komplikacij v Angliji. Nsznsnilo omenjs le nekaj provizij glede olajšav in izvsetja od vojaške slutbe Izjeme bodo veljale le zs ixiljedelske delavce in rudsrte. ki so uposleni v pre motfovnikih Velika Britanija bo tudi v povojni dobi vzdrži vela ženske vojaške organizacije. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Of LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Mirknini m !drul«M dišav« (Ima Chleega) te Kani na leto. $9.00 sa pol tete. 11 JO m botri tete« an Chicago te Cteoro «7JO a« celo lote. 13 7» se pol tete; m iaesemstvo 10JO. Subscription ratest tot tke United Hates taxoept Chicago) gad yeer. Chicego and Cioero Of JO pee year. M wTp. oglasov po dogovoru ■ Rokopisi dopisov te člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtiee, povesti drame, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju te v slučaju, te Je prlloiU Advertising rates on sad unsolicited articles vili such as stories, plays, poems, erhea accompanied by sell Naslov na vse. kar Ime sMk a listemi PROSVETA 2657-51 So. Lawndate Ave« Chicago, Illinois SIoadjdL na&ipL JWMlbui . . J■jj i ■- ■■■ ■ ........ Samo premir je Veliki industrijski boji, ki so odjekali zadoje mesece po deželi kot posledica mezdnih bojev, so zaenkrat utihnili. Kot je zadnje dni |wročal zvezni delavski detriment, je zdaj v stavki manj kot 160,000 delavcev, kar jg za tako ogromno industrijsko deželo mslo. To število je le majhen odlomek od vač kot 56 milijonov faktično uposlenih ljudi v industriji, trgovini etc. Izmed tekočih stavk je največji boj pri Allis Chalmers Co. v West AUisu, Wis., kjer je prizadetih tudi precej naših ljudi. Na grožnjo delavskega tajnike, da bo vlada zasegla to podjetje, ako ne pride do obnove pogajanja in poravnave spors, se uprava družbe ne zmeni. Precej nervoznosti je bilo zadnji teden, ko je visela v zraku splošna stavka pristaniščnih in mornarskih delavcev. V mezdnem gibanju je bilo šest unij CIO in ena neodvisns, toda tudi unije ADF teh strok so obljubile solidarnost z več kot 200,000 organiziranimi mornarji in pristaniščnlki CIO, ako jjpide do stavke. Do te solidarnosti je nenamenoma veliko pripomogel predsednik Truman, ko je pred nekaj tedni zagrozil, da bo vlada zdrobila to stavko z bojno mornarico. Morda je prav tisti predsednikov "blunder" podžgal vlado, da se je s tsko energijo vrgla v poravnavo tega spora brez stavke. ParoJ>rodne družbe je tako rekoč forsirsla, da so pristale na po-goje, katere je predlagala vlada. Enak pritisk je storila tudi na unije, da so pristsle ns kompromis. Svoj vpliv za izravnavo tega spora brez stavke je porabil tudi predsednik CIO Philip Murrsy, kajti če bi bils vlsda udarila z vso silo po unijah, bi stavko prej tli tlej zdrobila in oslsblla unije mornarjev in pristaniščnikov. * Z izravnavo tega mezdnega spors se jg administracija močno oddahnila, Truman pa se je rešil blamaže — "saved his face", kot pravimo v angleščini. Svoje besede, da bo zdrobil td stavko za vssko ceno, bi ne mogel snestl, kajti šlo bi za njegov — "prestiž". Ampak prestiž "stavkolomca št. 1" ni privlačen za nobenega politika jn sigurno odbijs delavske glasova pri volitvsh. Vse to je bilo v ozadju velike energije, s katero je vlada izravnala ta spor. Delavci so dobili prilično izboljšanja filač — mornarji $17 po-viška na mesec; pristaniščmki ps 22c več na uro. Mornarji bodo še delali po 56 ur na teden, kadar bodo na morju, toda za čezurno dalo—več kot 48 ur—bodo prejemali poldrugo plačo. Na kopnem pa bodo imeli 40-urni tednik. Druge sporne zadeve bodo predložene razsodišču. * Značilno je, da so bili jpodjetnlki tudi v tom sporu jwtisnjeni na stran. Glavno besedo pri izravnavi tega konflikta je imela vlada. Podjetniki se ji niso mogli upirati, kajti vlada lastuje 80% trgovske mornsrice ali parnikov. Pgrobrodng družbe so v veliki meri v resnici nič drugega kot kontraktorji, ki obratujejo vladne psr-nlke. To se jim tudi sijajno izplača, kajti delajo naravnost glgan-tlčne profite, V ladje jim ni bilo treba vložiti nobenega kapitala, marveč ssmo žanjejo silno bogato žetev. Kako bogato žetev imajo, je razvidno iz sledečega: Ladje American Havaiian Co., vredne $450,000, so na desetih vožnjah v Rdeče morje napravile $3,500,000 čistegs profits; ladjo Isthmian Co., vredne $1,500,000, so ns sedmih vožnjah napravile $2.500,000 profila; Udje Luckenbach Co., vredne $1,400,000, so na IS vožnjah napravile $9,000,000 profita; ladje Matson Co., vredno $238,000, so na štirih vožnjah napravile $1,000,000; ladje Waterman Co., vredne $050,000, so ns 15 vožnjah nsprsvile $3,700,000 čistega profita. To je le "sample" bogate žetve, ki jo imajo "free enterpriser jI" s pomorsko trgovino. Zadnja leta, od 1940, je vlada zabila težke milijarde dolarjev tudi v trgovako mornarico. Visoki oficirji In "dollar-a-year meni" so z vladnim ali ljudskim densrjem sploh delali tako kot svinje s mehovi. Po Izjavi nekega kongresnlka sploh nihče ne ve, kako je paroplovna administracija potrošila čez osem milijard dolarjev, neki senator pa je dejal, da čez jpet milijard dolarjev sploh nI bilo nikjer vknjlženlh, Ako pride do kongresne preiskave, bo razgaljen največji Škandal. Korlstnlkl od tega razmetavanja ljudskega denarja so seveda — "free enter* prlzerjl", ki so s vsem životom v velikem vladnem koritu. Vsaka količkaj ljudska vlada bi seveda drugače postopala. Ako je morala vložiti težki- milijardo dolarjev — okrog 30 milijard — v trgovsko mornarico, bi tudi poskrbela, da bi ta mornarica slu Žils ljudski koristi, ne pa industrijskim In bančnim Caponljem. Ako mora vlada subvenciratl pomorsko plovbo, tedaj naj parnlke tudi sama obratuje, to je javna aH ljudaka korporaclja brez vaake-pn privatnega profita. Ampak to bi bil—"socializem", ako ne ' kooomunirem". Dokler se bo ljudstvo balo takih strašil, bo le plačevalo težke davke m visoke cene. ★ To naa privede do drugega vprašanja. Kot posledica teh mezd nih gibanj, so bile zadnje meeere plače v marsikateri industriji navidezno precej zvišane. Ampak to zvišanje je po dolgem času le sledilo stalno naraščajočim cenam Trumanova mezdna formula. ki Je dovoljevala in še dovoljuje mezdno zvišanje za okrog t Ho na uro, n*«j bi imela u%)varlti nekakšno pariteto med cenami tn plačami. S to formulo naj bi delavci končno dosegli približno isto kupno silo kot so Jo imeli pred zamrznjenjem plač, odnosno pred odpravo čez ur nega dela, Ampak zgodilo se ni nič takega. Revizija mead navzgor je ta ko) pognala navzgor tudi cene, kar Je v nekaterih primerih ne imftbno. ne pa pri podjetjih ali industrijah s Izredno velikim profttom Narasla je tudi kampanja za pohabljen)e OPA In od pravo kontrole cen In zda) grozi prava inflacija — podražitev cen 10 de 50 odstotkov. Tako so Je delavstvo znašlo Um kot Je bilo pred mezdnim zvi- VELIDODUŠEN DAR ZA OTltOtaO BOLNIŠNICO Indianapolis. Ind. — Direktorji Slovenskega narodnega doma so na seji 29. maja odobrili predlog br. Franka Krefelna, da se daruje $500 za otroško bolnišnico v Sloveniji. Kot, tajnik podružnice št, 61 SANSa se v imenu slovanskih bolnih sirot prisrčno zahvaljujem za velikodušno darilo! S tem ste j>okaza-ii, ds se v vas še vedno pretaka slovanska kri. Iz Harlingena, Tex., pa sem prejel pismo od dobrp poznanega rojaka s sledečo vsebino: Dragi br. in prijatelji Midva se še vedno počutiva, da spadava pod Indianapolis kot stara naseljenca, akoravno sva se poslovila od tam že pred tremi leti in sva sedaj daleč v tuji deželi, "kjer rastejo same pomaranče m vse drugo ..." V imenu naju obeh Ti pošiljava kot tajniku podružnice 61 SANSa ček za $25, da boste čim prej .dosegli vaš tiaočak za otroško bolnišnico v Slovarji Tudi asesment za društvo še vedno j>ošiljava Mary Hvalici v Ir|-dianapolis. Zato pošiljava tudi ta naš majhen dar Tebi, drugače bi ga' poslali v Chicago; Torej, Steve, nikar se radi tega ne jezi preveč. * Veseli naja, da si zapustil bolnišnico in upava, da si popolnoma ukreval. Pozdravljava Tebe in družino — Alex in Mary Cociancich. Na svidenje v kratkem! Vidite rojaki, kdor se zaveda dolžnosti do svojega naroda, pri tem ni treba trkati na vrata, ampak sam od sebe plsča svoj na-odni davek. Prav lepa hvala, Mary in A}ex Cociancich, in da bi našla mnogo poanemalcev! Stava Skarjanc. S POTA V sredo, 12. junija, je imel Barbič iz Clevelanda dopis z naslovom "Za delegate XIII. redne konvencije," v katerem opisuje o Minnesotl, pot do Eveletha in tudi vasi in mesta v okolici Eveletha. Tiste informacije je posnel iz brošure, kstero se dobi ns postsjsh. Sicer ni moj nsmen dajati nasvete br. Bsrbiču, ker pa me v dopisu imenuje prijatelja obče poznanega misijonarja Buha, moram povedati, da Buh ni bil le moj prijatelj, temveč že 14 let s ponosom delujem njemu v spomin, nsmreč ds zbiram njegove zgodovinske predmete v muzeju, ki ga danes cenijo stro-kovnjskl in občinstvo v splošnem. Zadnje čase čitamo v Pros veti vgliko koristnih nasvetov in priporočil, nI pa primerno strašiti z vremenom, kajti letos ni samo čudna spomlad v Minnesotl, temveč tudi po drugih državah. Prav tako ni prsvilnp svetovati, kam se naj kdo naseli ali se je nsselil. Br. Barbič se rad ponaša s poulično na St. Clair a ve. Naj mu bo povedano, da so tsm pred 35 leti vozili poulično železnico konji, in sicer do 48. ulice. Tam so bila tedaj korita, v katerih so napajali konje. V tisti okolici sem živel in isksl dela v tako zvani "pajpovni" In drugih malih tovarnah, toda brez uspeha. Mslo naprej so bile fsrme In smo nezaposleni delavci hodili pobirat po tleh odpadlo sadje. In kaj je sedaj tam?— V Chicagu ja bilo ravno tako. Tudi tam so pobirali brezdelcl za pod zob, kjer ao kaj dobili. Tedaj je tudi na Polk st. še ved-no vozils konjska vprega poulično. Te stvari sato omenjam, ker Barbič zopet cika, češ, zakaj se ni Nežka is Chlaholma ustavila na 8t Clair a(Ve., namesto v Minnesotl. Br. Barbič. ne v Cle-velsndu in ne v Chicagu nisem mogel dobiti dela. sato sem šel v Mlnneeotn In tam eem ga dobil. Se tole: V Clevelandu Imate prve slovenske zdravnike in dru«e visoke svečenike Te vprašajte in pesniks Zormana. Njegov oče ni prišel pred 50 leti ali več v Cleveland, ampak na Ely, Minn. In še tole: Ako ne bi vozili železne rude iz Minne-sote v Chicago, Cleveland in druga mtsta, ne bi tako napredovala. Se tole: Br. Barbič piše, da mora vprašati federacijo minnesotakih društev SNPJ, "ali naj pridem s slamnikom ali brez slame." Kar se tiče tega, svetujem, da si lahko nataknite tudi kakšen ženski klobuk, slsme pa ne nosite v Minnesoto, ampak jo pustite doma, da je ne boste mlptili na stroške bratov In sester SNPJ. Matija Pogorele. V SPOMIN PRIJATELJU Cleveland, O.—Jože 8noy! Dne 21. oktobra 1045 sem se tiho priplazil v šolo na National rd., Bridgeport, O., in Te izn^nadil, ko si čistil tla po pouku in pre peval. Bilo je veselo shidenjg In nikoli bi ne bil mislil, da poslednje. Ali zgodilo se je iii nikoli več se ne bova videla.' Joža, zate je težka pot končana, na cilju si, ki je cilj nas vseh' —smrt in konec I Precej sva si bila podobna v življenju in ha-N jini cilji so biTi skoraj enaki, le nastopi so se razlikovali, Tvoji milejši, moji robati. Delo je bilo enako in plačilo isto—malo priznanja in veliko kritike! Če bi storil še toliko, zadovoljiti vseh Ti ne bi bilo mogoče. Da si bil koristen človeški družbi, bodo šele sedaj spoznali, ko Te več ni. Videli bodo, d« nisi bil na zemlji zastonj, da si storil svojo dolžnppt napram človeški družbi in Tvoje delo bo odgovarjalo nezadovoljnežem za Te! Storil si mi precej uslug, katere ne