, hh*1* od oktobra 1947 Ja i«- . Ud 1 'armar-j , kot Poltednik - Od . Januarja 1960 trikrat te- delilni/ S,cer ob P°ne-JKlft- sredah in sobotah KRANTT — SREDA, It. SEPTEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 106 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan ^JlL O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO čigave na SP<;tavo plan0v prihodnjih obdobij ^ realnimi možnostmi VeČji uspehi P^d f0sP°^arske organizacije na Gorenjskem so se že sejne as,°m vključile v vsebinsko in organizacijsko ob-Veda. ?n?rave z^ sestavo plana za prihodnje leto in selila U Za sedemletni perspektivni plan. Pri sestavi p0cj- *av teto 1964, katerega osnutek je več gorenjskih pflL ,lJ.ze sestavilo, so se skoraj povsod zavedali, da bo dobi« ^e *eto Pravzaprav start v sedemletno plansko ob-v mn ln da je nadaljnji gospodarski razvoj v teh letih Cilj o« odvisen prav od uspešnega starta. Prihodi^01?8 °snovna misel vseh dosedanjih osnutkov plana za to je( j 'eto kakor tudi priprav za izdelavo sedemletnega plana Otfronj* tudi v Prihodnjih letih obdržali enakomerno dinamiko Obst • P°raSt prolzvodn,e- ^iim°Jtf1i1-p,lanski Predlogi med ^tavljavr-1 ,kažeJ°- da so letos ]ati 8or« Pianov skušali usmer-^SjHi razvoj sklad-^o. iom- mož"°stmi, ki jih reJ — Cjjresli smo se gorah wia ovira k 'Vtfali S*6 W *m° že< da le prišla v ,>Jln8klhpr^Snji teden skupina £.V načrh,apinistov. ki je ime-vnlh va-nl naPraviti nekaj ple- cp^aD°:na naše «°re-sku- SCa * ' ki so bili pred ,feVn0 Vr Kavkazu. Do sedal le «^lp<«C\?el° ov,ra,° SOvJet' 'Hih .;S*e> ki niso prišli še do w, *>Vm„, B»H so na Triglavu Sv*5* 80 poti, predvče-obiskali tudi Kr- b«eliia^J se je skupina Iz Vrat no. u!pln'sti ??Pon!?r bodo Tamar. gora bodo ukrajin-1 obiskali JPini še Ljublja- imeli predavanje o Plk Lenina (7.134 m) Ji1* le nJC pet alpinistov, ki so Lb°do s pr,š,i na ta vrh. Dalje P« H ?\I^tski Planinci še ne-aH v Postojni in v alpinistom zelo1 n»o50lVe DOeJ0re in ^po urejene ^Ii, finski nim??ače v P°8°vom JubUeni pIaninci postali zelo gostje v Vratih. - T. raznih oblik pretiravanja in pričeli računati dejansko le s tistimi možnostmi, ki jih imamo. — Prav te možnosti pa lahko ob pravilni organizaciji dela v samem delovnem kolektivu kakor tudi ob pravilni in usklajeni koordinaciji izven njega — torej v širši družbeni skupnosti obrodijo velike uspehe. Seveda pa so dosedanji predlogi gospodarstva v širšem smislu Nadaljevanje na 2. strani 1 Predsednik republike TITO s soprogo si je po otvoritvi zagrebškega velesejma v soboto dopoldne ogledal tudi razstavne prostore podjetja ISKRA KRANJ, kjer se je zanimal zlasti za Igralne aparate in za nekatere novejše Iskrine Izdelke O perspektivnem razvoju kmetijstva v radovljiškem območju Prednost družbeni proizvodnji V Radovljici se je pred ikratkim sešla komisija, ki pripravlja perspektivni načrt razvoja kmetijstva za območje radovljiške in jeseniške komune. Skupaj s člani društva inženirjev in tehnikov so obravnavali stanje kmetijstva v obeh občinah, predvsem pa razpravljali o perspektivi nadaljnjega razvoja te panoge gospodarstva. Komisija je pripravila osnutek perspektivnega in sedemletnega načrta, dokončno pa ga bodo izdelali do 15 septembra in ga predložili v obravnavo občinskim skupščinam v Radovljici in na Jesenicah. Slršl koncept bodočega vodenja kmetijske politike v tem delu Gorenjske predvideva na radovljiškem, žirovniškem in brezjanskem območju zaokroženo območje, ki bo namenjeno izključno za družbeno kmetijsko proizvodnjo. Ta ravninski okoliš v geografskem pogledu kakor tudi po konfiguraciji zemljišča sestavlja zaključeno območje, ki ima vse pogoje za družbeno proizvodnjo z uporabo kmetijske tehnizacije. Na tem osrednjem območju bodo izvedli komasacijo, zamenjavo zemljišč z zasebnimi lastniki in končno arondacijo celokupnega ravninskega dela. Izven osrednjega arondira-nega območja, namenjenega za družbeni kmetijski sektor pa perspektivni načrt predvideva intenzivnejše sodelovanje privatnih proizvajavcev z družbenimi kme- tijskimi enotami. S tem ukrepom bo omogočeno tistim zasebnim kmetijskim proizvajavcem, ki se ne bodo odločili za pristop v družbeni sektor, da bodo še nadalje lahko vodili samostojno kmetijo, seveda v kar najtesnejšem sodelovanju s kmetijsko zadrugo. — Na tak način se bo naglo širil družbeni sektor v kmetijstvu, zaradi določenih objektivnih okoliščin pa bo zlasti na obrobnih območjih izven arondacij-ske površine še nadalje obstajalo zasebno kmetijsko lastništvo. S pomočjo pospešenega sodelovanja z zadrugo in z raznimi ukrepi, kot na primer z znižanjem davčne osnove, bo zagotovljen nadaljnji obstoj kmetijskih proizvajavcev na obrobnih območjih. Kmetijska zadruga Jelovica v Radovljici je že pričela z arondacijo in zamenjavo zemljišč z zasebniki na območju Brezi j. Tudi v tem okolišu nameravajo pu- Priprave na veliko varčevalno akcijo za pomoč Skopju____ Ponovni dokazi solidarnosti stiti območja, v katerih bodo kmetje še naprej lahko obdržali svoja ali zamenjana zemljišča. Sedemletni plan razvoja kmetijstva pa nakazuje tudi vrsto drugih konkretnih nalog. Kot so po- Nadaljevanje 0 na 2. strani 2 Obojestranska korist Ob stikih med sindikalnimi organizacijami Kranja in Savone Danes bo iz Kranja odpotovala v domovino petčlanska sindikalna delegacija iz italijanskega mesta Savone, ki je bila 14 dni gost občinskega sindikalnega sveta v Kranju. V okviru stikov med političnimi organizacijami imenovanih mest, ki so začeli lani, je bil to začetek sodelovanja tudi med sindikalnimi organizacijami. Gostje so obiskali mnoga podjetja, se pogovarjali s predstavniki sindikalnih organizacij in delavskega samoupravljanja in se zanimali za življenje, delo in probleme našega delavca in delovnih skupnosti. Na pogovoru s predstavniki sindikalnega sveta v Kranju so sprejeli okvirni program za širše načrtno sodelovanje. Predvidevajo, da bi se tako sodelovanje delavcev z ene in druge strani najprej začelo na športnem in izletniško-počitniškem področju. V okviru športnih stikov je možno, da se bodo najprej pomerili v kegljanju. Za začetek sodelovanja v počitniškem in turističnem smislu bodo najprej izmenjali razne pro-spektej|in seznanili drug drugega z možnostmi letovanja, s cenami, z ugodnostmi in drugimi okoliščinami. Ko so se gostje razgovarjaii pred dnevi v Tekstilindusu v Kranju o načinu nagrajevanja pri nas, so tudi odgovarjali na razna vprašanja naših delavcev o sindikalnem delu in delavskem gibanju v Savonl. Že po prvem pogovoru so eni in drugi ugotavljali, da so take oblike medsebojnega spoznavanja ln izmenjave Izkušenj zelo koristne in Izrazili željo, da bi se ponovno srečali. — K. M. Huda prometna nesreča pri Mojstrani Smreka zadržala avtobus Zaradi mokrega cestišča je avtobus, prepoln potnikov zaneslo s ceste — Šoferja so iz vozila izrezali z varilnimi napravami — Večina delavcev, ki so zgodaj odhajali na delo, je med vožnjo spala — Posledice bi bile lahko hujše V ponedeljek zjutraj je avtobus, ki prevaža delavce na delo v jeseniško Železarno odpeljal iz Kranjske gore po voznem redu. Bilo je pusto in deževno jutro. Delavci so kot običajno sedli na sedeže in zaspali, čas do Jesenic so običajno porabili za počitek. KRANJ, 10. septembra — Opoldne je bil tu sestanek predstavnikov občinske skupščine in podružnice Narodne banke, na katerem so razpravljali o podrobnostih v zvezi z zakonom o razpisu ljudskega posojila za pomoč Skopju, ki ga je na ponedeljkovem zasedanju sprejela zvezna skupščina. Gre za veliko varčevalno akcijo, ki bo znova lahko dokazala solidarnost našega ljudstva do porušenega Skopja, potrebna pa je zato, ker dosedanje pomoči — čeprav so to veliki prispevki — še ne zadostujejo za obnovo ozlro- kar 6-odstotniml obrestmi. Akcija, ki jo bo tehnično izvedla služba družbenega knjigovodstva, bo trajala od 25. tega meseca do 15. oktobra. Tedaj bodo na vpisnih mestih, ki jih bo samo v kranjski občini več kot 150, posamezniki in delovni kolektivi vpisovali posojilo, za kar bodo prejeli tako imenovane obveznice, ki Jih bodo kasneje lahko vnovčili. Vpisna mesta bodo pri podružnicah družbenega knjigovodstva za upravne in politične teritorialne enote (pri le-teh pa za njihove uslužbence), pri kmetijskih zadrugah in dru S&^Sg" o*"ave w^ikov v vrati*. iz Kijeva (Ukrajina) se že nekaj dni Na sliki jih vidimo pred spomenikom ma Izgradnjo novega Skopja. Za- glh delovnih organizacijah ter pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze. <— 2. to bo razpisano ljudsko posojilo s 7-letno odplačilno dobo in s Kako je prišlo do nesreče Med dvema železniškima čuvajnicama, približno poldrugi kilometer od Dovjega proti Jesenicam je avtobus prehiteval živino in mopedista hkrati. Avtobus je upravljal voznik Slavko Orel iz Kranjske gore. Na mokri cesti pa je vozilo zaneslo na levo po nasipu in se je po kakšnih dvajsetih metrih zaletel v smreko, kj je vozilo zadržala. Pred tem je avtobus oplazil telefonski drog. Nesreča bi imela bržčas hujše posledice, če se avtobus ne bi zaletel v smreko, ki ga je zadržala, da se ni prevrnil na streho. Dva Ob iskanju oblik integracije v našem gospodarstvu Perspektive »izobčenih« kolektivov Kaj sta »zagrešila« kolektiva BPT v Tržiču in IBI v Kranju, da so ju izključili iz poslovnega združenja? — Kakšne so lahko posledice za »take« kolektive? — Kakšne so njihove perspektive? O teh vprašanjih so namreč govorili na samoupravnih organih prizadetih kolektivov. Zadeva je v določenem smislu odjeknila tudi v pristojnih občinskih organih, saj gre za dva 'kolektiva, Iki imata okrog 2.000 zaposlenih in (ki ustvarjata letno vrednost okroglo 7 milijard in 800 milijonov dinarjev (po letošnjem načrtu) ter pomenita važno gospo-.Ljubljani. 