Leto XVIII. St. 2.
PoStnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. januarja 1931,
V organizaciji Je mol, kolikor moil — toliko pravico.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poStni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ui in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račnn 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mašeča.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din l.—.
Oglasi po cenika. Telefon itev. 3478.
Ali Je naš strokovni pokret političen?
Nasprotniki svobodnih strokovnih organizacij mam zelo radi očitajo dvoje: prvič, da smo politično opredeljeni, da smo pripadniki socialnega demokratizma (kot stranke), drugič, da smo prav za prav v vsakem pogledu odvisni od nemške socialne demokracije, da smo tako rekoč v službi fe-te.
Ta članek naj nihče ne šteje za odgovor na omenjene očitke. Bo naj zgolj pojasnilo našim članom, v kolikor niso glede te stvari docela na jasnem.
Socializem (ne socialni demokratizem!) je znanstveni sestav, ki vsebuje poglede na razvoj človeške družbe in vseh pojavov, ki so v posredni ali neposredni zvezi z omenjenim razvojem. P odstavna tangenta tega znanstvenega sestava ie vsekakor: znanstveni nauk o vlogi gospodarstva v družabnem razvoja. Na podstavi te tangente deli socializem današnjo družbo v družbo dveh razredov, v razred posed-nikov produkcijskih sredstev in v razred tistih, ki so prisiljeni služiti si vsakdanji kruli, prodajajoč svoje delovne energije posednikom produkcijskih' sredstev: ali, če se hočem« nekoliko drugače — a manj točno — izraziti, v razred kupcev in razred prodajalcev delovne sile. Marks, ki je bil znanstveni utemeljitelj socialističnega sestava^ ki ga moremo imenovati tudi: socialistični svetovni nazor, uči in znanstveno dokazuje, da gospodarsko življenje ne bo moglo ostati vedno v tej obliki, kakršna je danes, marveč se bo vedno bolj in bolj razvijalo v tako zvano skupno gospodarstvo vse družbe. Marks odn. socializem gleda namreč na gospodarstvo enako, kakor moramo gledati na vsak drug organizem. Vsak organizem se razvija — tako se razvija tudi gospodarstvo kot organizem. Gospodarstvo bo torej doseglo v svojem razvoju med drugim tudi neko stopnjo. katere posledica bo — brezrazredna človeška družba. Nihče ne bo več kupoval delovne energije (mezdnih sužnjev), marveč bo po diktatu družbe dajal vsak član te družbe toliko delovnih energij na razpolago, kolikor jih bo ta družba potrebovala. Ves razvoj človeške družbe pa je vsekakor ozko zvezan z gospodarskim razvojem, vsak pojav v gospodarstvu odjekne vsekdar — marsikateri zelo tragično — v vsakdanjem; življenju družbe. Najtragič-nejši dokaz tej trditvi je pač 15 milijonov brezposelnih, ki tvorijo trenutno najaktualnejši problem v prvi vrsti evropskega in ameriškega kontinenta. Pa to le mimogrede!
Delavske množice, ki so kmalu spoznal važnost omenjenega svetovnega nazora — in to najprosvit-ljenejšc! — so se kmalu tega nazora bodisi intelektualno, bodisi — tudi — čuvstveno oklenile. Začutile pa so, da nauk, ki znanstveno določa organizaciji glavno ulogo v spremembi gospodarskega sestava nujno zahteva takojšnjo organizacijo enako mislečih. In tako so se ustvarile mnogovrstne socialistične organizacije, socialistične zato, ker so nujno izšle iz spoznanja, izvirajočega iz doumetja članstva, da je njih rešitev in rešitev vsega človeštva mogoča edinole v socializmu.
Socializem tvori torej vsem tem organizacijam filozofsko podstavo,
„Na osnovu al. 1, 2 i 3 Upustava za izbore radničkih i namesteničkih poverenika Z. R. Br. 11980/1V od 23. decembra 1927 god. (»Službene Novine“ br. 296 od 29. decembra 1927 g.)
REŠA VAM:
1. da mandati radničkih i namesteničkih poverenika i njihovih zamenika, izabranih pre 10. januara 1929 god., kao i onih poverenika i njihovih zamjenika, koji su naimenovani putem sporazuma, a čiji mandati ističu krajem 1930 god., prestaju da vaze sa 31. decembrom 1930 g.
2. da se izbori radničkih i namesteničkih poverenika i njihovih zamjenika, u preduzečima predvidjenim u § 1 zakona o zaštiti radnika, dozvole i obave po odredbama upustava za izbore radničkih i n a m e šteli ič k ih povjerenika, u koliko u ovom pogledu ne bi bio postignut sporazum izmedju radnika i nameštenika zaposlenih u jednom preduzecu i poslodavca ovog preduzeča u smislu čl. 1 pomenutih upustava — i
3. da rešenje moga predhodnika Z. R. Br. 301 od 15. januara 1929 god. i St. Br. 82122 od 10. decembra 1929 g. — u pogledu odlaganja izbora radničkih i namesteničkih povjerenika prestaju v a žiti.44
Po naredbl Ministra socljalne politike I narodnog zdravlja Načelnik Odelenja za Sodjalno Staranje
DuSan M. Jeremič, s. r.