bodo nikoli pozabljene, kajti kar si storil dobrega meni, je bilo porabljeno v prid na prednega Človeštva. Tudi Tvoje delo, ki si ga sam vršil, ne bo pozabljeno med naprednim slovanskim življem. Mirno spavaj za vse ve&ie čase! Naj še dodam, da sedaj, ko Ti spiš spanje pravičnega, je prišel Tvoj prijatelj "Big" Tony (Anton Tomšič) v Springfield, 111. Ko je izvedel žalostno vest, ga je strašno potrla—zaman je na potu iz Calif orni je v Bridgeport, kajti Jožeta ne bo več videl. Frank Barbič. V£*T| IZ lENTJER-NEJSKE FARE Johnstown, Pa*—Kot po vsej Ameriki tako so bili tudi v Johnstownu premogarji na stavki od 1. aprila naprej. Stavkar jem je zagrozil predsednik Trn man z bajoneti in puškami, toda Truman bi moral vedeti, da b»• jonetl In puške ne morejo pro. duclrati prfcmoga. Lahko je da jati ukaze na soncu, toda v premogovnikih je temno. Truman bi tudi maral vedeti, da ne ži vimo v 1. 1919 aH 1022,*pač pa je danes 1946. if Na štrajlu sem bil 1.1919 In državni kozaki so me imeli vedno na piki ter me lovili. Ako bi me ujeli, bi me bili do smrti pretepli, toda popihal sem jo v Canton, O. Da sem moral pobegniti, je bil vzrok, ker sem skebom /oba popravljal . . . Leta 1922 sem bil zopet osem mesecev ns štrajku. Bojeval sem se proti skebom, za unijo in delavsko pravice, radi tega mi je bila tudi sodnija za petami. Sodnik Manhart ml je zagrozil. da me bo zaprl toliko ča sa, dokler bo trajala stavka, vendar pa me je oprostil, ker sem Imel doma Itoma! tri tedne staro hčerko. Bojeval sem se za msjnarsko unijo, žrtvoVal svoje zdravje, toda za svoj trud nisem dobil nobenega plačila. Drugi boste že II. kar smo mi selali pred 28 le ti. Mi smo sedaj polni silikoze. bolni,in nič več za delo, mladi p« nadaljujte z delom. Želim priobčiti izčrpke štirih pisem, ki sem jih prejel Iz stare domovine Sestra iz vasi Drsme pri Sent Jerneju na Dolenjskem piše: "Dragi brat!—Prejela sem Tvoje pismo in paket. Preveč kave si poslal, ker nimamo sladkorja. Za božične praznike sem ga dobila samo 10 dkg. Paketi pridejo hitro, pismo pa je hodilo tri mesece. Denarja mi ne pošiljaj, ker ga imam zadosti, sicer pa je težko kupiti kaj za denar. Imam 300 kg mrve in jo bom lahko*prodala po 6 dinarjev kilogram. Vprašuješ me, kako je bilo v Sent Jerneju v času vojne. Volovčeva trgovina je bila velika stavba in ljudje so mislili, da je ne bodo mogli bombardirati in se jih je veliko skrilo v njo. Toda hišo so bombardirali in bilo je ubitih devet oseb. Ubita sta bila tudi Matiček in njegova žena. Bombardirani sta bili tudi hiši od Matička in Poldeta. To je bilo tedaj, ko so bili še Italijani pri nas. Potem so Italijani odšli in prišli so Nemci. Slednji so vsakega moškega ustrelili, če so ga dobili v roke. Kodrič iz vasi Drame je prišel po opravkih v Sent Jernej, pa so ga ustrelili. Dvajset oseb je bilo naenkrat mrtvih. Moški so pričeli bežati v gozdove, nakar so neprestano divjale bitke. Nekaj časa so bili gospodarji Nemci, nato belogardisti in zopet naši partizani, ta ko da Sent Jernej ni bil niti tri dni pod eno vlado. V krajih proti Škocjanu in Beli cerkvi so bili Nemci in ljudje so morali jame kopati. Nemci so uničili tudi vse gozdove. Nemci in njimi belogardisti so izginili in sedaj so na površju partizani. Upam, da bodo napravili red, ki ga nismo do sedaj poznali." v Drugo pismo se glasi: "Dragi brat!—V pismu si me vprašal, kako so se kaj duhovniki zadr žali v vojnem času. Poprej smo jih imeli Štiri, sedaj pa imamo samo enega. Ta je res dušni pastir, kajti on ni zapustil svojih ovčič ter se ni ustrašil ne groma ne bliska. Za politiko se ni brigal, ampak samo za cerkvene reči." Tretje pismo; "Dragi brat!— Prejela sem paket, pisma fra še ne. Ameriški Slovenci veliko pomagajo skozi Rdeči križ, samo da bi dobili tisti, ki so res revni. Toda kaj hočeš, naša vlada ni slaba, toda nekateri odbori niso dobri. Sedaj tvorijo eno občino vasi Drama, Mihovca in Roje. Za župana je hči od Ja neza Divjakovega z Mihove. Njega si dobro poznal. Italijani so ga ubili v Mršeči vasi in 12 drugih ter vse skupaj zakopali v eni jami. Vsi so padli po nedolžnem. Za tajnico je Turkova z Roj. Ona je napravila šole v Novem mestu in je zelo študirana. Za vas Dramo sta odbornika Lindič Jožef in Martinčič Frank, za vas Mihovce Viditov Franc in Divjak Matiček, za vas Roje pa Turk Janez in Selak Loj z. Ali ti odborniki tako delijo, kar dobijo od Rdečega križa, da zase jaoberejo boljše stvari, slabe pa razdele med revne ljudi. V Sent Jerneiu je za župana Blatnik, sin od Ignaca Blatnika, ki je v Clevelandu. Sedaj imamo tudi elektriko po vsej fari in celo v cerkvi. Tudi jaz bi io lahko dobila, a petrolej je ja-ko poceni in se ga lahko dobi. Mnogi so sedaj srečni, ker so dobili zastonj zemljo. Farovško zemljo so razdelili, prav tako zdravnikovo na Dreskovcu in Jordanove travnike in gozdove. Pustili so jim samo toliko kolikor lahko sami obdelujejo." Sledeče pismo pa je pisal moj bratranec Ivan Martinčič, doma iz Ledeče vasi pri Sent Jerneju. Glasi se: "Pišeš, da bi rad vedel, kako je bilo v času vojne. Preživeli smo težke čase. Veliko mladih fantov in mož je šlo v prerani grob iz naše vasi. Samo v eni bitki v borbi proti Nemcem za svobodo domovine je padlo 32 moških in dve dekleti. Nemci so veliko ljudi pomorili in domove požgali. V vasi Drami je bil ubit Hribčev sin, na Rojih pa trije Kramar j evi sinovi,\ dočim je oče umrl pred dvema tednoma. Tvojo ženo bo gotovo zanimalo, kako je na Prekopi. Ker skozi to vas pelje glavna cesta, je bila večina hiš požganih, mnogo mož in fantov pa postreljenih. Ti so: Zoltar Alojz \n Janez, Vajtar, Bognar, Zalemič, Zgonc, oče in sin Zagorc, Gornikov sin, gostilničar Zagorc. Vsi ti so bili u-streljeni doma. Danes Ti ne morem vsega popisati." Bratranec je med