1 darslko osnovo. Zlasti velja to za Bombažno predilnico in j tkalnico - v Tržiču, Iki«daje kruh 1.600 zaposlenim. I V zadnjih letih so nastale razne oblike sodelovanja med podjetji sorodnih dejavnosti. Med raznimi takimi organizacijami širšega merila je nastalo tudi združenje bombažne industrije s sedežem v to združenje se Je Nadaljevanje . naJ2.4atranli'4r. metra od mesta, kjer se je vozilo zaustavilo,'teče potok. Pri hudi prometni nesreči je bilo 12 oseb lažje in težje poškodovanih. Na kraj nesreče so kmalu prišli rešilni avtomobili iz jeseniške bolnišnice, ki so poškodovane pripeljali v bolnišnico. Najhujše posledice je utrpel voznik, ki mu je pri udarcu stisnilo noge, da jih ni mogel izvleči. Reševanje šoferja je trajalo kakšne pol ure, ker so morali z varilnimi napravami odstraniti zvito pločevino. Razen njega je avtobus zadel dečka, ki je vodil živino. Skoda na vozilu pa znaša 1,200.000 dinarjev. Pozanimali smo se v jeseniški bolnišnici za zdravstveno stanje ponesrečencev. Zdravnik dr. Vil-man, ki je ponesrečence sprejemal, nam je povedal, da je v bolnišnici poiskalo zdravniško pomoč 16 potnikov. Deset so jih takoj po pregledu odpustili. V bolnišnici je ostalo samo še 6 ponesrečencev, ki pa so vsi izven nevarnosti. Najhujše posledice je tokrat, proti pravilu, utrpel voznik avtobusa, 36-letni Slavko Orel iz Kranjske gore. Ponesrečenci pripovedujejo Poiskali smo nekaj potnikov, ki so potovali z avtobusom. Delavec Ivan Oman iz Kranjske gore pravi, da je do nesreče trdno spal. Bil pa je prvi trenutek tako zmeden, da ni vedel ali je na zemlji Nadaljevanje _ na 2. strani O 2t^ SREDA, 1!. saptembra 196? TE DNI PO SVETU 6 KADAR V JUGOSLAVIJI Na neuradni obisk v Karadjor-djcvo je prispel včeraj predsednik revccionarne delavsko-kmečke vlade in prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar. V Karadjordje-vu se je srečal s predsednikom republike .Josipom Brozom Titom. O POMOČ NE BO ZMANJŠANA Ameriški predsednik Kennedv je izjavil, da sedaj ne bi bilo prav, če bi zmanjšali pomoč Južnemu Vietnamu. Dejal je, da si ameriška vlada prizadeva prepričati južnovietnarnski režim, naj stori vse, da si zagotovi podporo ljudstva. • PROTESTNA NOTA Sovjetsko zunanje ministrstvo je poslalo kitajskemu veleposlaništvu v Moskvi protestno noto zaradi poskusov kitajskih državljanov, da vtihotapijo v SZ propagandni material, naperjen proti Interesom Sovjetske zveze. • VELIKA VEČINA ZA ALŽIRSKO USTAVO V Alžiriji so objavili dokončne rezultate glasovanja za novo alžirsko ustavo. Za novo ustavo se je izrekla ogromna večina prebi-vavstva. # JORDANSKI KRALJ V PARIZU Jordanskega kralja, ki je prišel na krajši obisk v Pariz, je sprejel tudi francoski predsednik general de Gaulle. Iz Pariza bo kralj odpotoval v London. # DAN MORNARICE Včeraj so v vseh mornariških enotah slovesno proslavili dan mornarice. t POSLANICA NEHRUJU Sovjetski premier Hruščov Je poslal indijskemu premieru Ne-hrttju poslanico, v kateri mu zagotavlja, da bo Sovjetska zveza pomagala pri njenem gospodarskem razvoju. Ob Savi Dolinki q Delavska univerza na Jesenicah bo organizirala v letoš-Djem šolskem) letu za splošno izobraževanje občanov razne šole, tečaje, seminarje in predavanja. Program zajema šole za življenje ža doraščajočo mladino, šole za starše, začetni' in nadaljevanje tujih jezikov pO magnetofonski metodi In predavanja s področja Zdravstva, znanosti, umetnosti, kulture, tehnike, kmetijstva, potopisov, narodopisja, naravoslovja, obrambne vzgoje in tako dalje. Predavanja bodo organizirana na Jesenicah in vseh večjih krajih jeseniške občine. Posebno pozornost pa bo posvetila jeseniška delavska univerza v letošnjem letu otrokovemu izobraževanju. — Razen šol, tečajev, seminarjev in predavanj bo izvedla dopolnilno strokovno izobraževanje, strokovno izobraževanje na delovnem mestu in specializirane tečaje. $ JESENIŠKO-BOHINJSKI ODRED je Izdal v dobi priprav in pohoda samega na nedeljsko partizansko srečanje v Cerkno tri številke glasila »IZPOD TRIGLAVA«. V njih so seznanjali udeležence odreda o važnosti pphoda, izvedenih akcijah in mitingih ter raznimi vtisi članov bivšega komandnega kadra. O samem poteku praznovanja v Cerknem bodo poročali v četrti številki, ki jo bodo še izdali in razposlali vsem udeležencem ocireda. © Valjama tanke pločevine JESENIŠKE ŽELEZARNE bo praznovala 13. septembra 30-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju bodo nagradili za t;-:oršno in dobro delo 15 de-lav.rv, ki delajo v valjarni tanke pločevine že od pričetka obratovanja. V spomin na visoki delovni jubilej jim bodo izročili praktična darila. — U. Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki © Liudje in dogodki Ljudje in do*£ Od Mosadikovega političnega novatorstva, ki se je pred leti končalo s težkim padcem in zmago nazadnjaškega Irana, v tej deželi gotovo nI bilo bolj popolnega političnega vrenja, kot smo ga priče spremljati v zadnjem polletju. Novi val v perzijski politiki se je pravzaprav začel kazati že lansko leto pozimi, ko so ljudske množice na vsesplošnem ljudskem glasovanju glasovale v prid nujnih družbenih reform. Na perzijski preprogi se je od tega časa začela kazati izvirna ljudska ornamentika, ki jo od vsega začetka tkejo z najlepšimi nitmi. Nov vzorec na perzijski preprogi še zdaleč ni dosledno in dokončno .stkan, ker zadeva na kolovrate, ki se počasneje vrtijo od zgodovine. Vendar Iran v zadnjem letu ni ostal brez rezultatov. Po lanskoletnem ljudskem glasovanju o potrebnosti širokih družbenih reform je iranska vlada v zadnjem času začela uresničevati reforme, ki bi nazadnjaški in zaostali Iran pripeljal po poti modernizacije in splošnega druž- benega napredka. Ta razvoj ni bil miren in brez zarot. Nazadnjaške polfevdalne in fevdaine usedline, zlasti premožni bogataši, veleposestniki in dogmatična višja duhovščina so se reformam postavili po robu. Vlada je morala uporabiti nasilje, da bi zatrla organizirano zaroto desnice in nazad-njakov. Koncem maja meseca in v začetku junija je v Teheranu prišlo na ulicah do pravega pokola, saj so sc nazadnjaške in napredne sile spoprijele na življenje in smrt. Ostanki tega važnega spopada so še vedno prisotni v perzijskem notranjem življenju. V borbi z opozicijo se sedanja Alamova vlada ne šali. še vedno je v Teheranu razglašeno izredno stanje z naglim sodiščem, zborovanja so prepovedana razen izjem, ki jih odobri vojni guverner. Vse to pa je samo nekakšen obrambni zid, ki naj drži v deželi red in mir. Po ljudskem glasovanju o reformah je vlada izpolnila del obljub. V tem času je bila ustanovljena nova politična stranka Nacionalna unija, ki ima največ upa- nja na zmago na bližnjih volitvah, ki so razpisane za 17. september. Volitve Perzijci dobro poznajo in z njimi imajo precej slabe izkušnje. Pred tremi leti je bila skupščina razpuščena kmalu Sedanja vlada Asadaluha Ala-ma gre na volitve z dobrimi upi: agrarna reforma je načela veleposestniške trdnjave v iranski vasi. Več kot 200 tisoč iranskih kmetov je dobilo zemljo od velepo- po volitvah, ker se je pokazalo, da je bilo na volitvah preveč podkupovanj glasov in nepoštenega štetja. Letošnje volitve imajo v perzijskih volilnih pripravah po-sebno obeležje. Prvič si Perzijci obljubljajo, da bodo volilne obljuba tudi uresničene. Zato napovedujejo visoko udeležbo in precejšnjo zmago naprednejših sil, ki zagovarjajo reforme. seslnikov in po vaseh so ustanovili že okoli 3.000 kmetijskih zadrug. Družbeni razvoj je zajel tudi ostala področja. Mladi intelektualci odhajajo namesto v vojsko v vaške šole, kjer prenašajo ljudem najnujnejše znanje in izobrazbo. Ženskam so prvič v iranski zgodovini dodelili pravico, da enakopravno volijo na volitvah. To enakopravnost so jim priznali že na splošnem referenduma zimi. Vlada uživa taksno P ^ ro, ki je ni imela še nobeno ga vlada po Mosadikovem v Takšen opis perzijski" • pa ne izključuje politične ^ j^, nosti. Nasprotniki reform. epfl. pa bogataši in razlaščeni Jc sestniki (v njihovih rokan j vedno velika nacionalna bog ^ izrabljajo sleherno priložn° > bi naškodovall že tako *f "^a* vešenemu gospodarstvu. N rj8jo lastnega prikrajšanja usl ospo-različne težave, tako da jej ^ darska slika Irana pr«J * nepre-nata. število nezaposleni" ^ ^ stano narašča, prav tako P puščajo tudi življenjski stroS „al» nanje trgovinska izrnenji»v» )e duje. Padec vrednosti izV 0iejn občuten. Razen prodaje Pe'■ nazaduje izvoz vsega 0 iranskega izvoznega blaga- Kljub trenutnim 808p0^V težavam pa sodijo, da bo ^, nje volitve še bolj pomno« ste, ki so na strani reform Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dg^ IVadaijovanje s 1. strani Med Cankarjevo cesto ln Tržiško Bistrico v Tržiču so na prostoru, kjer je še pred dobrim mesecem stal del obratov tržlške tovarne kos in srpov, pričeli graditi desetnadstropno stolp nico Kranjski alpinisti so se vrnili Kranj — Poročali smo že, da je pred kratkim odpotovala iz Kranja v nekatera tuja pogorja 10-članska odprava kranjskih alpinistov, ki jo je vodil Milč Herlec. V Franciji se je kranjski odpravi pridružil tudi predsednik PD Kranj Franjo Klojčnik, ki je bil v Franciji kot pedagoški vodja naših otrok v prijateljskem mestu La Ciotat. Po njihovi vrnitvi v Kranj smo izvedeli, da se je odprava povzpela na najvišji vrh v Evropi Mont Blanc (4.807 m). NOVA »OPREMA« Kranj — 2e več mesecev preurejajo trgovski lokal podjetja Merkur — poslovalnica Ideal na Koroški cesti v Kranju. Iz starih majhnih in neekonomičnih prostorov bo poslovalnica kaj kmalu dobila lep, sodoben lokal. Od prejšnjih 95 kv. m površine, bodo lokal povečali na 175 kv. m. Preurejeni prostori bodo tako veliki, da bodo hkrati služili tudi kot razstavni prostor in si bodo kupci lahko ogledali vse artikle, ki jih ima trgovina na razpolago. Trgovina bo založena z vsem, kar se danes dobi na trgu za opremo gospodinjstev — od sodobnih strojev do najmanjšega pribora. Razen te^ga pa bo trgovina nudila tudi strokovno pomoč pri uporabi gospodinjskih strojev oz. pripomočkov. — R. Imeli so izredno srečo, saj je bil prav tisti dan