Volitve delavskih zaupnikov so v teku. Dolinost organiziranega delavstva Je, da povsod izvoli delavske zaupnike iz vrst najodioinejiih Članov organizacije, da bodo tako izvoljeni delavski zaupniki roko v roki z organizacijo štitili delavske pravice in sodelovali v borbi za zboljšanje moralnega, socijalnega in gmotnega poloiaja delavstva.
kakor tvori n. pr. krščanstvo bazo mnogoterim organizacijam*. Organizacije so nastale po potrebi, t. j. zrasle so tam, kjer jih je kakšen življenjski pojav nujno zahteval. Sem spada v glavnem četvero vrst organizacij, to so: gospodarske, strokovne, politične in kulturne organizacije. Vse življenje je pač organizirano in se v glavnem: očituje v borbi organizacij te ali druge vrste.
Razumljivo je, dii so si vse te socialistične organizacije v idejnem sorodstvu, niso pa niti od daleč eno in isto. Vzemimo za primer baš Nemčijo, ki ima najsijajneje organiziran socialistični pokret. Tami sta dve močni socialistični politični organizaciji (ali stranki), t. j. socialnodemokratska in komunistična; ne moremo pa trditi, da bi bile tam povsod razdvojene tudi strokovne organizacije. Sindikalni pokret je precej enoten. Najzgovornejši primer nam nudijo baš socialistični železničarji, ki so združeni v eni sami organizaciji (» Ei nh e i tsve rba n d«) ^ kovinarji, ki so prav tako združeni v DMV. Našteti bi mogli še kopico drugih organizacij, n. pr. sijajno organizirane privatne nameščence. Medtem ko se politično prištevajo posamezni člani k najrazličnejšim strankam, so strokovno združeni, ker je pač strokovna organizacija bistveno različna od politične. Se nekaj važnega! Gospodarske socialistične organizacije so ostale po vsem svetu enotne — nikjer se kon-zumi niso razdvojili, imajo tudi samo eno internacionalo. Komu pa ne
pove dovoli dejstvo, da obstoji za regulacijo političnega življenja ena sama organizacija, da se pa strokovne organizacije ločijo, odnosno regulirajo po strokah? Prav posebno poglavje tvorijo pač kulturne organizacije. Kdor ni bedast ali hudoben, ne more metati vseh teh organizacij v en koš ... Smešno bi bilo n. pr. društvo sv. Vincencija identificirati s kakšnim strokovnim društvom duhovnikov. Podstava, tista prav prvotna podstava jim je pač eno in isto, a bistvo in pogoji njihovega obstoja so povsem različni. Strokovni pokret je pač nastal kot skrajno potrebni nadomestek — bodoče socialistične družbe. On omogoča v miniaturi tisto, kar nami bo brezrazredna družba dala v velikem. Strokovni pokret je začasen lek — politična stranka, kjer obstoji, pa je boriteljica za nove oblike vsega človeškega in družabnega življenja. Res je: ponekod sc politično in strokovno delo stikata, imata dodirne točke, ker je docela nemogoče ločiti politiko od vsakdanjega življenja, ker pač vsebuje politično delo ogromen obsežek vsakdanjih težkoč v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju, a to nas ne sme zavesti k popolnoma napačnim: sklepom.
Razumljivo pa je, da so socialističnim strokovnim organizacijam po vsem svetu baš politične socialistične (razne socialistične) organizacije najbližje, ker jih te pač najbolj zanesljivo ščitijo v zakonodaji. Razumljivo je, da se ponajveč-
krat krijejo interesi različnih socialističnih organizacij — a mi vemo celo, da tvorijo v raznih državah skupne vladne grupacije, ki si po svojem svetovnem nazoru diametralno nasprotujejo, ker so pač njihovi gospodarski interesi — istovetni. Vidimo tedaj, da so, torej, gospodarski interesi nedvomno najme-rodajnejši za pojmovanje življenja vobče in za vsako skupno delo...
In mi, ki svoje delovne moči prodajamo, nimamo nikakšnih skupnih interesov s tistimi, ki jih kupujejo...
Socialistične politične organizacije so v tem pogledu mnogokdaj — zaradi nujnih političnih potreb skrenile z ravne poti —, a strokovne socialistične organizacije — ne! One imajo pač povsem drugo nalogo ...
In naj naposled vprašam, zakaj bi se morali baš železničarji oddvojiti od vseukupnega svetovnega po-kreta ... To vprašanje je sploh neumestno, zakaj naša organizacija je le droben del svetovnega socialističnega pokreta! Nič in nihče ga ne more zatreti! Je nujen in paralelen pojav gospodarskemu razvoju družbe, kakor je nujno 1 + 1=2. Nobena sila ne bo zatrla te matematične formule ...
O odvisnosti, o naši tlaki nemški socialni demokraciji govoriti, je pa naravnost bedasto! Kaj more sploh nemški socializem vobče od nas profitirati? Če kdo — tedaj smo Jugoslovani tisti, ki moremo od svetovnega socialističnega pokreta kaj pričakovati... Rad bi videl, kako bi nam bil med fašistično Italijo in 100-odstotno hitlerijansko Nemčijo za-siguran miren gospodarski razvoj? Mi smo pač droben del svetovnega gibanja; ne delamo pa nikomur tlake, ker smo enakovreden člen mogočnega gibanja.