drugim tudi omenil, da je šola v Sent Jerneju porušena. Zaključujem, kadar pa bom imel kaj novic, se bom zopet oglasil. Naj še o-menim, da imam sliko Sent Jer neja in če hočejo naši rojaki iz šentjernejske okolice prispevati za klišej, jo bodo lahko videli. Jaz ne morem sam plačati, kajti ne delam že 12 let. Jerry Oorantz. ZANIMIVO PISMO IZ RAKJZKA, NOTRANJSKO Cleveland, O. — Moja žena je prejela pismo od svoje nečakinje Zore Zore iz Rakeka na Notranjskem, ki se v izčrpkih glasi: Draga teta! — Tvojega pisma smo se zelo razveselili. \Da smo dobili paket, v katerem je bil rjav plašč, Ti smo že sporočili. £elo nas veseli, da so se vsi vaši vrnili domov; rada bi vedela, koliko bratrancev imam v Ameriki, četudi se me poznamo morda pa se še bomo. 2e zadnjič sem točno opisala zasluge domobrancev, ki so jih imeli pri internacijah, moram pa dodati, da ima Semretova Ančka dve hčerki zločinki, ki pa sta obe seveda pobegnili. Tej rodbini se imamo mi zahvaliti za marsikatero trpljenje. Ko sem bila jaz sedmič aretirana in določena za prisilno delo v Nemčiji, je neka oseba intervenirala pri Škofu Rožmanu ip pri višjih domobranskih ofičirjih. Skof in oficirji so odgovorili, da je sicer dokazano, da me preganjajo po nedolžnem, a moram v Nemčijo, ker me Rakovčani ne puste domov. Sicer res nisem napravila ničesar, kar so me ti zločinci dolžili, četudi sem delala za o-svoboditev. • Naši izdajalci se bi lahko pravilno opredelili v tej gigantični borbi za narodno svobodo in zmago delavskega razreda nad izkoriščevalci, ker so vedeli točno, kaj so počenjale nemške in laške zveri. Polentarji so po naših vaseh masovno streljali fante In može, ženske pa pošiljali v taborišča smrti kot so Rab, Go- AL M KSPSH mm \ L j^k m K nars, Padova ifd., kjer iik tisoče umrlo. Prizanesli^ dojenčkom; nešteto jih ™ mlo od lakote po tabor Se bolj otipljiv je bi, Nemcev ko so ob kap* Italije obesili pel vrača? internirancev na lipe cem in Rakekom, nad pa na poti Unec-PlaninT kot pol Cerknice so po* ške pa pripeljali na R^ jih 15 ob progi Rakek-P0 pobili in zasilno pokop nemških taboriščih je 11 Rakovčanov. V naši so vasi, kjer leta 1942 ni l enega moškega med 15. tom starosti; kar jih ni prej v partizane, so vse njega pobili Italijani bre kega zaslišanja, navadno piskih, ki so jim jih dali i niki. Naši doma ostali izdaji veda še vedno pričakuj« premem be, žele si nazaj cijo. Četudi vsi prosto okoli in za svoje zloč: kaznovani niso, nočejo dobrotljivosti naše ob kaj sicer ne morejo 1 vera preganjana, ker sam vidi, da ni, v , vršijo tudi tako propagani list A. D. naj bi se oglasil ko smo po taboriščih gol v kopalnicah, italijanski so pa hodili mimo nas, smo naprodaj. Z bicikli vozili skozi, ko smo se pale; nudili so nam včafl panje, da so se lahko nai nad nami ti odurneži. so z nami pripeljali v ko| tudi 10 in 12 let stare fanti si upa nadeti naziv "Donu list, ki zagovarja belogardi zločince, je največja predi V Ljubljani so Rupnikovo co, ki^je bila naša aktivist vo zazidali. Nekega akti policaja, ki je deloval ko aktivist, so na dvorišču obesili. Isto bo Ko sem bila zaprta v L ni, so dnevno vozili z zas ženske, ki so bile tako in pretepane, da so jih peljati naravnost v Marsikatera je na poti k šanju izginila za vedno, za to je bila samo njeni ga, ki je ostala v zapora piišli kaki policijski buta por, smo morale stati stt kot vojaki pred njimi sramovali pretepati 20-let balini 60 in še več let sur Zraven so pa odprli radio, ni slišalo kričanje Imenoma bi lahko naved ske, ki so jih na zaslišanju lili, najbrže tudi v imenu Kar gnus me obdaja, ko * da si upajo Bo&a in vero ljati v svoje namene ti ^ Pirčev Marjan se ni po sigurno je padel. V hiši so se stalno zbirali * disti, zato nima . ugledi, ga je tudi precej lomil, Kobetova Julka. kateri i begnila sin in hči, ne vem sta kaj zakrivila. Vr" to edine tri izjeme « šega sorodstva, mislim pa. so ravno izdajalci. izkazala Pirčev« Kr*J* rodbino, Kobetova Kru Kobetovi in Grm ov rečem, da so se nt£*" šnjo politično pošteni Rakovčani " ki se razteza od J* pa d.) vrha Straškega ttgbno gornji del je ''»/diči in gozdo-! vnjakl kot pri-'» bili izpostav in nemilost rsz m med ■ Ki n* njiva v)*eim * JACr » I in teklih obdobli JjjUjjjt i fedvaem od Zato smo kme-zboru volivcev (la se odprs h ta zajca ter Mu tudi reso-phiv«|ftvn kra-v bodoirm n« "*tane zašči \7 vseh »dovnjakov. vi-Hf::r ^ psrcelira-"^alj«, da se za »•ter,, * Uht* •tod--. ščitijo medgozdni poseštniki proti škodi, storjeni po srnjadi, predvsem na fižolu in ajdi. Volivci kraja Turje so prepričani, da oblast ne bo ščitila koristi peščice ljudi, katerim je lovski šport glavni poklic, prosijo tudi, da se da osnutek zakona v javno razpravo in se objavi v "Kmečkem glasu," • katerega kmetje največ berejo. Odkup poljskih pridelkov se je izvršil pri nas popolnoma prostovoljno. Večina kmetov in kočarjev je popolnoma razumela, za kaj gre ter je oddajala v najvišji meri. Le nekaj stricev, ki imajo večja in boljša posestva, so se oddaji skoraj povsem izmuznili. Naj ne pozabijo, da narod ni pozabil tistih, ki so nudili rajhovskim tiranom pri uničevanju Slovencev vso pomoč. Prav tako ne bo pozabil tistih, ki so v največji stiski svoje hrame, skoraj zvrhano polne žita, zaprli in pokladali raje krompir svinjam, kot da bi ga odstopili našim izseljencem ter jim tako še podaljšali štiriletno gorje. Gromko. ŽEROVNICA PRI CERKNICI Žerovnišld mlinarji vprašujejo 3*dnje čase smo postali mlinarji predmet vsakodnevnih pogovorov, eni pravijo, da smo tatovi in da je mlinarjem lahko živeti, da smo si z merico nakopičili bogastva. Mi žerovniški mlinarji pa smo kmečki ljudje, če ne bi imeli svoje zemlje, bi že davno prenehali mleti. M&lokdo vidi, kako naporno je mlinarsko življenje, dan in noč