edini lep dan v avgustu. Sreča, ki je številne druge odprave niso več imele. V Švici so hoteli preplezati še Eiger, ki je visok prek 3.900 m. Toda slabo vreme jih je prisililo, da so se morali nekaj pred vrhom obrniti. Prek italijanskih Dolomitov so se vrnili v domovino. Na poti so sc srečali z raznimi alpinističnimi odpravami. Na tej poti so se srečali tudi s sekretarjem znane Huttove ekspedicije, ki je lani preplezala pogorje Pa-mir v bližini rusko-kitajske meje. Domenili so se, da bo ta znani alpinist prišel v Kranj in imel v mesecu februarju ali marcu 1964 predavanje o tej ekspediciji. To predavanje bo zanimivo zlasti zato, ker bo prihodnje leto tudi jugoslovanska odprava odpotovala na Pamir. — R. 1 L realnimi možnostmi večji uspehi in plani razvoja posameznih podjetij tudi na Gorenjskem že pokazali določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba pred dokončno formulacijo odpraviti. Tako na primer plani preveč poudarjajo le spošne podatke o optimalnem razvoju, premalo ali neteht-no pa obdelajo vse tiste možnosti, ki naj tak razvoj zagotove. To je nedvomno ena Izmed pomembnih vrzeli, ki bi jih novi plani ne smeli imeti. Pri občinskih skupščinah na Gorenjskem so imenovane posebne komisije, ki bodo po panogah pripravljale predloge za sestavo sedemletnega plana. Vse te komisije so nekatere bolj, druge manj intenzivno pričele z delom; nekatere pa so celo že sestavile osnutke perspektivnega razvoja panoge, za katero so bile imenovane. Te komisije so se tesno povezale s strokovnimi službami in organi delavskega samoupravljanja po delovnih kolektivih in tako preprečile, da bi se pri pripravah za sestavo perspektivnega plana pojavila dvotirnost. - P. 2 Prednost družbeni proizvodnji vodali pri kmetijski zadrugi Jelovica," nameravajo v prihodnjih letih posvetiti posebno skrb zlasti živinoreji in sadjarstvu. V hlevih na Bledu in v Poljčah imajo sedaj kakih 500 glav živine. V prihodnjem obdobju do 1970. leta pa predvidevajo, da se bo število krav moznic povečalo na tisoč glav, prav toliko pa bodo v tem času imeli govejih pitancev. Hleve za ta namen bodo postavili v obeh navedenih krajih. Njihovi sadjarski nasadi obsegajo kakih 33 ha, v prihodnjih letih pa nameravajo nasade v Res j u še razširiti na območju Lcdevnice in na Delih pri Črnivcu, in sicer do obsega 85 do 90 ha. Na takšni ogromni površini pa pričakujejo, da bodo nabrali letos do 1600 ton kvalitetnega sadja. Mleka pa bodo po uresničitvi načrta namolzli dnevno do deset tisoč litrov ali letno tri milijone šeststo tisoč. — J. B. 3 Smreka zadržala avtobus ali ni. — »Priletel sem s takšno silo na sprednji sedež, da sem ga odlomil. Sedel sem namreč na zadnjem sedežu in me je vrglo precej daleč naprej. Lahko si mislite, kako me vse boli.« Maks Robič: »Srečo smo imeli, da je avtobus zaustavila smreka, sicer bi najbrž obležali v potoku na strehi. Ker je bila v istem avtobusu tudi, žena, sem najprej pogledal, kako je z. njo. Ljudje po nesreči niso zgubili prisebnosti.« 4 Perspektive nih« kolektivov vključilo 15 članov — vsa * ^ ša podjetja iz ljubljanske«\> „j. riborskega, celjskega M * skega industrijskega ^^[o jf Na rraiih posvetih je tcja sati o nekaterih teža\J" jpe-združenja, o pojavih rneas ^ 0 ga nezaupanja med ćlantu^ t& tem so menda večkrat ^^fU pravljali na upravnem gov0-združenja. Prav o tem s gan? rili tudi na 12. seji tc^0 \v junija meseca in ob tej P ^jjU' ključih iz članstva BPT v ^ k0-Kasneje pa je bil izključen lektiv IBI v Kranju. ^00, Te izključitve so, raZV gjetil1 imele določen odmev v PJgpTf kolektivih. Upravni odb°r z °d' celo poslal dva uslužbenc* ^ 5e govornih delovnih mest. cfeWv osebno pozanimala P1"1 ? 0 vZ1'0 niku poslovnega združenj* kih zaostritve odnosov in J K, jP nje v zvezi z izključitvi' eplr kljub vsemu nista mog}» a f i bolj, kot pravu?; * jjl Vreme O VREMENSKA SLIKA Nad Alpami in Balkanom se je zgradilo slabotno področje visokega zračnega pritiska. Atlantske frontalne motnje, ki so nad Biskajskim zalivom, se počasi pomikajo proti severovzhodu, tako da še ne bodo kmalu vplivale na vreme pri nas. % NAPOVED t\ DANES IN JUTRI Deloma sončno vreme z zinemo oblačnostjo. Zjutraj bo po kotlinah megla. Nainižje nočne temperature okoli 10, v Primorju 16; najvišji; dnevne nekoliko nad 20, V Primorju 25 stopinj Celzija. V ostalih krajih države bo pretežno sončno in nekoliko toplejše vreme. • I/o led i /a prihodnje dni: deloma sončno in nekoliko toplejše vreme. • STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI Planica — delno oblačno, 18 stopinj; Lesce-Bled — zmerno oblačno, 10 stopinj, zračni pritisk 1015 milibarov, pritisk počasi pada; Jezersko - ' zmerno oblačno, 17 stopinj in Triglav-Kredarica — zmerno Oblačno* 4 stopinje Celzija, piha severovzhodnik s hitrostjo 34km ca uro. Ura v avtobusu se je ustavila ob 5.10. Hud udarec Je popolnoma pritisnil vozilo k smreki in tehnična ekipa je potrebovala dve url, da Je poškodovano vozilo izvlekla čiti. še uuii, ivut v—"wivv je presenetilo to v kole* ^jjj v Kranju, kjer sploh njs v da je kaj takč-a mogoc^prav^ dnevnega reda liste sej ^ si ga odbora ni bilo ^l^oj titi. Dobili so samo P^vq -ltW vestilo in obrazložitev ^e. čitvi brez možnosti P1' vPr»* Pri tem gre za načelno . po nje. Ali so taka združen* ^ dobne oblike koristne tive? Tako ugibanje ^r^gtP' samo v konkretnih P načinih sodelovanja 1» v5i P nja. V tem primeru, K° vf udarjajo, naj bi nilo višjo obliko upraM J šega kroga kolektivov 1 ^ ke, istih teženj in P°trt0leK<. lani delavski sveti ten ^ Q p^ razpravljali o pogodj1. so stopu k temu združenj^ r^ tega precej obetali in *0&s* kako je v današnjem ek* so* razvoju vse bolj P°tr „, lovanje v širšem krog»• • v0lJ Čeprav je članstvo V^ftfl # le vendarle zelo V zaključuje analitični c e„0t. ^ večji vpliv ekonomsKJ" ogiii Peter Dular piše o PJ to>r sedemletni plan r«oV darstva ln družbenih »» f p» Ja LJubljana, Vinko MJJ gVeJ, vse aktivnejši vlogi "u Her^V Sledi prispevek Ja"**^** V naslovom Oris dosedanj ^ » sticiranja v stanovanj ^ spodarstvu. Ob Vr}m£ St^j njevice na Krki je La°- - napisal članek Razvoj Jj^|$r odvisen samo od ^jjjril*.t* osnov. O temi Kaj ^^pf*^ keta o delavskem ^J^U nju v Gozdnem **ST PjS Bled, piše Lojze navedenega prinaša nj* 0d . »Občana« seznam sK1Zeds^V skih skupščin in pjboroV njihovih upravnih 0 več drugih prispevkov- ■f. f" '.'isk- in danes Ka ., n.a lopem se je umakhilo poletje. Sonce se je močno nagnilo ... V rosnato otavo pa-Tal? ^abo*ka m vse diši po bogati, plodni jeseni. . /.So današnji dnevi... Prav taki dnevi so bili tudi pred dvajsetimi leti... Samo ljudje t , 11 takrat vznemirjeni. Tekali so od hiše, do hiše, partizani so se zbirali, zastave s pe- tokrako cestah zvezdo so zaplapolale na bivših karabinerskih oziroma orožniških postajah, po zad •* ^ Se P^a^n0 umikale skupine Mussolinijevih vojščakov in naši ljudje so se ra's" ..n*m zanosom oklenili Osvobodilne fronte in svoje vojske in ob tem sanjali o uJi zmagi, o svobodi in o lepem mirnem življenju In Pred dnevi z ne-sko- takrat pred dvajsetimi leti nie j UREDITEV ^ 1 K?KRE V KRANJU se večk—' ■ Nsejtovanj jn sestankov, sk redu Pa.je sPet na dnevih °bcincnSe' °rganov kranj-»t ,^ke skupščine - ti kf sten SrU8i" sanacije krh-hl io Dr^enjenega kanjona, frt^ESfe 7Vodna -ST u *^>kra Znano je, da S8l°meWapravila strugo v S^eaa U apnene2a in Z> sS.,8ratliva, ki se po-' ^S^1 -ko v njem tfr!' »i« obstaja nevar- C, yisokih roba tudi 30 me" (k.loi>a nj? Sten Kokrinega C s<* je t rga^° velike skale V^SuJ Zgodi,o že letos), Kn- k° tat kamenje leti s sten &° Je!kS,«koC VSak dan' W£* °^nat ta prod' ki ga Cn^ta2- s seboj, na kak Z^kl J°- tSrokovnjak za iN*sJPrašanJa rek ~ Oe,al ?«C*r iz LJubljane K ' hi m osn"tek, ki OW*cn!,?p_0re. s č,mer bl Cu oci1 bazen pri Stan" »th0ss). tli, °Vali nevšečnega C?a Ko£en te^a P« bi se W ar Pa nekoli.ko dvignili1 K,?nJe teul nu'na posledica 1i ^okolj ZaP0r). tako da O »Preh5! prlmemejša tu-^iChaja"*ča in ostalo rat tema različ- no deJavnost C° trebrih0dn0sti W bil° h tud, > 2agotovili sred- Dr^6 sten l betonsko plombi-C^čiii kaniona, s čimer bi k **da «^alinje krušenje OSreč0 lUdi kakšno več-JHwSe s y Soj ni izključeno, V6 v br J?Iomeratom vred C^oti'r,0 tUdi hiSa- Dcl" CV^u „ kl nevarnosti za- CCU' v4!na "U Jde»ov^ 0'ki|{ ar bi bilo razen bno *n , lU mesta sedaj Ustaviti« še kaj. Pred industrijsko pripravo malic Za učence kranjskih šol že po novem letu skupna priprava šolske malice — Osnova še v prihodnje mleko O Za delo Šolskih mlečnih kuhinj pomeni sedanje obdobje precejšen preokret, saj odslej ne bodo več dobivale mednarodne pomoči, ki je bila dolga leta osnova za pripravo malic. Ker malice kljub temu ne bodo smele biti drage ali slabše, bo to zahtevalo nove iznajdljivosti in prizadevanja vseh pristojnih organov. Kranjska občinska komisija za šolske kuhinje se je po temeljitih vsestranskih obravnavah odločila, da bi v Kranju poskrbeli za Industrijsko pripravo malic. Najprej bi tako pripravljali dopoldanski ozir. popoldanski obrok za učence in dijake v Kranju (ki jih je več kot 5 tisoč) in morda Še za večje okoliške šole. Manjše in bolj oddaljene šole naj bi še v prihodnje pripravljale malice same. ^ Pri pripravljanju smalic bi tako sodelovala podjetja: mlekarna, pekarna in mesarsko podjetje; načelno so "že pristala, da prevzamejo to delo. Mlekarna M šolam dobavljala stekleničke z 2 decilitra mleka, mlečnih pijač ali jogurta, v pekarni naj bl pekli majhne kruhke različnih kvalitet in z raznimi dodatki, mesarsko podjetje pa bl dobavljalo mesne izdelke. $ Ker bodo zaloge živil mednarodne pomoči predvidoma pošle okoli novega leta, na i bi z industrijsko pripravo malic pričeli z novim koledarskim letom. Zavod za nanredek gospodinjstva Kranj je zadolžen, ,da pravočasno pripravi jedilnike, preizkušnjo teh jedilnikov na zavodu, ki se^ je bodo udeležili predstavniki šol, podjetij in