Tisti pa, ki menijo, da morajo venomer denuncirati na levo in desno, da nam morajo venomer kazati šibo, cesto in zapore, naj si zapomnijo, da so samo slaba kopija socialističnih strokovnih organizacij, in da je vsaka kopija po svoji notranji moči tem manjša, čim je njen original (vzgled) večji. O. K.
Rudarji proti priključitvi Bratovskih sklad-nic splošnemu zavarovanju.
Generalna direkcija za rude in šume je sklicala dne 15. januarja 1931 splošno državno konferenco.
Ta konferenca se je vršila dne 15. in 16. januarja 1931 in obravnavala novi načrt zakona o socialnem zavarovanju, po katerem bi sedanje samostojne samoupravne rudarske Bratovske skladnice spadale pod Sre-dišnji urad za zavarovanje delavcev.
Navzoči so bili predstavniki rudarskih oblasti iz Beograda, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Splita; predstavniki vseh Bratovskih sklad-nic iz Beograda, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Splita, in sicer zastopniki delojemalcev in delodajalcev. Nadalje zastopniki Udruženja rudarskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije, zastopnik rudarske sekcije Zveze industrijcev iz Zagreba, kakor tudi zastopniki rudarskih delavskih organizacij: Zveza rudarjev Jugoslavije, Zveza rudarjev iz Beograda, iz Bosne in narodni rudarski savez iz Bosne ter II. rudarska skupina.
Po vsestranskem detajlnem pretresanju novega načrta zakona je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija:
Rudarske Bratovske skladnice morajo ostati samostojne in oddvoje-ne od splošnega delavskega zavarovanja, pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude iz sledečih razlogov:
1. Skupne nevarnosti pri delu v rudnikih vsled neizbežnih nesreč kakor tudi beda pri daljših obolenjih vsled težkega dela v rudnikih, so napotili že pred več stoletji rudarje, da so se združili in osnovali svoje skupne fonde, takozvane Bratovske sklad-nice, ki so jim omogočale vzajemno pomoč v slučajih bolezni, nesreče pri delu, onemoglosti, starosti in smrti. Tako so imeli rudarji prvi in mnogo preje, kakor delavci vseh ostalih gospodarskih panog, svoje zavarovanje.
Vzporedno z razvojem rudarstva se je izpopolnjevalo tudi rudarsko zavarovanje in prilagodilo osebnin. potrebam rudarskega delavstva.
Upoštevajoč veliko važnost Bratovskih skladnic in njihovo koristno delovanje, so napredne države pri izdajanju svojih rudarskih zakonov določevale tudi obvezno zavarovanje v Bratovskih skladnicah kot avtonomnih ustanovah zavarovanja za posamezna rudarska podjeta, ali za več takih podjetij skupno. Tako predvidevajo tudi naši rudarski zakoni zavarovanje rudarjev v avtonomnih Bratovskih skladnicah, ki se izvaja sedaj na podlagi teh zakonov preko glavnih Bratovskih skladnic v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu po pravilniku Bratovskih skladnic z dne 1. decembra 1924.
Vsled tega je potrebno, da se la za rudarje preizkušena in koristna ustanova obdrži še nadalje v svoji sedanji obliki.
2. Z ozirom na dobre uspehe in koristnost zavarovanja rudarjev v Bratovskih skladnicah, so tudi druge napredne države pustile Bratovske skladnice kot samostojne ustanove za zavarovanje rudarskega delavstva oddvojene od zavarovanja ostalega delavstva, tako n. pr. Angleška, Belgija, Francija, Nemčija, Čehoslova-ška, Avstrija, Madžarska, Italija itd.
3. Nameravana oriključitev Bratovskih skladnic splošnemu zavarovanju pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko nasprotuje našemu obstoječemu zakonodavstvu, in sicer: zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 29. marca 1929, čl. 3, točka 12 in zakonu o banskih upravah z dne 2. novembra 1929, § 42, II., točka 17, ki določa, da vrši nadzorstvo nad rudarskimi Bratovskimi skladnicami ministrstvo za šume in rude.
4. Poslovanje Bratovskih skladnic je organizirano enostavno in vzorno, uprava je v neposrednih sti-
kih z zavarovanci, tako da morejo dobiti oni pomoč, ki (O predvideva pravilnik, hitro, lahko in neposredno, kar je posebne važnosti za obolele in ponesrečene rudarje, odnosno člane njihove družine.
5. V krajevnih in glavnih upravah Bratovskih skladnic vsakega podjetja so zastopani delavci in delodajalci, ki morejo skupno na licu mesta presoditi poleg rednih podpor tudi potrebo izredne podpore zavarovancem, ker so jim znane krajevne, kakor tudi osebne razmere rudarjev.
6. Bratovske skladnice nudijo svojim članom višje podpore, kakor bi jih nudilo splošno zavarovanje, le podpore so za rudarje vsekakor potrebne, ker delajo ti pod mnogo težjimi in zdravju škodljivimi pogoji, ka kor delavstvo vseh drugih gospodarskih panog.
7. Bratovske skladnice imajo zadostno število članov in morejo nuditi svojim članom podpore, kakor jih predvideva pravilnik, kar so tudi dokazale s svojim dosedanjim avtonomnim poslovanjem. Poleg tega, da nudijo Bratovske skladnice svojim članom večje podpore, kakor splošno zavarovanje, dokazujejo svojo moč in upravičenost obstanka tudi s tem, da so poleg izvrševanja svojih obveznosti zbrale tudi znatne rezerve.