se vrtijo kolesa, zdaj mora odbijati kupe ledu ob zamrzlem kolesu, zdaj v poletni suši mašiti jez, pod noč mu pride kmečka mati z vrečo: "Krušne moke bi rada do jutra." Čeprav je delal ves dan, je mlinar ne bo odbil. Delo gre naprej vso noč! Pozivamo vsakega, naj se v našem "Kmečkem glasu" javi, če nas je kdaj zalotil pri kaki goljufiji, če smo si z merico za-zlužili kaka bogastva. Današnje stanje mlinov kaže, kako dobro stojijo mlinarji: ali smo z zaslužkom utegnili popra-viti in zboljšatl milne? Kalkulacije, ki smo Jih napravili glede donosnosti naših mlinov, so prinesle zelo žalostne številke, ki smo jih poslali naši oblasti. Kljub izgubam, ki jih imamo z mletvijo, žerovniški mlinarji ne bomo opustili svojih mlinov, ker se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo do ljudstva. Le zamislimo si, kaj bi bilo, če ne bi ostali naši mlini po sreči nepoškodovani. Danes se delajo novi temelji mlinarstvu. Odloča se o vpra-,anju. ali naj ostane zaslužek v laravi ali se nai melje proti denarnemu plačilu in o obstanku mlinarstva sploh. Mialimo, da bi bilo koristno, ko bi se o tem vprašanju pogovorili. Žerovniški mlinarji, e Pripomba uredništva: Kadi Drinašamo gornji dopis žerovni ikih mlinarjev. Ne le zaradi že-rovniških mlinarjev, ki so pri-orsvljeni razprsvljati o pravilnosti svojega dela očitno, temveč tudi zaradi vprašanja našega-mlinarstva sploh. Ksj mislite, dragi bralci, o tem vpraša nju? Kaka Je vaša sodba In ka ko mislite, bi bilo trebe urediti to vprašanje? Kako ste zsdo voljni z mlini v vaših krajih? Pišite nam svoje misli, razprsv-Ijajmo! Gotovo je razlika med malimi kmečkimi mlini In večji ml, skorsj Industrijskimi obrati «11 celo velemlini. Kake so vaše izkušnje? Stopnik Od vsepovsod si žt dobil do-otse. samo od nas le ne. Cp> prav naša vst ni teko maihna. aaj šteje nad «0 številk. In so 1o včasih star! ljudje Imenovsli "Mali Dunaj** al< pa "paradiž.** Saj v pomladanskem času. ka dar Je sadno drevje v cvetju. Je res podobna paradižu. Ali žali bog! Med tem nedolžnim cvet jem se skriva tudi cvetje nevo-ščjjivosti in zahrbtnosti. Ko je v Prokopi bil sestanek agrarnih interesentov v zadevi Osetov^a posestva v Stopniku, da bi ga obravnavali, se je zbrala kar ce la truma Osetovih zagovornikov, poeebno ženske so imele veliko besedo. No, saj to je lepo, če se postavijo za svojega tovariša! Saj njih nič ne briga, če je bil prej izžemalec svojih delavcev. Saj 60 ga eni kot drugi že srk nili pri njem. V Titovi Jugoslaviji imamo vsi enake pravice in dolžnosti. Zato bi ne smelo biti, da gotove osebe, ki opravljajo razne funkcije, te izrabljajo v prid svojega osebnega prijatelja. Pa tudi agrarna komi sija naj bi se zavedala, da je samo izvršujoč organ, ne pa odločilen. Zakaj ne vzamejo vseh prpŠenj v pregled? Zakaj delajo pristransko in se ne obvestijo vsi interesenti? Če bi tega ne bilo, bi ne bilo toliko napak. Posebno eden se odlikuje, Če ga vpraša reven interesent za pojasnilo, ga nahruli kakor navadnega psa. Tudi v agrarnem odboru v Brodeh so brihtne glav-ce, ker upravičenih ni bilo več kot osem, zemlje pa veliko, pa niso bili irikakor pri volji sprejeti nekatere interesente iz Stopnika, pa kljub teipu so nekateri dosegli svoje pravice. Pa tudi neupravičeni so pi;iili na svoj račun. Posebno velil^p srečo je imel neki mali kmet, ki je že pred agrarno reformo dobro izhajal s svojo zemljo. Saj ima blizu en ha orne zemlje in je že prej redil dve do tri govedi, pa seveda, kjer sta dve govedi, naj bo še konj, in je nastopil kot interesent kar v dveh krajevnih odborih. Prvič je dobil v Prokopi njivo, drugič pa v Brodeh njivo. In ta oseba ni dala nič za osvobojenje. Drugi pa, ki so res nekaj žrtvovali za partizane, še njihovih prošenj niso sprejeli. Poznam primer malega bajtarja, ki ima številno družino, je sam bolehen, zemlje pa Ima komaj kakšnih 15 arov njiv, travnikov pa nič. Torej, Če hoče Imeti kravo, mora kupiti krmo. Za partizane je po svoji moči veliko žrtvoval.. Takih primerov je še veliko, zato pa, dragi tovariš urednik, če boš kdaj prišel v paradiž, le prosi sv. Petra, da te ne pošlje k nam. Opazovalec iz paradiža. • Dragi tovariš le paradiža I Nič ne bom prosil sv. Petra, da me ne bi poslal k vam, le vas vse bom prosil, da pridete do prave misli, ki ne bo okubala nad ne pravilnostmi in napakami, ampak jih odpravila in si življenje uredila tako, da bo prav in lepo, če že ne paradiž. Tudi v agrarni, reformi se je gotovo vplazila marsikatera napaka, še čuditi se moramo, da jih ni bilo več, ko se je v tako kratkem času opravilo tako ogromno delo,—Vsi pa moramo sedaj pomagati našim okrajnim in okrožnim agrarnim komisijam, da tar ke resnične nepravilnosti odpravijo. Posluži se torej tudi ti te poti in bodi prepričsn, da se bo vsaka pravična kritika v polni meri upoštevala.—Urednik. Studenec pri Sevnici Dolgo sem čakal, da se bo kdo kaj oglasil ii liallh krajev, ker se pa še nobeden ni, se bom pa jaz. Prišli smo vsi iz taborišč do mov, nekateri prej, drugi pozne je in našli vas požgsno in vse nsrobe. Ker smo ps že od nekdaj vajeni težkega dela, se nismo prsv nič ustrašili. Pljunili smo v roke, oblast nam je šla na roko in v kratkem' času Je bilo kar veselje pogledati po nji vah. Jeseni smo stoodstotno vse posejsli, če drugegs ne. kruhs bo letos dovolj doms. Ustanovili smo obnovitveno zadrugo ki nam Je že nabavila semenski krompir, nekaj štvine, ter akrbi, da bomo dobili kmalu dovolj o peke. Tov, ftpolar Alojz Je kar sam na lastno roko zečel delati apnenfco, vsi so rekli, de ne bo nič. pe Je 31 marca oenanil pred cerkvi j a de bo začel konec tedna in apno deliti. Tudi miftdi na In ATŽ sta podjetni Od sgrsme re/orroe sta dobili obe organizaciji stavbilcs, na katerih si bomo kmalu postavili društvene domove