raznih pristojnih^ organov, in preizkušnjo na eni izmed šhl. Obenem zavod pripravlja tudi analizo cen starih in novih malic. Na šolah namreč ni bilo nikoli mogoče natančno ugotoviti, koliko malica stane, saj se je cela vrsta stroškov skrivala pO btfarih postavkah (kot na pri-nar za težijo, prav tako niso upoštevali vrednosti podarjene ' hrane, stroškov prevoza itd.). £ , Za Industrijsko pripravo ; malic so se pred Kranjem odlo-j čili že v, Ljubljani, kjer so izra-I čunali, da je stara malica veljala 41 dinarjev, nova pa bi veljala povprečno 38 dinarjev. © Komisija za šolske kuhinje je mnenja, naj bi bila osnova obroka še v prihodnje mleko (2 decilitra), za kar bodo predložili občinski skupščini, da prispeva sredstva za njegov nakup. Ostale Stroške naj bi poravnali starši. Denar za mleko bi seveda dobile tudi podeželske šole. To bi bilo mogoče, saj bodo odpadli stroški za prevoz živi! (občine so prispevale 19 dinarjev za kilogram pomoči), plače za kuharice itd. Razen mleka naj bi učenci dobivali še jogurt, čokoladno mleko in druge mlečne pijače ln žemlje, črne bombice, mlečne štručke, sendviče z mesom in podobno. Prednost centralne priprave jc v tem, da je lažja kontrola higiene in pravilnega sestava obroka, obenem pa je tudi bolj ekonomič- Pomanjkljiva inšpekcijska služba Bojazen inšpektorjev ali nezaupnica odbornikom postati praksa To ne bi smelo Osnutek statuta občine škofja Loka, o katerem razpravljajo občani te dni, določa, da je med drugimi tudi odsek inšpekcijske službe temeljni organ občinske skupščine. O dejavnosti inšpekcijskih služb v prvem polletju letošnjega leta bodo v kratkem razpravljali odborniki na seji občinske skupščine. Za dejavnost inšpekcijskih služb v omenjenem obdobju je bilo značilno, da so delovale v zelo različnih pogojih. Dokler namreč ni občinska skupš ina marca letos sprejela sklepa, Ma se inšpekcizske službe združijo v samostojen odsek '(poprej so delovale v okviru bivšega oddelka za gospodarstvo, le sanitarni inšpektor je bil pod pristojnostjo oddelka za občo upravo in d tužbene službe), inšpektorji niso bili samo inšpektorji. Tako je tržni inšpektor opravljal posle refertnta za blagovni promet ipd. S tem pa je bilo poslovanje tako pomembnega organa okrnjeno; nekaj poslov, ki bi jih inšpektorji po predpissh morali opraviti, sploh ni prišlo na vrsto oziroma so bili površno opravljeni. Z Ustanovitvijo samostojnega odseka inspekcijskih služb so se\cda zavladali drugi delovni pogoji. — Inšpektorji (dva tržna in po eden delovni, gradbeni gozdarski, vata* rim^H in c'n!l»rri) r ■Mi danes res samo inšpekcijsko službo, edino Se kmetijski inšpektor ;e dodeljen oddelku za finance in gospodarstvo, ker je hkrati tudi referent. Kakor je razvidno Iz poročila, je bilo delo inšpektorjev v tem obdobju dokaj obsežno. Omenimo naj, da sta v zvezi s pripra-mi na že skoraj minulo turistično sezono tržni in sanitarni Inspektor pregledala 43 trgovin ln gostišč na področju komune. — Splošna ugotovitev: gostinske ln trgovske gospodarske organizacije, kakor tudi zasebni gostilničarji niso bili najbolje pripravljeni. Nekatera gostišča poslujejo bolj kot točilnice, drugi objekti so zanemarjeni, nekatere trgovine so nezadostno založene, kar zlasti velja za domače specialitete itd. Medlem ko inšpektorji v svojih poročilih sicer navajajo nedostatke, pa o krivcih dostikrat ni nobene besedef Samo dva primera- »Zaradi ne- l dograditvijo novega poslopja je dobila Komunalna banka sodobne prostora dit sta bila opravljena dva pregleda. V obeh primerih je šlo za pojav nelojalne konkttience pri kreditiranju potrošnikov, o čemer je bila dana prijava za gol spodarski prestopek okrožnemu javnemu toživstvu v Ljubljani. V dveh primerili je bil uveden kazenski postopek zoper odgovorne osebe in gospodarske organizacije. V nekem podjetju se ie npr. delavec ponesrečil zaradi tega, ker mojster in vodja obrata nista storila ukrepov za varnost pri delu oziroma sta> celo dovolila montiranje posebnega vijaka, ki je omogočal delo na nedovoljen način. O teh primerili so inšpektorji sicer poročali, izognili pa so se navedbi krivcev. Očitno gre tu za skrb inšpektorjev, da se ne bi komu zamerili, če bl navedli v poročilu tudi osebe, ki so odvo-vorne za nedostatke. Jasno je, da se na podlagi tako pomanjkljivih poročil le težko da uspešno posredovati ln preprečiti ponovne prekrške. — St. S. Prikazovanje filma o Skopju V kranjskih kinematografih !•-.>-do od četrtka, 12. septembra, do nedeb'e, 13. septembra, kot pred-film predvajali dokumentarni film o potresu v Skopju. Kranjsko kinematografsko podjetje že pripravlja premiero novega domačegl filma »Samorast-nikl«, ki je v Pulju dobil kar 6 nagrad in naletel na izredno topel sprejem pri publiki. Premier« V Kranju bo 28. septembra. — o>. Komunalna banka v novih prostorih Kranj — Te dni so preseliti s Titovega liga v novo stavbo pn nebotičniku urade kranjske KOMUNALNE BANKE, kije tu p'i-čela t rednim poslovanjem v ponedeljek. Zamisel iz leta 1955, češ da bo treba za nemoteno poslovanje banke pridobiti nove prostore, so začeli uresničevati pred tremi leli. Pričeli so z. novogradnjo, ki jo je iz lastnih sredstev finansirala Komunalna banka, medtem ko je dela izvajalo gradbeno podjetje Projekt. Celotna gradnja zanimivega objekta s kupolo je veljala več kot 80 milijo-nov dinarjev. SRFDA, tt. septembra^ [zvajavcl gradbenih del pri novem šolskem poslopju v Mojstrani menijo, da bodo novo zgradbo pokrili prihodnji teden Na kratkem valu # RADOVLJICA — Svet za zdravstvo občinske skupščine je minuli petek obravnaval problematiko zdravstva v občini. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje gradnje novega zdravstvenega doma na Bledu. Svet se je odločil, da bo predložil občinski skupščini predlog, naj bi imela gradnja prioritetni značaj. Občinska skupščina je na eni zadnjih sej že obravnavala ta problem in priporočila pristojnim organom, naj nemudoma prično s pripravami. Lokacija je že določena, priprave pa so v teku. # BLED — V razstavnem paviljonu festivalne dvorane so odprli razstavo slikarja Janeza Sedeja. Likovna komisija se je odločila pripraviti v okviru poletnega sezonskega obdobja še dve razstavi na Bledu, in sicer razstavo gorenjskih likovnikov ter risarska dela mladih likovnikov s Tržaškega. Letošnje blejske razstave so bile precej bolje obiskane ko minula leta. Temu Je seveda več vzrokov, med njimi tudi precej boljša propaganda. Vseh sedem dosedanjih razstav je obiskalo že nad 12 tisoč obiskovavcev., Med njimi je bilo največ turistov. 9 BLED — V letošnjih poletnih prireditvah na Bledu je vseskozi vladalo med obisko-vavci največje zanimanje posebno za programe jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Organizator — Turistično društvo Bled — je z. organizacijo številnih večerov folklore zadostilo željam in okusu obiskovavcev, saj je vabilo na gostovanja različne folklorne zbore. Prejšnji teden so z velikim uspehom gostovali na Bledu člani folklornega zbora »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Dvorana Kazine je bila tudi to pot polna — manj pa je bilo zanimanja za koncert Paloma iz Beograda. — J. B. Iz programa delavske univerze Radovljica Raznolikost v izobraževanju Izobraževalna sezona je pred durmi. Delavske univerze so že dokončno pripravile svoje programe za izobraževanje in kulturno-estetsko ter splošno vzgojo prebi-vavstva. Delavska univerza v Radovljici se je letošnjo sezono še posebej pripravila. V poletnih mesecih so tamkaj pripravili posebno anketo, da bi tako od najširšega kroga ljudi sprejeli predloge in pripombe k dosedanjemu in delu v bodoče. Razen strokovnega in splošnega izobraževalnega dela so se namreč pri vodstvu DU v Radovljici odločili razširiti in izpopolniti zlasti kulturno ter estetsko izobraževanje. Precej bodo letos razširili tudi strokovno izobraževanje. V Radovljici in na Bledu bodo z letošnjim letom odprli oddelek tehniške šole za strojne stroke. Pouk v" teh oddelkih bo trajal 3 leta in pol skupaj s pripravljalnim semestrom. Potreba po kadrih strojne stroke je v radovljiški komuni precejšnja, zato bodo sprejemali kandidate neposredno iz proizvodnje, lahko pa se bodo vpisali v to šolo tudi mlajši kandidati, ki so končali osemletko. Na novo namerava delavska univerza' odpreti z letošnjim šolskim letom na Bledu tudi prvi letnik tehniške srednje šole za lesno stroko. Lesna industrija je v komuni zelo razširjena, strokovnega kadra pa je vedno premalo. Tudi v to šolo bodo sprejemali kandidate iz pro-proizvodnje in absolvente šol prve stopnje. V šolskem letu 1963/64 bodo nadaljevali v Radovljici s poukom na ekonomski srednji šoli v drugem in tretjem letnjku. Administrativni tečaj bodo organizirali letos v Radovljici in prirejali tudi občasne strojepisne tečaje. Z jezikovnimi tečaji bodo letos nadaljevali v vseh večjih krajih — na Bledu, v Radovljici in y Bohinju — in sicer iz angleščine in nemščine. Dalje bodo za delavce v trgovini in gostinstvu prirejali tečaje o higienskem ravnanju z živili, za člane delovnih kolektivov pa se bodo vrstili tečaji o hlgien-sko-tchničnl varnosti. Po uspelih lanskih izkušnjah nameravajo tudi letos nadaljevati' s seminarji za turistične in gostinske delavce. Večerno politično šolo bodo odprli skupaj z občinskim komitejem ZK Radovljica. Doslej so bile tri takšne šole v večjih krajih komune, v prihodnje pa predvidevajo eno kvalitetno šolo. šole za starše ln življenje prirejajo po krajih radovljiške komune že nekaj let in nameravajo tudi letos nadaljevati z njimi. Novost v prizadevanjih radovljiške DU pa je glasbeno-estetska ln filmska vzgoja. Delavska univerza bo večjim krajem posredovala koncerte, gledališka gostovanja, literarne večere, predavanja o filmu in podobno. — J. B. Lep uvod v šolsko leto sail p in zima utegneta Jesen prekrižati račune Predvidoma prihodnji teden bo šola v Mojstrani dobila streho Ko so v