Imovina vseh Bratovskih skladnic je znašala koncem leta 1929 skupno 114,062.764 Din. Ta vsota je v letu 1930 narasla za okrog 10 odstotkov.
8. Uprava Bratovskih skladnic je znatno cenejša, kakor ona splošnega zavarovanja, kar omogočuje, da se more pri enakih in celo nižjih prispevkih izkoristiti več sredstev za dobrobit rudarjev.
Upravni stroški vseh Bratovskih skladnic so znašali v letu 1929 za vse tri panoge zavarovanja 5.7% vseh izdatkov, odnosno 4.7% vseh dohodkov. Pri splošnem zavarovanju pa so znašali upravni stroški 17% vseh izdatkov, odnosno 16% vseh dohodkov, kljub temu, da je to zavarovanje obsegalo samo dve panogi, to je bolniško in invalidno. Razmerje upravnih stroškov je torej mnogo ugodnejše v korist Bratovskih skladnic.
9. Delavstvo, odnosno zavarovanci smatrajo Bratovske skladnice
za svoje najvažnejše socialne ustanove, ki so v svoji dosedanji obliki za njih očetovsko skrbele in jim prinesle velike koristi, kar pa rudarsko delavstvo nikakor ne more pričakovati od splošnega zavarovanja.
10. V Bratovskih skladnicah ozko sodelujejo delavci in podjetniki. Obojim je mogoča stalna kontrola nad njihovim poslovanjem. Rud. podjetja podpirajo često Bratovske skladnice v izdatnejši meri, kakor so to po obstoječih predpisih obvezana, ker vidijo potrebo svojih delavcev in jim žele čim večjo pomoč. Ne moremo pa pričakovati, da bi to storila rudarska podjetja tudi tedaj, če bi .;e njih prostovoljne podpore uporabljale tudi pri zavarovanju drugih gospodarskih panog.
11. Ker zavisi zdravje in sigur-i nost delavcev v veliki meri od dela | v jami in topilnici, zahteva tudi nje-I govo zavarovanje strokovnega nad-j zorstva. Tako strokovno nadzorstvo
morejo vršiti samo strokovni organi rudarskih oblasti, katerim so znane krajevne razmere vsakega posameznega rudnika. To velja posebno za varnostne ukrepe v rudarskih obra-tih in za presojo ponesrečenj rudar-I jev pri delu. Vsled tega je brez dvo-| ma potrebno, da ostane zavarovanje rudarskih delavcev v njihovih Bratovskih skladnicah še nadalje pod nadzorstvom rudarskih oblasti.
Z ozirom na neizpodbitne prednosti, ki jih imajo Bratovske skladnice za zavarovanje rudarskega delavstva, celokupno rudarsko delavstvo, kakor tudi rudarska podjetja zahtevajo, da ostanejo Bratovske skladnice še nadalje samostojne samoupravne ustanove pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude na ta način, da niso v nikaki zvezi s splošnim socialnim zavarovanjem, kakor io predvideva projekt zakona o socialnem zavarovanju, izvzemši pri tem že pridobljene pravice.
Beograd, dne 16. jan. 1931.
Delavska delegacija je posredovala še posebej pri ministrstvu za šume in rude ter ministru za socialno politiko. Pri obeh ministrih je dele gacija dobila izjave, da se bodo upravičene zahteve delavstva upoštevale.
Plačujte članarino Din 20.— za prihodnje knjige Cankarjeve družbe že sedaj. Tako bo Cankarjeva dražba mnogo lažje delovala in izdala še lepše knjige.
Naj ne bo ta poziv samo vsakdanja reklama, nego klic, kateremu se odzovite.
Mesečnik »Svobodn« bodi ponos vsakega zavednega delavca. Bodi član »Svobode« in dobiš revijo zastonj, ali pa postani naročnik revije. Din 3.— na mesec, če hočeš, bogme zmoreš.
Mi delavci smo, ki sami gradimo kulturo. Zato naj te, sodrug, ne bole tisti Din 3.— kot mesečna naročnina. Revija je lepa in vsebinsko bogata. Delajmo, kakor delajo sodrugi v drugih državah!
Ali že imaš krasno in zanimivo I knjigo:
TAŠKENT —
KRUHA BOGATO MESTO.
Ruski roman A. Neverova je to, ki pripoveduje o veliki lakoti, ki ie j razsajala na Ruskem v letih 1920 in | 1921. Prevedel je roman lv. Vuk.
Knjiga, ki ima tudi naslovno sli-} ko in je vezana v karton, stane sa-j mo 17 Din. Lepo vezana pa 28 Din.
Naslov:	Uprava »S v o b od e«,
Ljubljana, Poštni predal 290.
Tlaka (kuluk).
Zakon o tlaki (kuluku) razdeljuje tlaki zavezane 'osebe v dve kategoriji:
1. V zavezance, ki se lahko ognejo plačilu odkupnine, ako hočejo. Morajo pa tedaj, če se nočejo odkupiti iti sami delat ali pa, če pošljejo namestnika.
Druga kategorija zavezancev pa so tisti, ki morajo plačati tlako {kuluk) v gotovini in ne morejo iti delat.
V pivo kategorijo, kjer je tlaka (kuluk) kot osebno delo, spadajo vsi za delo sposobni moški prebivalci od 18 do 55 leta.