Arrerno reform o smo dobro izvedli «n mislim, ds ne bo pri tožb Kekegs eebtčneša po be mo še semi potolažili g "Kmečkim glasom** imam prav velike veselje. Komej ta- in javnost z Rusijo Buenoe Aires. — ONA. — Obnovitev diplomatičnih pdnošajev med Argentino in Sovjetsko unijo je naletela na odobravanje skoro vse argentinske javnosti. Nezadovoljne glasove je čuti le iz krogov vojske in cerkve. Katoliški krogi so močno proti vsaki povezanosti Argentine s Sovjetsko unijo. Časopisje na-glaša, da Španija, Irska in Švica nimajo nobenih posebnih tež-koč radi tega, ker nimajo diplomatičnih stikov z Moskvo. Vojaški krogi so očividno sprejeli vest kot nekaj neprijetnega, kar pa je bilo neizogibno. Toda preprosti človek iz naroda je zadovoljen, ker je prepričan, da bo posledica obnovitve stikov med Argentino in Sovjetsko unijo hitrejši razvoj argentinske industrije in večje blagostanje. Zastopniki ruskih unij v Nemčiji New York. — ONA. — Tukaj-Šnja radio-postaja NBC je zabe-ifžila oddajo moskovskega radia, lii je poročal, da je posebna ruska delegacija poslovnih unij odpotovala iz Sovjetske unije v rusko okupacijsko cono Nemčije. .Ruska delegacija poslovnih linij ima namen, da v Nemčiji proučuje poslovanje nemških organizacij na tem polju in splošne razmere, ki so se razvile v okupirani Nemčiji. kam, da pride, ker veliko zanimivega in koristnega v njem najdem. "Kmečki gals" je naš list, zato ga pridno berite vsi tovariši in tovariške, Studenec. (Dalje prihodnji«) V delavnicah mariborske uprav® cest Ob poti iz Maribora proti Kamnici opaaiš velik ograjen prostor. Ob avtomobilih, traktorjih in drugih strejjh se vei dan sučejo mehaniki, šoferji, ključavničarji, mizarji, črkosli-karji in ostali pomožni delavci. Iz delavnic in z dvorišča odmevajo udarci kladiv, sikajo kovinski varilci, pojejo šage in pile. To ao delavnice mariborske uprave cest. Na prostranem dvorišču vlada vzorna čistoča, ki more biti za zgled vsakemu podjetju. Podobno je v garažah in delavnicah. Stari Kraner, ki ves dan čisti in pometa ter sproti odstranjuje vsako navlako, je ponosen na svoje delo. "Pri nas mora biti vse v najlepšem redu. Brez reda ne more biti uspeha!M se nasmehne, ko ga povprašaš, kje bi mogel stakniti večno zaposlene- ==3s=as£ssaes=i ga upravnika. "Pri nas delamo s partizansko disciplino ..." še pristavi, ko mi pokaže v gruči mehanikov in šoferjev upravnika. V besedah upravnika, demobi-lizanega častnika J A, čutim odločnost preizkušenega moža, ki zna tudi delo za obnovo prijeti na pravem koncu in mu vdahniti potrebni tempo. Stvarno in ljubeznivo mi razgrne organizacijo podjetja in oriše naloge, ki jih morajo izvršiti. Kljub pomanjkanju rezervnih delov in različnega materiala gre delo naglo od rok. Iznajdljivost mehanikov in ostalih delavcev je čudovita. Stvar toliko časa obračajo, dokler ne zadenejo pravega. Novoletnemu naročilu maršala Tita "Tekmujmo pri obnovi porušene domovine!" so se delavci odzvali do zadnjega. Postavljeni načrt izpolnjujejo natančno in vestno. Prav posebno pa tekmujejo mehaniki in šoferji. Ustavim se pred velikim tovornim avtomobilom. Okoli njega so mehaniki in Šoferji. "Rekonstrukcija gre h koncu," mi pravi tovariš v uniformi. "Tu je že peti tovornik, ki smo ga v razmeroma kratkem Času predelali, da bo mogel služiti namenom našle cestne uprave. Te avtomobile smo prevzeli brez kabin in kiperjev, karoserije pa niso odgovarjale za prevoz gramoza." Vsi ti avtomobili imajo sedaj lične kabine, nove karoserije in kiperje ter so prepleskanl z zeleno barvo* Delo so opravili mehaniki in šoferji pod vodstvom garažnega mojstra, ki ga vidiš vsak Čas pri vsakem delu. Pri preureditvi ni bilo na razpolago potrebnega materiala, temveč ga je bilo treba šele poiskati na razbitih vozov ob cestah, po travnikih In y rekah. Pri tem delu so šoferji in mehaniki naravnost tekmovali, kdo bo našel boljšo in lepšo kabino ali drugi potreb« ni del za preureditev avtomobilov. Med izkušenimi mehaniki in Šoferji ne smemo pozabiti najmanjšega in najmlajšega "šo-ferčka Filipa", ki je svoj avto iznajdljivo, najlepše in v Rekordnem Času mojstrsko preuredil. Na obisku po delavnicah in drugih proskirih vidiš, da delajo vsi z zavestjo, da bi s svojim delom storili čimveč za obnovo prometa. Ob tako predanih delavcih se nam ni bati, da ne bi zmogli nalog, ki jih terja obnova domovine,—go V Clevelandu se vojni veterani člani unij CIO, ADr In šflepnl-čarakih bratovščin, krošlli veliko petteUe sa abiranJe podpisov proti Trumanovi siavkolomskl politiki. Ampak kriš s veterani In s orgsnlslrsnlml delavci Je ta, da bodo na volilni dan skebali ln glasovali sa to ali drugo kapitalistično stranko, aameato da bi si ustanovili svojo ln postavili laetne kandidate. kitajska na razpotju Napisal Owen La i i Imore Tekom sedanjega polpremirja, ki vlada v Kini za nekaj dni, je važno, da postane vsakomur jasno, za kaj gre. V Ameriki prav kot v Kini morajo ljudje spoznati, da gre za to, ali bo mir ali meščanska vojna — in kaj oboje pomeni. * Kakšna je meščanska vojna na Kitajskem, smo že videli. Nevarnost bi bila, da se zaplete A' DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevetl aH v glavni urad SNPJ, ne poeabite v naslovu napraviti poštne številke || aa besedo "Ofclcago". Na kuverti vselej sapišliei Chl cage 21, 111. To bo olajšalo delo na frikaškl polti, »irr pa po apešilo dostavljanje pošlo. Od deelmJscije do rekonstrukcije — kal po vsalrt volni, največ 11 blasneoii čioveštvs. Ne sliki je vUeti kup aluminija od neManilh letal, kolero kovino sdej predelujejo v malarial aa gfednio sta* novanJ. Co pride 4e novo veto«, pe Mo šepet mšAM alonovanja In voe drupe Taka io ta naša na giovo posta vi merika v vojno z Rusijo — čeravno je videti .verjetno, da se je obe strani