Mojstrani oktobra lani pričeli graditi novo šolsko poslopje, so predvidevali, da ga bodo lahko izročili svojemu namenu ob pričetku letošnjega šolskega leta. Toda vmes so posegle nepredvidene ovire. Sprememba načrta za namestitev instalacije oziroma čas, ko so dejansko bili brez tega načrta, je spremenil izvajavcu gradbenih del — ali konkretneje splošnemu gradbenemu podjetju Gorica — program dela. To pa je v sklopu ostalih manjših težav privedlo do tega, da bo šola vse-' ljivašele ob prvem polletju; toda tudi samo tedaj, če bo jesen za zidarska ali bolje povedano za pleskarska dela ugodna. Izvajavec tudi meni, da bo sama jesen najbrž nekoliko prekratka in da bi zato bilo lepo vreme dobrodošlo še v decembru. Pogost problem naših novogradenj so strehe, ki pa pravzaprav niso strehe, ker prepuščajo vodo. Prav pri šolskih poslopjih imajo na Gorenjskem nekaj primerov, kjer streha pušča in zato zidovje zamaka. A!i sc bo izvajavec pri moj stranski šoli izognil tej. nevšečnosti s tem, da bo na deske pod pločevino položil strešno lepenko, bo pokazala praksa. Zaradi določenih prednosti tehnične izvedbe delajo na mojstranski šoli hkrati strop in streho. Tako bo prihodnji teden, ko predvidevajo, da bodo šolsko»poslopje že pokrili, izdelan tudi že strop z vmesno Cesta od prehoda čez železniško progo pri hotelu Pošta na Jesenicah in nadalje proti mestu nazaj še vedno kaže svojo »notranjost« ta je*"'pomemben dogodek posebno za učence prvega razreda osnovnih šol, pa tudi za one, ki po končani osnovni šoli nadaljujejo študij na katerikoli šoli druge stopnje. Teh je na Jesenicah pet. Skoro bi dejali, da je bilo ob pričetku šolskega leta najbolj živahno na železarskem izobraževalnem centru, kjer delujeta poklicna industrijska in tehnična srednja šola, saj je za študij na teh šolah vedno več zanimanja. Letos so odprli na poklicni kar šest prvih razredov, na tehnični šoli pa en redni in dva večerna. Otvoritev je bila v dvorani delavskega doma pretekli četrtek dopoldne. Formalni otvoritvi s posredovanjem vseh navodil je sledilo predvajanje barvnih diapozitivov pod naslovom »Gorenjska v sliki, besedi in glasbi«. — P. Krepitev stikov med obmejnima občinama JESENICE — Predsednik občinske skupščine Jesenice je sprejel v soboto delegacijo občine Trbiž, ki so jo sestavljali podpredsednik, tajnik in dva člana odbora. V razgovoru, ki sta mu. prisostvovala tudi bivši predsednik ObLO ln organizacijski sekretar ObK ZKS Jesenice so Izmenjali misli o tesnejšem kulturnem in športnem ter turističnem sodelovanju med kraji obeh občin. Razgovoru, ki pomeni nadaljnjo krepitev stikov med obema občinama, je sledil ogled gorenjskih naravnih lepot od Kranjske gore, Bleda, Pokljuke do Bohinja. Gostje so bili nad turistično ureditvijo omenjenih krajev zelo presenečeni. Delegacija trbiške občine je povabila predstavnike občinske skupščine na povraten obisk. — P. U. Avto-moto šola brez počitnic Jesenice — Normalno imajo vse šole v poletnih mesecih počitnice. Tudi avtO-mOtO šola na Jesenicah jih je imela dosedanja poletja. Letos pa so zaradi izrednega navala organizirali tečaje in izpite tudi v juliju in avgustu. Izvedli so kar pet tečajev, od tega tri za VOZ^ike motornih vozil i:i dva za monedlste. Razen teh pa so organizirali dva brezplačna tečaja tudi za brigadirje V Kranjski gori in jih naučili vozili. Izučili so tako med počitnicami nad 100 voznikov motornih vozil in prav 'toliko mopedislov. Društvu še vedno ni uspelo včlaniti -vseh šoferjev-amaterjev s področja Jesenic. Ker uživajo člani AMD posebne ugodnosti v društveni servisni delavnici in 4-krat-no brezplačno tehnično pomoč na pesti in 2-kratno pravno pomoč Avto-moto zveze Slovenije, bodo posvetili v prihodnje več pozornosti tej akciji. V okviru društva nameravajo organizrati sekcije za posamezne vrste vozil, pripravili strokovna predavanja pa tudi izlete. Eden takih izletov je bil v nedeljo na partizansko srečanje v Cerkno. Posebna kolona motornih vozil za Cerkno je krenila v nedeljo zjutraj. Razen članov so se priključili koloni tudi tisti nečlani, ici se nameravajo vključiti v društvo. — P. U. Železarska mladina razpravlja o bodočih nalogah Jesenice — Na letno tovarniško mladinsko konferenco in s tem na občinsko mladinsko konferenco se mladina jeseniške Železarne že pridno pripravlja. Te dni so v teku obratne mladinske konference. Povsod so razprave plodne in bo na podlagi razprav mladina na tovarniško kot na občinsko mladinsko konferenco novembra temeljito pripravljena. Na obratnih konferencah razpravljajo predvsem o uvedbi tekmovanja za dvig proizvodnje, o izboljšanju posameznih delovnih mest in o izboljšanju proizvodnje ter delovne discipline. — U. izolacijo. Trenutno je na gradbišču nove šole v Mojstrani zaposlenih 25 delavcev, ki se ukvarjajo z zidarskimi deli, in devet mizarjev, električarjev in krovcev. In še nekaj besed o notranji razporeditvi prostorov! V novem šolskem poslopju bo šest navadnih učilnic in tri posebne učilnice, in sicer za tehnično vzgojo, za pouk biqlogije, fizike in kemije. Razen tega so predvideni posebni prostori za mlečno kuhinjo in za potrebe pedagoškega kadra: šola bo imela tudi novo telovadnico (24 x 12). — P. Posvet o statutih delovnih organizacij TRžIC, 10. septembra — Za danes popoldne je napovedan širši posvet o statutih delovnih organizacij, ki se ga bodo razen članov plenuma občinskega sindikalnega sveta udeležili tudi predstavniki delavskega samoupravljanja v podjetjih. Posvet sklicuje ObSS Tržič z željo, da bi dosedanje dokaj šibke priprave za Izdelavo statutov pospešili; vendar tako, da bi naglica ne šla na račun vsebine oziroma kvalitete. Pričakovati je, da bo današnji posvet, o njegovih zaključkih bomo poročali v prihodnji številki, pomenil novo spodbudo pri pripravah in oblikovanju statutov delovnih organizacij — enega izmed najpomembnejših aktov slehernega podjetja. — P. Na izdelavo statuta se pripravljajo Voklo — V minulem tednu J imel svet krajevne skupnosti V klo svojo redno sejo, na kate so temeljito pregledali uppraj" sredstev skupnosti za letošnje J to in delo, ki je bilo opravljen« z dosedanjim finansiranjem. ug tovili so, da so bila predvsem Komunalna dela zadovoljivo opra Ijcna. Zelo važno delo je 0 y opravljeno pri vaškem ribniKU Vogljah s kanalizacijo, da se lahko odtekala voda iz ribnika in da ne bo več vdirala v Kie • Ker je zmanjkalo sredstev se kanalizacijo iz vasi do ribnika^ preložiti to delo za tudi o ipn izde- sklenili leto. Precej razprave je bilo izdelavi statuta krajevne sKUPje. sti. Menili so, da je treba zaiv'■ lavo takega dokumenta več prav in tudi' strokovne P°m° ' Zato so sklenili, da bodo o i vprašanju ponovno razpravlja prihodnji seji. — R. Študentje in možnosti zaposlitve JESENICE — Zavod za zaposlovanje delavcev Jesenice se je lotil zanimive analize o tem, koliko ima na svojem p ročju študentov in dijakov srednjih strokovnih šol. ^.^nj širne analize, ki so jo izdelali, da bi pripomogli podlagi za poklicno usmerjanje, smo izbrali le nekaj ^ bolj značilnih podatkov. V analizi so upoštevani štipentl (te hkrati lahko obravnavamo tudi kot nove strokovnja ki imajo že zagotovljeno zaposlitev, čeprav sc se da podjetja štipendijo enostavno podarijo) in neštipen<1 ki v mnogih primerih ne vedo, kje se bodo zaposlili- O V preteklem šolskem letu je bilo v srednjih šolan w ^ ^. dincev in mladink z območja jeseniške občine, po višjih 15 *n šokih šolah 124. Posebno veliko nesorazmerje med mladinci i" ^ dinkaml je na visokih šolah, kjer je 85 fantov in 39 deklet srednjih šolah, kjer je le 73 deklet. vj$je* © Od vseh skupaj prejema štipendijo 37 srednješolcev, 1 efl šolcev in 57 visokošolcev. 40 Jeseničanov prejema štipendijo območja občine, 15 študentov pa dobiva štipendijo v jeseniž gtipe^1' dogaja je še 64 Kar 44 jih ne ve, čeprav so doma drugje. Med študenti in dijaki dirancev izjavilo, da bi želeli dohiti štipendijo, kje bodo dobili službo. so <$ Razen rednih študentov Je v šolah tudi 137 izrednih. večinoma zaposleni v Železarni. V raznih šolah je skupaj 23 slsnih prebivavcev jeseniške občine. nLlTl^ Zavod je pri sestavljanju analize ugotavljal, da NITI ™r,T »pjll šTJrF.NDIRANJA NITI SAMOINICIATIVNO ODLOČANJE M"- ^ NI V SKLADU S POTREB\MI V OBČINI. Za primer navaja.I - občina štipendira kar 30 učiteljev, potrebuje pa sedaj "'sedaj 9, le* ki žab'* učitelje, ki jih bo treba pridobivati za nadaljevanje študija-^^^ len primer so tudi študentje farmacije, ki jih je pa je le ena. Ker imajo izdelan tudi pregled nad delovnimi meSti vajo visoko izobrazbo, bodo skušali študente usmerjati P p0. v panoge, ki nimajo visokih strokovnjakov. Najbolj perece ^ manjkanje v gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu. ~~ Razprave o zazidavi severnega dela Kranja^ Novi soseski z več kot tisoč stanovanji so da elij Vedno večje potrebe po novih stanovanjih v K.ranjL domače urbaniste, projektante in gradbenike Pr.lS1nas so pričeli misliti na gradnjo novih stanovanjskih *ega — še preden so utegnili izdelati generalni načrt bo ^ urbanističnega razvoja mesta. O znanem predlog11 bi stanovanjsko gradnjo nadaljevali na scvernelfl Kranja, za kar so strokovnjaki projektivnega poClJ ajprej pripravili program — so minuli teden razpravljali n.uhli« domači urbanisti in projektanti ter predstavniki rC™ škega sekretariata za urbanizem in komunalne za^eV6'v $r pa še pristojni organ občine in nazadnje člani zbo činske skupščine na svojem zadnjem zasedanju. ^ % Okvirni načrt urbanistične ureditve Kranja V^^gsc5* bodo nova stanovanjska naselja gradili v tako imenovani" ^ jfi — severno od Zlatega poija in Vodovodnega stolpa, W gjjup3' sedaj kranjski stanovanjski središči. Vsaka taka soseska ^"v0dnr',* naj bi jih bilo v polkrogu severno od Zlatega polja, Vod stolpa, novega stadiona, Primskovega, Klanca in Planine Pjjgpjl'' imela okrog 500 novih stanovanj, kar nekako ustreza ^jjjj« (skupaj torej 15-lctnim) potrebam oziroma željam po stao ^ % Najprej se bodo lotili izgradnje sosesk Zlatd P0)'® nase'J vodni stolp, ki sc bosta pričeli pri sedanjih istoimenskiB ^ aVt medtem ko bosta na severu omejeni z obvozno cesto, ki s jjflcn0!