Zato ta tlaka (kuluk) prav občutno zadene delavstvo. Kajti, ako kdo ne plačuje nobenega davka, mora vršiti tlako (kuluk) z ozirom na določbe § 41. In to na leto 6 dni. Če pa noče delati, pa mora plačati za vsak dan Din 20.—, torej za 6 dni Din 120.—.
Sem spadajo torej vsi, ki ne plačujejo nobenega osnovnega davka in vsi tisti, ki ga plačujejo največ Din 200.— letno.
Vsak, kdor pa plača do Din 500.—
I osnovnega davka, pa mora delati na j leto, torej tlačaniti 12 dni, ali pa plačati Din 240.—. Kdor pa plača do j Din 900.— osnovnega davka na leto, j mora tlačaniti 18 dni ali plačati Din 360.—. In tako vedno višje.
Osnovni davek je pri delavcih in nameščencih uslužbenski davek. Tudi s tem se godi delavstvu in name-ščenstvu krivica. Ker pod uslužben-skim davkom je sedaj spojeno vse: invalidski davek, davek na ročno delo itd., kakor so se pač že vsi ti davki prej imenovali. In niti davki niso bili osnovni. Osnovni je bil samo davek na ročno delo in noben drugi davek. | Zato bo treba tudi v tem pogledu pre-i tipati to zmedo in ugotoviti, koliko je pri uslužbenskem davku pravza-! prav osnovnega davka.
Dr. Otto Ehrlich:
»Idioti se nikdar ne organizirajo."
(Nekaj slik. kako so mislili o delavstvu, m kako naj delavstvo misli o organizaciji.)
Nek potujoč duhovnik je v začetni kapitalistični dobi, t. j. koncem 18. stoletja, francoske delavce slikal sledeče:
Tovarniško delavstvo (v mestu Nimes) je zanikrna so dinga, ki živi na božji zemlji. Kakor so mi opisali ta človeški razred, je sirka zelo žalostna. N e vzdržnost in nesramnost so glavne žrtve njihovega značaja m vse mogoče druge napak e, ki izvirajo kot pos.led.ica nevzdržnosti in nesramnosti, iz-popolnujejo sliko. Njihove žene so slabe gospodinje, lene in domišljave ter navajene na sladkosnedni osi, če čutijo, da jim nc g«'e slabo. V bedi so nesnažne. Mlajši so leni in se udajajo majvečjim razbrzdanostim ter umirajo čez nekaj me see ev potem v bolnicah kot odvratne žrtve grehot. Moški so nagnjeni k igram, pijančevanju in teoešu. Če ph zadene beda, prepuščalo svoje žene in otroke strašni usodi, se vpišejo v vojake ali pa se pomešajo med razbojniške lolpe, starejši pa se vlačijo okrog in beračijo. (Glej Sombart: Moderni kapitalizem.)
O življenju nemških delavcev iz tistega časa so podobna spričevala:
Večina delavcev v tovarnah so mladi 1 judje, ki po tradicijah svojega rokodelstva kraj, kjer so se učili, za nekaj časa zapis-ste. In ravno to, da lahko svojo svobodo nemoteno porabljajo, gredo v kraje, kjer so povsem tuji m žive nekaznovano po svoji volji. Po cele dneve in noči se udajajo pijančevanju in raizvratu ter tako uničujejo »vojo mladost in zdravje. Po večini so talki
rokodelci, ki so kot pomočniki v mladosti tičali v tovarnah in se navzeli tovarniških naivad, slabi gospodarji, pijanci in nemir-neži. Mnogi mladli delavci zbole tudi vsled nečistosti. (Glej Sombart »Moderni kapitalizem«.)
Druga slika iz avstrijskega kapitalizma v začetni dobi je taka:
Nek cesarski patent iz leta 1859 določa, da otroci pod 10 let starosti ne smejo bitii zaposleni v itovarnah. Od 10. pa do 12. leta pa le z dovoljenjem očeta ali varuha. Delovni čas »za individiue« (»fiir Individucn«) pod 14 leti ne sune presegati 10 ur. Tovarnarjem seveda ni paidlo na um, da bi cela take predpise •za varstvo otrok spoštovali. Pustili so, da so delali otroci ravno tako dolgo kakor odrasli; torej, 13, 14, 15, 16, da celo 17 ur na dan. (Glej Braisnthai »12. november«.)
In v začetni dobi kapitalizma v Indiji danes? Kaiko delajo z delavstvom?
Najnižji znesek, ki je potreben za vzdrževanje proletarske družine, znaša mesečno 780 Din. Povprečna mezda tekstilcev pa je mesečno 520 do 624 Din. Kvalificirani železničar dobi 351 Din, a nekvalificirani 260 Din. Mezda prirezovalke, kakor tudi za otroke med 12 in 15 leti, pa je samo 17.50 Din mesečno.
Kaj nudi torej ta tako zelo opevani kapitalizem človeštvu?
Z začetkom 19. stoletja se je z naglim tempom razvijala tehnika in s tem razdelitev dela. Ker so se pojavljali vedno večji in dražji stroji in aparati, je postalo za posameznega producenta vedno težje dobiti potreben kapital, da nabavi potrebne stroje in da ne podleže konkurenci.