ogibata, Rusi radi tega, ker si ne žele atomskih bomb, Amerikanci pa radi tega, ker ja pri nas izredno malo ljudi, ki bi se hoteli posluževati te bombe dejansko in ne le kot grožnje. Najbolj potrebno je radi tega, da premislimo, česa nas uči dosedanji razvoj kitajskega konflikta. Meščanska vojna v Kini sami ln Madžuriji, ki je divjala zadnje mesece, ni rodila nobenih razveseljivih dogodkov ln to je najbrže vzrok, da je tako malo razprav o tem predmetu. Polagoma se Je začel pogrezati globoki smisel tega dejstva tudi v vojaške glave vojske Hi mornarice in v blrokratlČne wasiiingtonske možgane. Prvi zaključek, katerega valil postaviti, j<* ta, da so kitajake razmere tako prečudno zapletene, da so Rusi poglobili svoj vpliv zelo učinkovito na ta na čin, da so se umsknlli iz kitaj skegs ozemlja. Ko so Rusi pre-magsli japonske vojaške sile v Msndžuriji, so zaplenili mnogo orožjs, katerega pa na svojem umiku niso odvedli s seboj, tem več ga pustili namestu, tako da je prišlo v roke onemu, kt Je prvi prevzel oblast. To pa dO bili ali komunisti ali pa lokalne mandžurske čete, ki mrze Kuo-mintsng radi njegovega ošabnega In samolastnega nastopanja, ki odrekuje domačinom poss meznih pokrajin vaako besedo v lokalni uprsvl. To je vzrok, da so domačini često pristopili na «tran komunistov, rta se ubranijo I centralne kitajske oblsstl. Amerikancem je bil ta ruski kruak ne|jrljeten._ Stvar jim Je vzbudila vtis, da so Jih Rusi na »(»razumljiv način ojiehurili, ne da bi napravili nekaj odkrito ne dopustnega. A kako tudi skrbeli /a to, da ostane javnost razjarjena napram Rusiji, ako ao njene čete odšle in ostanejo zu* I naj? Odkar se je vojna končala, sm j že podvojili število kitajskih čet katere Je izvežbala Amerika. Tt čete so opremljene z ameriškim I orožjem. V Mandžuriji se osla* i iijs akcija centralne vlade \t> | ključno na vojaške enote, katera i je Amerika izvežbala In opremi* j la in oovrh trga š« na ameriških ladjah, na katerih služIjo Ame i ukanei, spravila v Mandžurijo. Tu prihajamo do drugega za-i kijucka U dogodkov kitajske me-|4čanske vojne Kitajske vlada j je sposobna nadaljevati svojo ; vojno le na ta način, da naziva , komuniste vse one, ki se drsne-j|o streljati, kadsi Hh poskuša naučiti svoje politike s tem. da oaiij«' strel is. Ne glede na to, * all mi rare* komunisti ali ne A i do sploh more nadaljevati stre-jljanjo, mors zehtevsti vedno več |Midpore iz Amerike V Washingtonu vzbuja vse to i neprijetne občutke Ako zahteva sedanja nesplošns meščenelu vojna toliko ameriško pomoči ln ameriškega denarja, koliko bi šele zahtevala meščanska vojna, ako aa raiviie v polnem obaejju? In koliko bodo te ameriške investicije vredne celo v slučaju, da bo centralna Vlada zmagovita? Vlada, ki bi bila zmagala s pomočjo sile, a te sile nima, razen ako si jo izposodi)v Ameriki? Vprašanje, ki je blatvo vprašanja, je naslednje: AH bo ki-tajaka vlada imela oblast nad ljudstvom, ali kltajako ljudstvo nad avojo vlado? ftaloetno je, da tega vprašanja, ki je veakc-mu Amerikancu tako silno jasno, ntkdo ni v tej obliki stavil v tej zadevi pred ameriško jav-* noat. Mesto tega nas pitajo z najrazličnejšimi potvorbami. Kna najbolj običajnih Je ta, da nam pravijo, da gre za to, ali bodo dobili Kino v roke komuniati ali Kuomintang. Jasno bi moralo biti vsakomur, da nobena stran kit ne more z orožjem brzdati Kine, ter da je uspeh togoč le, fiko bo narod povezan i svojo vlsdo. Druga laž je ta, U nam govore, da Je nedotakljivost Kine odvisna od tega, da Kuomintang dobi v roke nadvlado v Mandžuriji. Trditev Je popolnoma napačna in neskunčno ilobna. Keanica je, da bo Kina varna, kadar bo vse njeno o*em-Ije v rokah vlade, izbrane od delegatov vseh njenih pokrajin, svobodno Izvoljenih. -ONA. Prireditev Slovencev v Zagrebu 81o*micI v Zagrebu so se po zlomu nsclfašir.ma uredili svoj "Slovenski dom" v Tronkovl u-lici št. 0. Hišo jim je dsls via* da Ljudske federativne republike Hrvatske na prosto razpolaganje. V tem domu imajo avoje društvene prostore, gledališko dvorano, čitalnico In knjižnico, omiadinskl odsek, v IV. nadstropju pa je nameščen internat ka slovenske dijakinje. Tretji teden v metru ao priredili zagrebški Slovenci dve ve liki koroAki prireditvi. 1». t m. ob 2(J. uri je bil v dvorani Had> Micke komor« v Zagrebu na Kre-šlmlrovem trgu "koroški večer," na katerem so nastopili člani sa' greUkr Opere Križaj, Zlata Cjungjensv, tenorist Aimenc ter Vika Podgorska, ki so peli ko roške naiodne i**sml. O sedanjem položaju na Koroškem sta poročala tovariša dr Marica Prajnik In dr. Julij Pelalier, Nadalje sts nastopila tudi moški /boi In mešani zbor. vsak s tremi koroškimi narodnimi peemi-mi Dne 21, t. m. ob 20 30 pa Je bila druga prireditev prav tako pod imeri<»m "koroški večer," namenjen« koroškim Slovencem v Zagrebu, v "Slovenskem domu." Trenkova ulica 0. V ne In an m četrtek MK>SV«?A večernem mraku ao domobranci obkolili hiše partizanov v Vrb-ljenju. Tudi k nam je prišel eden, ki ga pa niaem poznala, hiša pa je bila obkoljena. Mislila sem, da bo vprašal po bratu, toda zahteval je mene. Takoj sem se morala obleči, a niti rokavic mi ni pustil vzeti s seboj. Ker sem vedela, kaj delajo domobranci s sorodniki partizanov, sem bila takoj prepričana, da me bodo ubili, Z žalostjo v srcu sem se poslovila od svoje stare mame, ki je ostala sama. : (Daljo prihodnjič.) KlUOfcttKItitO! girls^ For clean pla,tiC fllUlh Pkmt. High wages sZy\ Chicago Die Mold Co ♦OOlWrighfrwood A*. girls—women No experience neceuuy Li«ht factory work Good starting rate UNITED LAMP MPG ft "34 S. Rockw»iig^ M JOIN A PLEA^UrTcB^ people who omH A permanent positlo We have immediate openinn stenographe typists excellent starting sal 5 D£LWfEK * 36 V4 HOUB 2001 80. CALUMET phone: VICTORY 