^ cesti Kranj—Jesenice priključila pri kmetiji z domačnih ^ ^\ Perivnik. Obe soseski bodo sestavljali 5-nadstropni Stolpi "a p| 3-nadstropni stanovanjski bloki, ražen tega pa bodo v ^oV.<;k« osi ali objekti, ki sodijo v sklop stanovanjskih naselij — zdravstveni center, šola, vrtec, kotlarna'itd. • vtaOt P1"*\- G V osnutku načrta za izgradnjo soseske je ProlC'j bil° ^v videl eno garažo na vsaka štiri stanovanja, medtem ko - son kirnega prostora toliko, da bi eno parkirišče prišlo na ^ tre^ vanji. Strokovnjaki so menili, da je to premalo in d* sfe kapacitete za shranjevanje avtomobilov in drugih P.^fv jz.gi'^^,, stev povečati. Obstaja predlog, da bi to lahko♦ štorih * .^j t*gj večetažnih garaž ali pa naj bi bili stanovanjski bloki Zg ^ da bodo kletni podvozni prostori primerni za gari!ž'"n,'nj0 $°sC mivo je, da so projektanti v osnutek načrta za izgraan^ vrisali kotlarno, transformatorsko in celo telefonsko cc • ^\ s tem ko na plinarno, ki bi lahko služila vsem soseskam remu delu mesta, tokrat še niso mislili. — ž. skuf PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuJc z MESTNIM GLEDALIŠČEM LJUBLJANA »premierski abonma« za sezono 1963/64 faVtf0 Za abonma bo Mestno gledališče ljubljansko pjj? 6 do 7 premier in Prešernovo gledališče 2 prent»e \e1flbt* Vpisovanje za abonma bo od 10. do 14. s 1963 od 10. do 12. ure in 16. do 18. ure. gcrfloVe Vse ostale Informacije dobite v pisarni P«"e gledališča in na telefon 23-55. đ \1le Hkrati vabimo ljubitelje — amaterje v starost^ dalje, da se prijavijo k sodelovanju pri Prešerno lišču. Prijave sprejemamo v istem času kot abonen iSJ^A, u. septembra mi tRali oglasi • mah oglasi *°| dvosobno komfortno, Lofa vJc..Za 2.900.000 din v Sk. i BoJezn- Jeter (zlatenico, vnetja) formarr Jlvo po dogovoru. In-; zdrav« rogaški »Donat« vrelec. — ltt]ja Kidričeva 13-1, škof ja ' Posvetujte z zdravnikom. »Do- 3391 nat dobite v svoji trgovini, te itto!!?am d°bro ohraniene lesene ! pa ga dob,jo v grosističnem trg. 5? H! °g,Cd vsak dan Justin i »Živila« Kranj, veletrgo- **w£* n^? ohranjene h ^ce Cje{i 2led vsak dan Jl *toebti v« dČhro obranjen otroški WkriZ,Ček- Gregor Gasar, 2e- 3394 3393 J^am levi vzidijiv štedilnik s ^Nn!OŠČami P° zel° "godni * ax°va vas 1 3395 Prod 3395 750 »m dobro ohranjen FIAT * Prevoženir K-dričeva 12 KraniSvPrevoženimi 26.000 km. J. Kidričeva 12 3396 Naslovi kotel 23 žganjckuho. Prod 0Rlasnem oddelku 3397 Janc2 d?* 6 tednov stare pujske. Prod M°šnje 38 3398 Oimi 40onr,NSU pri*no s prevoženo ^UJcrri. Trgovina Slovenija- dll*5kCni?rodam vzidljiv levi šte- " &lrrer, Kranj. Kidričeva 69 Počen, 3400 *»n.o v prodam Pohištvo za pi- «. 56 vet,i barvi, škofjeloška .^odaa, 3401 3e*nikT-, nov televizijski spre-kasnem "?ke RR Niš. Naslov v ^en» oddelku 3408 ,lc° za*-? dobr° ohranjeno priko-V Oglasni 0r 250—350 ccm. Naslov' 81asnem oddelku 3409 3399 vini »Loka«, škofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka» - Jesenice. TEČAJA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL NA JESENICAH Združenje šofer' • in avtomeha-nikov Jesenice obvešča, da se prične tečaj za voznike D in E kategorije v mesecu septembru. Prijave in nadaljnja navodila se sprejemajo v pisarni združenja na Jesenicah, Rogljeva 1, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure vključno do 10. septembra 1963 in ne do 24. septembra, kot je bilo pomotoma 3-krat objavljeno v Glasu. Po tem roku prijave ne bomo več sprejemali za tečaj. Prijave za tečaj za kvalificirane voznike motornih vozil se sprejemajo do vključno 24. septembra Va,n°Pl™„dobro ohranjeno pomi- ^eljju Naslov v oglasnem 3402 Sibj.tm vzamemo garažo, za *rarij plr?0v^ podjetje Elita sernova 14-1 ta 3403 ^ajem j. dind vam Proti posojilu 150 fclku n> Naslov v oglasnem od- "°«o- 10>ka g Juni Polak, mizar, P"-- %t 9 3406 "*Il m fPtembra 1963 sem " *^Co ,g\do Sp. Besnice de-naj slo jo vrn doku,nenti. Najditelj lv v dM/ proti nagradi na na-, Tak0, „kurr«entih 3407 S1*. mi, jmem° v službo: te- S^dSll8, stek,arje'nekvaH- arske v , ' tesarske vajence, i *r8ke « s '■c»arsKe vajence, v1^- Gr. ajence in steklarske vata rad,s, iesni obrat šk lo. Cl 1*0 jn —J-««-« f.a 9UUU9.I K5snem Pekarstvo. Naslov \ un<5 «» oddelku 3380 ,ePtembra 1963 sem iz :o,odvora 0d« Tomšičevč ulice do ^Osirr, d" P°šlenega najditelja Š?Nov-V°,vrne D10li nagradi l« 1 • ^adunc, Gorenjesavska OBVESTILO Oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske spupščine Kranj objavlja v smislu 14. člena zakona o urbanističnih projektih 3387 j (Urađnj ijst LRJS, ši. 22:S8). da je v avli obč. skupščine Kranj razgrnjen predlog ureditvenega načrta za severni del mesta Kranja. C^'^Pte^u"* Vabimo občane in zainteresi- filrn. ^I,ra: italijanski barv. rane organizacije, da dajo svoje dGFRm ~u ->r» i pripombe k načrtu. p- Sf CP »Gorenjski tiske, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI hnlSk i v Kl'anju 607-11-1 135. Telefoni: slavni in odgovorni »t IHese6redniŠtvo in "Prava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letna 30 10 s u 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -% bi,.?0*11 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnikc eda. Neplačanih malih oglasov nc objavljamo. Floro na Ratitovcu bo treba bolje zaščititi ŠOFERSKI TEČAJ V PODNARTU Avto-njtoto društvo Podnart obvešča vse interesente, da prične dne 15. septembra 1963 ob 8. uri s tečajem za voznike amaterje A in B kategorije. Tečaj bo v domu AMD Podnart. RAZPRODAJA INŠTALACIJ-SKEGA MATERIALA Sindikalna podružnica kovinsko obrtnega podjetja Kranj, Jezerska cesta 40, razprodaja preostali inštalacijski material j (ltž, cevi in odcepi, pomivalna j korita in podobno). Razprodaja bo dne 16. septembra 1963 v prostorih Kovinsko obrtnega podjetja Kranj, Jezerska cesta 40. Sindikalna podružnica RAZPIS »Obratna ambulanta »SAVA« Kranj razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji za sprejem: popolna srednja šola in 5-letna praksa kot računovodja. Nastop službe 1. okt. 1963. Pismene ponudbe poslati do , 25. septembra 1963 na upravni 3379 0dbor Obratna ambulanta SAVA vajenca za sobos'.i- Kranj Na Ratitovcu (1666 m) stoji na lepem razglednem kraju planinska postojanka, ki jo oskrbuje DP Železniki. Postojanka je bila zgrajena leta 1954 na temeljih nekdanje stare koče, ki je bila med vojno požgana. Dokler na Ratitovcu ni bilo postojanke (prva leta po vojni) je bil obisk bolj skromen, zato pa je bolje uspevala planinska flora. Veliko je bilo opojno dišečih črnih murk, planik in drugega cvetja. V zadnjih letih pa je obisk tega lepega vrha vse večji in med številnimi Izletniki je, žal, še vedno mnogo takih, ki brezsrčno uničujejo lepo floro, predvsem planike. Prav bl bilo, da bi DP Železniki v bodoče posvetilo več skrbi zaščiti tega cvetja. Na razpotju oz. odcepu cest na Podlonk in Prtovč ni nobene napisne table, zato niso redki, ki zaidejo na Podlonk in morajo nazaj na cesto proti vasi Prtovč. Ce že ni denarja za napisno tablo, kakršne so običajno na takih razpotjih, pa naj bi TD ali PD napisalo na preprosti deščici smer poti. Prepričan sem, da bodo za to hvaležni tudi obiskovavci Ra-titovca, ki jim kraj ni poznan. Naj omenimo, da so z Ratitovca izredno lepi razgledi na Selško dolino in Sorsko polje, Dražgoše, Jelovico ter na Kamniške in Julijske Alpe, zato ga rada obiskuje tudi šolska mladina. —- R. C. Kmetijska zadruga Naklo razpisuje mesto AGRONOMA za delo v kmet. proizvodnji. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ali osebne ponudbe na Kmet. zadrugo Naklo DELAVSKA UNIVERZA TRžIč VPISUJE V I. SEMESTER EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE, ODDELEK ZA ODRASLE Pogoji za vpis so: — dovršena osemletna osnovna šola ali nižja, strokovna šola z zaključnim izpitom — starost 18 let — slušatelj mora biti v delovnem razmerju, kar dokaže s potrdilom podjetja. Vpisovanje bo od 9. do 14. septembra vsako dopoldne in v sredo popoldne do 16 ure v prostorih DELAVSKE UNIVERZE. OBLETNICA V neizmerni žalosti nam je minulo leto dni, odkar ni več med nami naše najdražje žene in matere ki jo vsi zelo pogrešamo. Frančiške Strupi, roj. Šter Naša draga mama ni vas več med nami, toda lep spomin na Vas bo ostal v naših srcih za vedno. Za ves Vaš trud in trpljenje Vam bomo trajno hvaležni in Vam kličemo! Bodi Vam časten spomin. Naklo, dne 10. septembra 1963 V imenu moža, hčerke in vnuka mož Primož Strupi trmasta ynt ombbuhi ZAHVALA Vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega ljubega Matevža Rozmana ga spremili na sadnji poti in mu prinesli cvetja, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zalivalo dolgu-jemu tovarišu Krulcu in vsem sosedom v Kranju in Dupljah, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Žalujoča žena. sestre, bratje in ostalo sorodstvo. mmMma^nmmmmmmmmmamsm-jf GOLOSOVSKI fclim verjeti 33 Odbitih SO 8e v PosloPiu mestnega komiteja zbirali ljudje *w',!» kot ?ok,,cev: zdravniki, profesorji, inženirji, knjigovodje in iyo in bodoči ilegalci proučevali razne vrste orožja, mine, raz "Podobno, iteg S se ajtte «Jxa vrata jc obesil napis: »Popravljam galoše in druge bJ^ka "^Jsetega avgusta 1941 leta so se naše čete umaknile iz *ani se le Preselil v predmestje, v sobico, ki so pri Na Ovbl. 80 Nenw ki. ga je pričakoval, ni prišel. Po ovinkih jc zvedel, Vj^v*ti. jy,1 odkrili vso ilegalno organizacijo, še preden je pričela l«n °Stl Hek CĆa Se 'c zg°dHa P° 7a,;lugi neizkušenosti in nepre-°'t in ,n terih odgovornih voditeljev, ki so podcenjevali premc- tei,tKa8neSle0f0bnor,t nasprotnika. lav0, 8'«'*" - pr|šel v mesto bivši fSlu'ž"i]J^ pr|še' v rnesto bivši politični komisar Georgij Lagu-Mn~lv Rdeči armadi in Nemci so ga ujeli. Zbežal je iz dii0*a *eki*e\V Pribelsku ustanovil ilegalno organizacijo. Postavili Do] *ele v ,a^a mestnega komiteja partije. Toda vse to se je zgo-i»4 2»ta sa^ ?tkV 1942 'eta' septembra 1941 pa je bil Cerniš še po ,n brez dela. Spoznal je, da je v žalostnem položaju * *?toJe Pa PO nal-|, "---'».!