S tem je pa tudi dvignilo delo človeka zelo visoko. Na 20 milijonov delavcev v
Nemčiji odpade na pr. danes 84 milijonov konjskih sil, to sc pravi, poleg enega delavca tso zaposlene 4 konjske sile. V splošnem se računi ena sila mehanične konjske moči (stroja) za silo treh pravih konjev. Delo enega konja odgovarja delu 14 ljudi. Če dela delavec s 4 konjskimi močmi, je skupna uporaba moči enaka 168 delavcem.
Ko se je tekom dobe izvršil razcep v delodajalce in delojemalce, tli ostalo delo-,jemalcem, če so hoteli živeti, nič drugega, kak,or da prodajajo svojo lastno delovno moč. Kupci te moči so tisti, ki imajo edini vso pravico (monopol) nad produkcijskimi sredstvi (tovarne, stroji, sirovine itd.) in katerim radi tega monopola ni ipnav nič težko, prodajalcu, to je, delavcu, diktirati prodajno ceno, ki se ji pravi mezda, ter si tako večji del dohodkov iz kupljene delovne moči pridržavati. Ti dohodki, rezultat dela iz kupljenih delovnih moči, se imenu ji j o dobiček. Kapitalistični gospodlarski red je zidan na teh dobičkih, zato mora biti mezda vedno manjša od dobička. In zato se vrši boi med Kapitalom in Delom.
Spriva je bil ta boj neorganiziran. Vršil se je med možem in možem, nato so se delavci zbrali po več skupaj in se .borili za boljše mezde in boljše delovne pogoje, dokler niso nastale strokovne organizacije.
Dokler ni bilo strokovnih organizacij, 'e bila mezda tako nizka in delovni pogoji tako težki, da je delavec kaj kma/liu bil nesposoben za delo. Druge pomoči ni imel kakor beraško palico. Kakor 'hitro pa so se delavci bolje organizirali, kalkor hitro so se pojavile dobre strokovne organizacije, so se začele razmere delavstva izboljševati. Delavstvo je postajalo v organizacijah bolj elastično im moč organizacij ie rasla.
Dekuvstvo . si je s svojimi strokovnimi organizacijami izvojevalo razne zaščitne zakone: O bolniškem zavarovanju, ose m urnik, nedeljski počitek itd.
Oznanjajo, da je nedelja Gospodov dan in da mora delo počivati. Ali kapitalizem ni pozna! tega Gospodovega dne in delavstvo si je moralo tudi nedeljski počitek izvo jev-ati.
Še več. So slučaji, ko tudi cerkev ni preveč stroga glede nedeljskega počitka. V nujnih slučajih se dovoijuje opravljati gospodarska, torej pridobitna dela, tudi v nedeljo.
Delavec takih nujnih slučajev nikjer nima. Ne ipozna jih. Da je to res, naj omenim tednik klerikalne mižjeavstrijske kmečke zveze (Bauernbund), ki piše:
»Ko je nek katehet kmečkim otrokom razlagal, da cerkefv dovoljuje v slučaju slabega vremena izjemo, da se sme opraviti nujno delo, v.praša nekega učenca:
— Ako je torej cel teden deževalo, a v nedeljo zasije toplo solnce, ali bo tvoj oče v nedeljo seno spravil pod streho?
Po dolgem obotavljanju odgovori učenec:
— Moj oče nima sena!
Katehet vpraša drugega učenca.
Ta odgovori zadovoljno:
— Mi smo seno že pospravili.
Že nestrpen, vpraša katehet tretjega učenca. Ta odgovori:
— Če je ves teden deževalo, ne moremo sena prav zato v nedeljo 'pospraviti!
Katehet ni več spraševal in tudi ai pojasnil otrokom svojega primera.«
Ta anekdota ipove dovolj, kako razumejo nedeljski počitek oni, ki počitka ne potrebujejo zn oddih svojih telesnih moči.
Akcija za skrajšanje delovnega lasa.
Sport in delavstvo.
(Dopis.)
Milijoni nezaposlenih se množe. — kujoč pomoček:	Boljša	razdelitev
zasilna odredba!
(I. G. B.) Število nezaposlenih v Nemčiji je prekoračilo štiri milijone. Pomanjkanje in beda objemata vedno širše kroge. Bolj in bolj glasen je klic, da naj se delo, ki je, bolje razdeli. Vrhovne organizacije podjetnikov so to stališče sicer kategorično odklonile, vendar se je velik nemški podjetnik, hamburška tovarna olja Brinckmann in Mergel, odločil, da delovni čas dejansko skrajša in s tem delo, kolikor ga je, bolje razdeli.
Bivši nemški minister dela Rud. Wissel poroča o tem naslednje:
Od početka oktobra je ta firma po dogovoru s svojim obratnim svetom redni dnevni delovni čas znižala od 8 ur na 6 ur in s tem omogočila novo namestitev 350 nezaposlenih delavcev. Po poročilu firme same so se izkušnje obnesle jako dobro. Firma mora sicer beležiti v knjigah večji izdatek za vsa socijal-na bremena v breme obrata, ki pa vendar ne znaša niti en odstotek izplačanih mezd. Ta obremenitev je znatno manjša, kakor prispevki, ki jih morajo obrati plačevati že sedaj; prihajati ne more niti v poštev, če pomislimo, da bosta država in občina za vzdrževanje nezaposlenih morali v svrho kritja teh izdatkov, mnogo znatneje obremeniti obrate. Firma ne vidi v tem nikakršnega razloga, če ne moremo vsem nezaposlenim nuditi dela, da ne bi pomagali s skrajšanim delom vsaj velikemu delu nezaposlenih. Če bi lahko dva milijona ljudi ali celo več iztrgali nezaposlenosti, bi bil to tako ogromen uspeh, da se že izplača, vzeti na rame zaradi tega nekaj po-četnih težkoč. Poročilo firme po-
KOVINARJI.