0300 _MR. POWELL MALE HELP WANTED LEATHER WORK] Profitably txptritnctd boot* Hand sewing cover« for Printing Preu rollen Small, well established coq having many employee bend This is first vacancy in 9 j Apply Roberts & Porter, 1 402 S. Markat Stmt MODERN FACTO has good opening for general laborers Both day and night shift—5 d 45 hours week Apply PERSONNEL DEPT Bell & Gossett C MORTON GROVE. ILL TaL Morion O rov« ITN HOUSEKEEPER-Thoroughly able; care for 3 children ago and 1 in motherless family. I opportunity for person who children. Permanent home; conaider war widow with chil her own. Ref. Phone Grovehill Mr. Sloane—bet. 10 AM & i PI Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR nest Malec volil panalavista In Čez eno leto bo sam panslavist!" "Ni mogoče! Izkazal ae je že v trdih bojih!" Politični svetovalec ni prenašal opozicije med svojimi pristaši, zategadelj jo govoril te besede skoraj srdito. A dolgs glava nasprotuje: . 'To je špekulant in Špekuliral bo tudi s svojim prepričanjem!" 'Tisto jame so mu morda pojedle nekoliko očetovih grošev!" so vsili tretji. "Kaj jame! Sin, sin, ta ga obira!" To besede je Bogomir še čul, potem pa prekorači prag sosednjo sobe. V tej sobi je stsl biljard in igrali so štirje mladi gospodje. Zaspan točaj je markiral igro, a gospodje so kričali, v resnici prav grozno kričali. Bili so ob-rszi mslo nespametni, malo blazirani in nad vso prav mogočn6 dolaočaani. Nekaterim se je napravljala že hnTnt imenu f5« stvarca z obrazkom, komaj Ušla šolski klopi, je bila odločno pikasta. Igrali so, kafer povedano, s kričečim ngy Švabobranpki izvržki, kateri so so po cifnzivi umaknili v LJubljano, %so se pod okriljem nemških fašistov počutili bolj varne ter začeli vpadati po vaseh barjanake okolice, ropali vso, kar jim je prišlo pod roke, pobirali poštone ljudi in jih vlačili v svoje inkvizicijske mučilnice. rjtf S svojo telesno stražo in krv-niško skupino se je najbolj odlikoval rabelj Frakelj, ki je s svojo zapeljano bando zasedel šolo na Barju in vršil dalje krvave posle nad izmučenim barjanskim ljudatvom. Strah je zavladal po vaseh, mirno in pošteno ljudstvo je trepetalo pred belimi krvniki in se že v večernem mrsku zapiralo v svoje domove. Ti izdajalski izvržki so se posluževali vsakovrstnih trikov, v nočnih urah nastopali v partizanskih uniformah, se izdajali za partizane, surovo nastopali proti narodu tor kradli živino in hrano na račun partizanov. < u- Aretacije ao se vrstile dan za dnom, ljudjo ao brez sledu> izginjali. Svojci, boječ se za are-tirance, so hodlili izprsševst belo komando, kje so njihovi domači. Krvniki: f**kelj, Oblak, An-zeljc, Požar, 4Bedej in Stoje so jim topo odgovarjali: "Nič se ne bojte, v N črnijo smo jih poslsli na delo." Ljudje so se v strahu tolažili, da vendar njihovi svojci živi, da je niso pobiti. Vsa krvava morty| bi bila prikrita med barjanaklm ljudstvom, ako ne bi meseca * novem bra leta 1943 neki domobranec iz domobranske posadke na Barju neki ženici iz Črne vapi izpovedal: "Veste, mati. tcšk( aem pri belih, kar sedsj delajo beli. je strašno. Tamlc v tisti goščavi so jih sno-či pospravili tlS." V nekaj dnevih je zvedefe za to izjavo vsa črna vas in okolica. Svojci aretiranih so začoli iskati po gošči. Zla alutnja so je uresničila. Na sredi {Coslerjcve gošče ao našli ne|M)k<**nih naslednjih 16 žrtev 151ctfii Skraba Vero z razbito glavf, Jiolcg nje po travi je bilo raztreseno zobovje, razbito s kolom. Nadalje ao ležali zmrcvarjgni: Melik Ivan in komaj 14-letni sin Bojanček. Melik Franc in lena Marija, poleg njih 15-letai sin Slavko, 17 in PAPER HANDLERS Husky veterans preferred 85c per hour to start 4 PM to 12 Midnight CHICAGO ROTO PRINT CO. 4601 W. Belmont Ave. GIRLS and WOMEN No experience necessary Punch Press Operators Machine Operators Packers 88 tt cents por hour minimum starting rate 40 hours AMERICAN CAN CO. *' 1134 CLYPOURN AVE. JANITORS Day work. General Cleaning and sweeping. 40 hours—5 day week. Good salary. Pleasant working conditions. Apply in person SEARS-ROEBUCK & CO. 4790 W. IRVING PK. RD. Personnel Office 2nd Floor ALI GLEDATE ZA D Oil PLAČO IN STABILHOITI Talofoa kompanija Um « takih prilik Razni mali oglasi (JANITRE88E8) Tako) od satotka plsis uro, po iroh mosodh 77ttc ssl In po testih masacili po SI* DISHWASHER FOR SATURDAYS and SUNDAYS 85c hour Call LAWndale 5490 before noon ZECH LODGE 2519 S. Des Plaines North Riverside, 111. WAITRESSES FOR SATURDAYS and SUNDAYS 85c an hour Call LAWndale 5490 before noon ZECH LODGE 2519 S. Des Plaines North Riverside, 111. WOMEN UNUSUAL OPPORTUNITY FOR YOUNG LADY EXPERIENCED BOOKKEEPER TO WORK IN PLEASANT OFFICE. HIGH SALARY ŽENSKE ZA ČIŠČENJI V V! DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pc*. do ure ponoči. Oglasita m pri BR0LITE C0 2542 ELSTON AVE. , WANTED EXPERIENCED CABINET MAKERS Also men to learn cabinet making at high salary and plenty of overtime. V ANTON SZUMNY Si SONS M- / 2130 W. Fnlton ---1 1 ■ COOK Plain cooking, summer homo near Chicago—8 weeks start July 1st. Prepare 2 meals daily -^No dishwashing. Recreation facilities, modern conveniences.—Phone State 5010 CABINET MAKER Apply Glabman Furniture Co. 1501 8. Peoria Street STEADY WORK SLOVENE MEN Excellent opportunities for men to work in corrugated paper box factory. Unusual working conditions. High rate of pay. Quick advancement and many other advantages. Phone or come in and ask for Bruno Mika. TRIANGLE PAPER & BOX CO. 2433 S. Michigan Avenue Phone: Calumet 3663 Matijo Barjanski (ikro bar) Narod si bo pisal sodbo som (Ivan Cankar) alaam urada ss S v prtiltfj« WASHIN0T0H V Prosveti so daefss ae In delavska vsrfL čttato vaak deaf NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na pr (Jane 90. lt4S). poleg ts