••' jv- » 6"«-"" ■ --- • y ^usjj^'l'Jčju srečal partizanski odred, ki mu je poveljeval Pa^16?'1' da se bo prebil prek frontne črte. **f|^-Po n»i.'I? Prebijal proti fronti, je v gozdovih v okolici Pri- % ^iern'r* Part'2an £etrtem m Petem poglavju je bil podroben opis ope-r^^_J^kega odreda, v katerih je sodeloval Cerniš. Ta po- *asled,v2roke ^^lavju je avtor v naslednjih vrsticah podrobno ana-0rgar!- so Pripeljali do tega, da je gestapo tako kmalu n|egovep.12aci.io, ki je ostala v Priblesku. Potem sledi obširen Ra srečanja s Suškovom. glavja so bila res zanimiva, vendar brez sleherne zveze z Galjo Na-livajko, Zaradi tega jih nisem navajal in prešel takoj na šesto poglavje. Dogodki iz šestega poglavja govore p jeseni in zimi 1942 leta. Podobno vsebino imajo tudi naslednja poglavja. »ŠESTO POGLAVJE« Jefim Suškov je povabil černiša v zelianko in dejal: »Iz mesta je treba rešiti pogumno dekle, ilegalko Galjo \Talivai-ko. Gestapo ji je na sledi. Trenutno je v bolnišnici. Zdravnikom '>oš dejal, da si njen soprog in da si prišel ponio, ker jo želiš odpeljati domov. Galja je seznanjena z načrtom! Na delo!« Nekaj ur zatem je prišel Igor do reene obale. Brodar ga je za kos kruha prepeljal pa nasprotni breg. Cim sc je zmračilo, jc prišel v Pribelsk. Galja je bila že oblečena in Čakala ga je v sobi dežurnega zdravnika. »Jaz sem vaš mož,« je /.ašepetal dekletu. »Imenujem sc Igor.« V roki je držal šopek poznega jesenskega cvetja, ki ga jc kupil na trgu med potjo v bolnišnico, šopek je izročil dežurnemu zdravniku, bolničarki na jc podaril kozarček medu. Na ulici pred bolnišnico ga je čakal izvošček, ki ga ie najel na trgu za sto okupacijskih nemških mark. Igor je vzel Galjo v naroe-je in jo odnesel do kočije. Izvoščku je ukazal: »Poženi!« Na rečnem bregu mu je izvošček zaželel srečno pot in se vrnil v mesto. V partizansko taborišče sta prispela zgodaj zjutraj. Igor je odpeljal Galjo na pogovor k Suškovu, sam pa ie zlezel v drugo zemljanko in zaspal kot ubit. Opoldne ga je prebudil eden Izmed partizanov in mu povedal, da ga kliče Suškov v štab. V zemljanki, kjer je živel Suškov, je Igor našel Galjo. Medtem sc je odpočila in nekaj rdečice se je vrnilo v lica. Lase si le gladko počesala. »Sedi!« mu je dejal Jefim Matvcjevič Suškov. »Si sc dobro na-spal? Vidim, da ni bilo slabo... Celo oči imaš podplute. Dobro, dobro, nikar se ne mršči... Nikar se ne sramuj zakonite žene. Saj veš, kako pravijo ljudje: mož in /ena sta iz istega lonca! In še posebej zato, ker bosta morala odslej dolgo živeti kot zgledna soproga, ki se ljubita in bi drug za drugega skočila v vodo. Skupaj bosta odšla In se lotila nove naloge... Odšla bosta daleč. Prav do Rečen- Sf! sinku 19. »Ivan, Ivan!« jc slišal inženir nekega Nemca. »Eden je zbežal vzdolž proge. Pazi, da ne boš Šel čez njo!« Mislili so nanj, to je vedel. Inženir se je na pol dvignil in stekel po ostrem kamenju, s katerim je bila posuta proga. Toda kam? Najbolje bi bilo, če bi prekoračil progo, mu je šlo skozi misli. Ko je pustil za seboj prvo tračnico, se je krogla zarila v hrastovo desko tik pred njim. želez* niške proge so bile moj cilj. že ko sem študiral, si je mislil sam pri sebi. Za diplomo sem zgradil viadukt. 20. In zdaj ta proga! Zamišljal sem si jo čisto drugače. Veselo, radostno. Zdaj pa mi grozi s smrtjo! Kakšen je neki ta Ivan, ki strelja name? še sreča, da nima avtomatične puške in ročne bombe, se je podilo po glavi inženirju. Toda Ivanova puška je nenadoma utihnila in zaslišal je: »Satnik! Satnik!« Najbrž mu je zmanjkalo municije in klical na pomoč. »Ušel je na cesto,« je slišal Inženir. »Treba jo je pregledati!« je ukazal neznanec. 21. Na drugi strani proge je še vedno pel mitraljez. Po travniku so padale otrple ln izsušene sence jetnikov. Ce ne bi imel mitraljez tam toliko dela, bi se gotovo obrnil za menoj in me ubil, jc razmišljal inženir. Za cesto je bila živa meja. Bila je kot nalašč za Novakov beg. Toda to le v prvem trenutku, kajti meja je bila zasajena gosto in inženir se ni mogel nikjer potegniti skoznjo na drugo stran. Toliko moči, da bi jo preskočil, pa ni imel. ska. Tam bosta našla kinematograf .Feniks'. V tem kinematografu dela neki Motovilov. Pri njem bosta dobila druga navodila.« »Ne razumem,« jc dejal Igor. »Cemu naju pošiljajo prav v Re-čensk.« »Ne vem, zakaj. Medtem ko si spal, sem prejel radijsko sporočilo iz našega Ilegalnega središča, naj vaju nemudoma pošljemo tjakaj.« Suškov ju je pospremil do vrat. Galja je odšla naprej, Igor pa je ostal pri vratih in pogovori z Jefimom Matvcjevičem, ki mu je polglasno pojasnil: »Le to vem, da jc operacija zelo zapletena, sicer vaju ne bi iskali. Nikar ne glej grdo Galjc. Takšnih deklet je malo. Pravi kremen. Izkazala se jc in dovolj izkušenj ima... Zdrav bodi pa vse najboljše!« Po štestlh dneh trudopolnega pešačenja sta Galja in Igor Cerniš na obzorju zagledala mesto Rečensk. Mestno središče je bilo porušeno. Ncpoškodor;:;:*h jo bilo (e nekaj poslopij, v katerih so bil! gc3tapo, mestna občina, mestno poveljstvo in štab mestne gar-lmije. Poslopje kinematografa .Fenlks' Je stalo v neposredni bližini v volik in pralen park. Drevoredi so bili' zapuščeni. V reklamni izložbi j« pil neukusen letah i. naslikano nago žensko, ki je v roki držala kn7.;roc. Prek telesa ie bil napis: .Valpurgina noč. Sodobna drama s prologom in epilogom'. Galja in Igor sta pri vratarju povprašala, kje jc Motovilov. Povedal Hma je, kj« ga bosta našla in nekaj trenutkov zatem sta se že vzpenjala pO OŽkih stopnicah v opcrateijevo kabino. Motovilov.je bi» uslužben kot operater, sočasno pa jc stanoval v sobici, ki Je bila lik zraven kabine. Vrata jima je odprl deček, oblečen v moder kombinezon. Obut Je bil v velikan«-.*« nemške vojaške škornje. Ko sta vstopila v sobo, pripijeno 2 rck'miniml fPmskimi plakati, sta videla, da je deček v škornjih v resnici postaran moški, ki je bil zaradi nizke rasti in suhljat os t i hudo podoben fantiču. »Mi lahko naslikate portret moje soproge?« ga je vprašal Igor. »Ne slikam portretov.« »Dobro bom plača!.« »Tudi ustreznega papirja nimam... Zdravo, tovariša. Kako sta potovala?« C5 i > A S 8REDA, 11. septcmbrajS Tržne razglednice Letos se obeta dobra letina. Tudi sadje bo, kakor kaže, dobro obrodilo. Za preskrbo se razen specializiranih prodajaln s sadjem in zelenjavo brigajo tudi zasebniki. Običajno prodajajo sadje in zelenjavo predvsem dekleta in žene s Primorskega, iz cvetočih Brd, iz sončne Dalmacije, in to na za to določenem prostoru. V Kranju sta dva taka prostora: na Pungra tu in za cerkvijo v mestu. Prvi sprejme vsak ponedeljek in petek na 120 stojnicah oziroma prodajnih mizah do 200 prodajav-cev, na drugem, precej manjšem pa je dnevno okoli 40 prodajavcev. S tolmačem mimo stojnic |a1ce čpdno zveni, da je potreben na trgu »tolmač«, sicer bi ga pa lahko imenovali tudi »vodnik«. Kmalu sem zagledal pri eni izmed stojnic moža v zeleni obleki in z usnjeno torbico prek ramen. To bo bržkone uradna oseba, la mi bo vedel povedati, kdo in kaj prodajajo ljudje za stojnicami (pa ne, da bi kdo pomislil, da ne poznam sadja), zakaj prodajavke za stojnicami se niso, zmenile za novinarsko zvedavost. Nisem se zmotil: mož v zeleni obleki ni bil nihče drug kot tržničar (oseba, ki pobira tržninoj. Valentin Jamnik je kaj rad ustregel prošnji in med sprehodom mimo stojnic rr' ;e pripovedoval: »Brici in BT-\%'e prodajajo breskve, hruške, sliVe, jabolka, paradižnik in že tudi prvo grozdje. Teh je največ. Dalmatinci in Makedonci papriko in lubenice. Tištale Slavonka v narodni noši lubenice, hruške, grozdje. Zaradi svojega oblačila ima kar precej odjemavcev, zlasti tujci prav radi kupujejo pri njej, za nameček jo pa še ,ovekovečijo' v svojih objektivih.« ® Imate s prodajavci preglavice? »Ne prevelikih, sicer pa največ v zgodnjih jutranjih urah. Vsak hoče biti na najboljšem prostoru: na Pungratu hočeju biti vse v prvih štirih vrstah, pri cerkvi pa čim bliže cesti. Včasih so pravcati prepiri. Nekatere, ki so pripeljale s seboj več sadja, so si rezervirale prostore, druge pa ponoči pridejo in nevedeč zasedejo njihove prostore. Težko jih je razporediti. Sicer pa prodajajo po ves dan, kar je zelo dobrodošlo zaposlenim gospodinjam (na ljubljanskem trgu se zaenkrat sme prodajati samo do 14. ure!). Dnevno odštejejo za prodajno mizo stotak, od večjih količin (nihče nima več kot 150 kg) pa plačajo še dinar od kilograma.« f> Ste doživeli na trgu kaj posebnega? »Ondan je pripeljal nekdo iz Negotina 10 ton lubenic. Imel je Na kranjskem trgu, tako na Pungratu, kot za cerkvijo je ves dan slišati »Kupite breskve, grozdje ...«, razen tega pa tudi tiho željo kranjskih gospodinj, da bl bila pokrita tržnica že dograjena. srečo, odkupila jih je Agraria po 20 dinarjev za kilogram. Kasneje so še nekateri .lubeničarji' poizkušali srečo, a zaman.« »Nomadi« s sadjem Znano je, da se eskimski pastirji s čredami losov kakor tudi pastirji v azijskih stepah s svojimi jaki neprestano selijo od pašnika do pašnika vedno na boljše. Tudi prodajavce za stojnicami, bolje rečeno prodajavke (saj prevladujejo ženske), lahko imenujemo »nomade«. Večina jih prodaja v enem kraju največ dva, tri dni, dokler ne prodajo, kar so pripeljali s seboj. Ce gre posel dobro od rok, se še vrnejo, sicer pa iščejo srečo v drugem kraju, v tistem, s katerim se je sovaščanka oz. sovaščan pohvalil. Iščejo boljše tržišče, bežijo pred konkurenco, ki je letos — ob tej letini — še posebno izrazita. In kje prenočujejo, kje imajo uskladiščeno sadje? Kar je Brik, prenočujejo predvsem pri sorodnikih ali znancih, ostali pa pri stanovavcih bližnjih hiš in pa — kakor se kdo znajde. Veže, dvorišča, kleti, hodniki, drvarnice in vrtne lope v bližnji okolici trga bodo tja do pozne jeseni služile za skladišča sadja in zelenjave, predvsem sadja1'!