Mezdno gibanje delavstva pri Kranjski industrijski družbi.
Predvsem stoji sedaj v ospredju vprašanje sporazuma za novi Delovni Ted, katerega je manjkalo do sedaj, s pravo veljavnostjo, ker stari Delovni red je bil iz leta 1909, v katerem je še neprekinjeno 122 urno delo ,bi!o predvideno za marti-name in valjarne.
Podjetje je tudi za nov Delovni red sestavilo nadvse nazadnjaški osnutek, na katerega je vsak sporazumi nemogoč, ker je ta osnutek le Delovni red za delavce, za podjetje bi bil pa tak Delovni ned brez Delovnega reda, z drugo besedo povedano: podjetje hoče v vsem imeti na vse strani še proste roke, da bi eno in drogo še po svojem odrejalo. Če bi naj bilo pa tako, potem pa ni ipotreba nobenega Delovnega reda. Predvsem bode moralo delavstvo potom svoje organizacije poskrbeti, da se doseže novi Delovni red tak, da 'bo v vsem ■popoln on ra v skladu z zakonom o »Zaščiti delavcev«, kar ipa seveda podjetju K. I. D.
Od leta 1850 do 1915 so se mezde vsako leto dvigale povprečno za 2 % %, dobički pa za 3%. Delavstvo :pa je bilo v teh lef.ih k večjemu zelo slabo strokovnd organizirano. Če bi bilo pa dobro organizirano, bi pa mezde morale naraščati če ne za polovico več, za tretjino pa čisto gotova.	i
Kako važen je porast mezd za živ.ljen-ski obstoj delavca, se me sme ipozabiti, da ima zvišanje mezd tudi še drugo narodnogospodarsko nalogo. Kapitalistično gospodarstvo, ki je v večnem kaosu, je vedno v nevarnosti, da producira več kakor sc lahko porabi. To ima posledice nakupiče-•nja produktov, zastoj dela, redukcije itd. Zato so boljše mezde obenem tudi večja poraba produkcije. Ker če nima delavec denarja, ne more kupiti in zastoj nastaja na celi črti.
Zato je važno, da je delavstvo dobro organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah. Ker če je delavstvo organizirano v' veliki večini, koristi to, kajpada, delavstvu, ker sc mu izboljšav,ajo živLjenski pogoji; ima pa korist od tega tudi narodno gospodarstvo torej vse prebivalstvo. Proti organizaciji so torej tisti, ki jim je v glavi mesto možganov slama.
Zdravnik neke umobolnice je nekoč razkazoval študentom to umobolnico.
Ko so si vse ogledali in prišli na dvorišče, so našli tam množico umobolnih. A samo eden čuvaj je bil pri njih.
■Kaj se nikdar nič ne zgodi,« je vprašal nek študent. »Kaj se umobolni nikdar ne dogovore, da bi napadli stražo?«
»To se ne zgodi,« odgovori zdravnik, »ker idioti se nikdar ne organizirajo.«
Proti temu je mogoč samo en učin-dela! Skrajšanje delovnega časa kot Dokazuje praksa!
udarja dejstvo, da so se svobodne strokovne organizacije izrekle za ta princip ter obžaluje, da so podjetniki in podjetniške zveze večinoma, namesto da bi ugodni položaj izrabile, skrajšanje delovnega časa predrzno odklanjale. S strani podjetnikov bi se ne bilo smelo samo čakati na uspeh poizkusa, storilo pa se je nasprotno: proti firmi se je pričel na marsikaterih mestih celo javen boj zaradi	skrajšanja delovnega časa
pri njej. Poslovodja neke podjetniške zveze se je pojavil kot glavni zagovornik podjetnikov, ki je vpričo njih povedal svoje mnenje, češ, da je škoda,	da se ljudi, ki širijo take
ideje, ne spravi v varnostni zapor!
Ce	postane val nezaposlenosti
tako silen, da objame s slepo silo tudi podjetnike in njih obrate, bomo vsaj vedeli, da so si podjetniki sami izkopali svoj grob!
Čas je še za razum. Wissel zaključuje svoj članek z besedami: »Prepričan sem, da se nahajamo pred izpremembo strukture našega gospodarstva, ter da nam more pomagati iz sedanje naše bede le trajno skrajšanje delovnega časa. Če to ni drugače mogoče kakor tako, da se nekoliko znižajo mezde, potem se mora zgoditi tudi to. Kako so vendar pred vojno strokovne organiza-| cije pozdravljale vsakršno skrajšanje delovnega časa, tudi če se niso mezde izravnavale. Opravičeno namreč niso povsem zaupali bodočnosti. Toda nastopajoča možnost večje svobode delavstva je menda to, kar mnogo podjetnikov odvrača od tega, da bi se resno lotili edinega resnega poizkusa, ki nam more pomagati iz I naše bede.«
ne gre v račun. Skrajšati se hoče odpovedni rok od 14 na osem dni in prikrito se želi ta rok Imiefci še botlj skrčen. Dalje se hoče uivesti to, da bi se imelo pravico delavca odpustiti, aiko bi po štirih tedniih ne bil več sposoben na delo, če temu tudi sam ni kriv. In poleg vsega ima podjetje v svojem osnutku tudi to, da mora odpuščeni delavec izprazniti stanovanje, če ima tovarniško, v teku 14 dni po dnevu izstopa iz službe, in še nekaj takih ncsocijalnih želja je v njihovem osnutku.