\ Ena izmed Brik ' • ustregla moji zvedavosti. — »Ce zadruga kupuje? Seveda, samo o ceni se ne splača govoriti. Bolj sc nam izplača, da sami hodimo naokoli.« Sicer pa se nihče na trgu ne da motiti. Slišati je vztrajne in glasne ponudbe, ki so skorajda za uho manj prijetne .kakor je brenčanje čebel in os, ki prav tako vztrajno obletavajo sladke in sočne sadeže. — »Kupite breskve, hruške?« — »Kupite pri meni, glejte, kako so lepe. Samo tole še imam.« — »Dajte, no dajte!« — »Evo lubenice, po pet kovača, još malo pa nestalo, lubenice.« — »Kumarice za vlaganje!« Še mnenje gospodinj: »Se bolj splača« Tako je odgovorila starejša gospodinja iz Kranja, ki ni hotela povedati svojega imena, ko sem jo pri stojnicah pobaral, zakaj kupuje na trgu in ne v trgovini. — »Zakaj hodim na trg, bi radi vedeli?« — Za hip se je zamislila, njene oči so me nekam čudno pogledale, kot da bi hotele reči, kaj za vraga me sploh to sprašuješ. — »Tudi sama sem svojčas takole prodajala. Spominjam se, da smo imele branjevke, tako so nam kmečkim dekletom in ženam, ki smo prodajale na Letina je dobra, zato tudi prodajavcev ne manjka, ki vsak P° ^ privablja kupce. Prizor s škofjeloškega trga, kjer, kot prp0\ey& dajavci, ni šlo najbolje v promet, razen seveda v Času »* iger« trgih, rekli mestni ljudje, vedno svežo ln poceni robo. Tudi danes je tako. Nekaj kovačev se pa le pozna v žepu, zlasti pri nakupu večjih količin. Gospodinja, ki kupuje sadje in zelenjavo za vlaganje, tako precej prihrani. Sicer pa ni, da bi razmetaval z denarjem. Jaz vsak dinar pretehtam, čeprav sin in njegova žena kar dobro zaslužita. Ja, veste tako je! Zdajle moram kupiti pa še kumarice za vlaganje. Aha, tamle so, na svidenje!« Reporter v zadregi nutki tišine, mučne tl^-si> P »Oprostite, sem od časop« bi me zanimalo ...« . j-ot ' Pri tem se jc nekolikanj-opravičilo, nasmehnila in psajiifr — »Čeprav imam trgovino- ^ postrezno namreč, skoraj nosom, grem rajši na tr%čaoto$ mi je to tudi sprehod. »P >• pogledam tudi po izk«Da^ ^ ščem prijateljico, da ma j klepetava ob kavici, saj vsilil) (Nič ne vem!) »Poglej^- g 0 je teh prodajavcev. Clove ^ 50 ko sprehodi mimo stojnic.'^ letos bogato založene in. £a o"1 sadje zdaj na tej, zda1 ,j stojnici. Malce me to tu ^i-nekam Kmalu nato sem pobaral 1 Tr . . . x ■ neicai" , „ mlajšo kupovavko. »Oprosti-j va- Y r?ov,.m f. PL" jzbir^ te, tovarišiea...« Način ogo- "° Slcdal°' ee dl,C £u, V\l varjanja jo je verjetno užalil, za- %£^*J£ i/ kaj v hipu sc je obrnila in z ! £ejala/ sfm J^L osornim, glasom, skoraj zlogovaje I kar stc zeleh' to-va'nŠ" ^ ponovila: »To-va-ri-ši-ca?«!« Tre- 1 S. s Šport # Šport # Š*x>rt # Šnort • SnoM 0 Šport # Šport 0 Šnort • Šnort # Šnort • Šport # Šport £ Šport © Šport Šport # Šport Sedmo mesto za Čuka Letošnjega državnega prvenstva v skokih v vodo, ki je bilo v nedeljo zaključeno v Zagrebu, se je med drugim udeležil tudi član kranjskega Triglava Janez CUK. Skakal je v članski konkurenci s 3-metrske deske, kjer je osvojil sedmo mesto. Prvi je bil večkratni prvak Damir Novak (Medve-ščak, Zagreb), drugi pa absolutni slovenski prvak Janez Obšteler (Ilirija, Ljubljana"). — Točkovni sodnik na tekmovanju je bil tudi Kranjčan Dejan ŠINK. Pred zaključkom republiške košarkarske lige Ogorčena borba za obstanek Tako izenačenega in zanimivega dela prvenstva, sta le prvi dve imajo čez 14 dni doma proti Ilirl- tekmovanja, kot je letošnje v prvi moški republiški košarkarski ligi, gotovo še nI bilo. Sedem moštev je tako enakovrednih, da se vsa borijo za obstanek v ligi. Kot smo napovedali ob začetku jesenskega NA STARTU JE JANEZ KOCMUR — novi državni prvak v plavanju na 100 metrov prosto. — Sinoči je bilo v Mostarju zaključeno letošnje državno prvenstvo v plavanju za posameznike, ki so se ga udeležili tudi avstrijski in sovjetski tekmovavcl. Trlglavan Janez Kocmur je tudi tokrat dokazal, da je naš najhitrejši plavalec, saj je znova osvojil naslov prvaka na 100 metrov kravi, čeprav je zaradi mrzle vode plaval le 4 desetinke pod minuto. Na najdaljši progi — 1500 m kravi — je bil Vlado Brinovec drugi (za Rogu-šlčem), z istim mestom pa je presenetil Anton Levičnik v plavanju na 100 m prsno, saj se je predenj uvrstil le Zagrebčan Tomlšič mesti in zadnje rezervirani za Slovana in Tivoli oziroma Maribor. Prav tako še vedno kaže, da bo 14 točk premalo za obstanek v ligi. V naslednjih dveh kolih do konca imajo še vsi možnost, da naberejo potrebno razliko do 1.6 točk. Vendar pa vsa moštva ne bodo uspela, le mariborski Branik je že na varnem. Ob zaključku spomladanskega dela so bili na dnu Domžale, Elektra in Ljubljana in smo jim napovedovali spodnja mesta tudi ob koncu prvenstva. Za Elektro in Ljubljano to še vedno velja, medtem ko so se Domžale prebile naprej z nepričakovano zmago nad Ljubljano v gosteh ter štirimi točkami, ki so jih doma osvojili proti Lesonitu in Triglavu. Za Triglav gre doslej še vse po predvidevanjih. Porazi proti Tivoliju doma ter Slovanu in Domžalami zunaj so bili pričakovani, prav tako pa tudi zmaga nad Lesonitom v Kranju. V naslednjih dveh tekmah morajo triglavani doseči še eno zmago. Več upanja jI kot pa v soboto z Elektro v Šoštanju. V zadnjih dveh kolih imajo moštva, ki se borijo za obstoj še tele nasprotnike — BRANIK (16 točk) : Slovan (doma), Lesonit (v gostih); DOMŽALE 14) : Maribor, Elektra; LJUBLJANA (14) : Tivoli, Slovan; ILIRIJA (14) : Lesonit, Triglav; TRTGLAV (14) : Elektra, Ilirija; LESONTT (14) : Ilirija, Branik: ELEKTRA (12) : Triglav, Domžale. Borba za obstoj bo torej zelo ostra, ker igrajo kandidati za iznad še med seboj. Zmedo v tem lovu za točkami bi napravile le nepredvidene zmage r«roti vodeči-ma moštvoma. — L. S. Po ekipnem državnem prvenstvu v plgJŽ^ Pričakovano peto mesto Pred odhodom na finalni nastop prvoligašev v Split smo ^ plavavcem napovedali peto mesto, ki so ga v resnici tud ^gfi^ Po pričakovanju je premočno zmagal domačin Jadran, ^v*^ je drugi slovenski predstavnik ie — tokrat^ ^ lansko in predlansko Triglavovo (tretje) mesto, kar P°°^ eJ^L velik napredek slovenskega plavanja. Sploh je bilo 'et0 |J državno prvenstvo eno Izmed najkvalitetnejših plav8,ni,|1Ja«^,|* doslej pri nas, saj je bilo na njem zabeleženih 11 novih dr ^ fiir kopica republiških rekordov — med njimi nič manj k i« venskih. Najboljši plavavec splitskega finala je bil domačin Rogušič, ki je s štirimi državnimi rekordi tudi največ prispeval k izdatni zmagi Jadrana, medtem ko je visoko mesto Ljubljani tako rekoč priboril bivši celjski plavavec Vrhov-šek s tremi državnimi rekordi in — resnici na ljubo — zelo izenačena ženska vrsta. — Zaslužni za dokaj dobro uvrstitev Kranjčanov Po atletskem prvenstvu SRS za mlajše mladinke in stareiše mladince Peternel C odličen s pištolo Na republiškem strelskem prvenstvu za člane je z velikim uspehom nastopil član kranjske strelske družine »Sava« Franc PETERNEL, ki je med drugim postavil nov republiški rekord v hitrem streljanju z malokalibrsko pištolo na silhuete. Dosežek — 570 krogov — je celo boljši od državnega rekorda. Peternel je zmagal tudi v streljanju z malokalibrsko precizno pištolo, z malokalibrsko pištolo Drulov pa je bil drugi. Slabi rezultati zaradi dež?a Kranj, 10. septembra — Kljub dobri organizaciji nedeljsko slo i vensko prvenstvo za starejše mladince in mlajše mladinke v Kranju ni bilo tako, kot bi moralo biti. Krivdo za to lahko pripišemo slabe-1 mu vremenu. Maloštevilni gledavcl, ki so gledali z nedorrralene tribune novega stadiona, niso videli tega, kar r'ovnslca mladinska atletika trenutno zmore. Branik Je sicer potrdil, da je naibol'šl kolektiv starejših mla^'ncev v državi, vendar b! ra to potreboval več moči, če bi nastopil tudi celjski Kiadivar. tako 1« »o nekatere discipline Izpadle skoraj komično. Za primer vfcertl1»t»n t*1i na 400 m ovire, kjer sta nastopila le dva tekmovavca fn je bil taVo flnaV najboljših bolj podoben treningu kot na pjvenstvenflttni tekmovanju. I Razen tega so bili nekateri naibo'jši mladine*, ki so letos želi precejšnje uspehe tudi v članski konkurenci, odsotni zaradi bolezni (Kleč, Pirjevec, Polutnik) ali nujne zadržanosti (švab, Hafner, Golob). Karakteristično za prvenstvo je, da so nekateri novi prvaki prt« 1 šli do naslovov po precejšnjem boju in so nanie lahko obnosni, drugi pa so stonili na zmagovalni oder bolj »slučajno«, ker pač boljših ni bilo v Kranju. Po vsem tem bo imel odbor za napredek atletike pri AZS, ki bo danes zasedal v Kranju, s sestavo reprezentance Slovenije za bližnje tradicionalno mladinsko tekmovanje »Kup republik« v Bili, precej težko delo. —■ M. I 11 ..„ Jugo^ajboJJ »upal« nastopiti celo brez -efj vanske nlavav*«.^ ve, in Jadranom (pred Partizanom, »upal< še jugoslovanske pla vsem Vlado in Peter J>ri.„ftjin % so Janez Kocmur, ki so v ^ sciplinah osvojili »K0™Lc *0 Mec, ,e P. B*0V JJJ svojega na 200 m met^Jjjfi ^ dar ga mu je kasneje bro razpoloženi Dern?acBl „, no je rekordni čas dojjj. juj, sciplini 400 m mešano. |V čil slovenski re prosto; Vlado je najP'Y,žcK štafeta 4 krat 200 fl* ^ zasedbi Kocmujp sto v V. Brinovec in P- . |lp plavala hitreje od PfCJt(,p lt>U korda, tako da se "as Jteje p vanov v Splitu lahKf_čKa -fy zelo uspešen. Šibka -u• so *> bila spet ženska vrst3, ^ v-m vavke segle le po H-» e0 «V slabših mestih, čeprav ^ ^ celo boljše povpreček v čase kot ligaških >0 PoJfmalna teki*3 za poka! Slove*" b« "35 Stra«^ ro Jutri — v četrtek šču Mladosti v nalno srečanje za kal Slovenije med - ;,, , parna domače M!^'1 ^Jfr Gledavcem se obeta ^ tekma, saj sta vrsti . j, ni in kvalitetni, kar V* ^ rezultata iz prvega k f\r»Ktf ške lige (Svoboda -Brežice : Mladost 3:»;-ob 17.30. ,1