Naravno je, da delavstvo vse to silno razburja. V organizaciji se sedaj dela na vsem, vršijo se zauipniška zborovanja, članski sestanki in seje, tako da je vse delavstvo o vsem tekočem informirano.
Na Dobravi se je upeljail začasno šest-urni delovnik na štiri šibke, žal, seveda s skrajšanim zaslužkom na šest od osem ur. Izgleda pa, da bo za vse kontinuirane obrate stopilo v ospredje vprašanje upe-ljave šesturnega delovnika, ali pa rezervne partije za nedeljsko službo, ker se je do-sedaj vse to v tihem sporazumu vršilo v popolnem kontrastu z zakonom, čemur pač niso delavci toliko krivi, da je bilo tako.
Položaj se deloma boljša. V valjarni-cah se že .pritiska na to, da bi pričenjali z delom v nedeljah zvečer, čemur pa se delavci upirajo, ker še ni rešeno ne eno ne drugo vprašanje, ne delovni ned, ne kolektivna pogodba.
Vendar je to znak, da imamo sedaj že več naročil, pa tudi sicer se obrača na bolje, le za sprejem odpuščenih in od vojakov došlih delavcev ni še nobenega izgloda.
V organizaciji je stanje nadvse povolj-no. Disciplina vlada v vseh sekcijah in nezlomljiva je d o sedaj še solidarnost. Posebno povoljno je stanje še vsled tega, ker je ves boj popolnoma enoten in ni nobene razcepljenosti med delavstvom. Vendar so črni oblaki nad vsem, ker stoji še ves problem popolnoma odprt. Kolikio bo mogoče v vsem brez vsakih konfliktov urediti novo kolektivno pogodbo in defcvni red, se bo pokazalo. Delavstvo stremi za tem, da se brez vsakih težjih sporov doseže sporazum v vsem, izgleda pa, kakor smo dosedaj informirani, da hoče podjetje v uipelja.vanju novega načina akorda istega poslabšati in doseči s tem pritisk na še večjo storitev, če je to resen namen, tedaj je za mirne sporazume slabo znamenje. Za danes samo toliko. Vse organizirano delavstvo pa jeseniški kovinarji potrebujejo sedaj za oporo, zaenkrat vsaj moralno, izgledi pa so na težke dneve in Jeseničani igofovo smejo računati na to, da je delavstvo vse Jugoslavije, kar ;je organiziranega, z njimi.
Položaj industrij« vijakov.
Jugoslovanski Lloyd od 11. t. m. poroča, da je Novosadsko tvomico vijakov in železnih izdelkov kupila dunajska firma Breviller & Unbam, ki namerava to podjetje znatno razširiti rn povečati.
Zima In s tem sankanje, smučanje itd. Ven na prosto, v naravo delavec! Tudi za tebe so vse te ugodnosti. Tudi ti, ki delaš v rudnikih, v tovarnah, v plavžih in raznih delavnicah, tudi ti si potreben', da se na srkaš svežega zraka in ukrep iš telo. Tudi za tebe bi bilo koristno ivideti in ise voziti v sv. Moric, na Semering itd. Zakaj ne pojdeš z njimi? Zakaj gredo le tisti, ki živijo od tvojih žuljev in se drsajo, vozijo in sedijo na tvojih izdielkih, na izdelkih, ki jih je ustvarila tvoja roka? Mar si le ti samo za ustvarjat in ne 'tudi za uživat?!
,Ne morem —! Zakaj? Kako naj pustim domu ženo in deco, kako naj pustim delo in zaslužek, ki je že itak dovolj majhen?! In odkod naj vzamem sredstva za vožnjo, za hrano, za stanovanje in naposled za tiste sanke in smuče, ki smo jih napravili 1 mi delavci? Kako se naj preživljajo doma žena in otroci in tudi starši, ki dobivajo za svojo 30—40 letno delovno dobo Din 4.—
Ta firma je dosedaj svoje izdelke uva-žala v našo državo iz Nemške Avstrije, ter je bila op as en konkurent naši domači industriji. Ko pa je vlada lansko leto zahtevam industrijcev ugodila lin povišala carino na vijake, je s tem konkurenco z uvažanjem teh izdelkov onemogočila. Sedanja carina na vijake premera 7 mm znaša zL Din 30.—, za vijake izpod 7 mm in nad 7 :nm premera znaša zl. Din 70,— za 100 kg. Vrednost zlatega dinarja se povprečno računu: 1 zl. dinar zz Din 10.—, kar znaiči pri zaščitni carini za 100 kg vijakov, zl. Din 30.— = Din 300.—.
Kilogram železa stane v Nemški Avstriji ravno toliko, kakor pri nas v Jugoslaviji. Produkcijski stroški so v Nemški Avstriji dražji kot pa v Jugoslaviji, to pa radi tega, ker so plače kovinarjev v Nemški Avstriji mnogo višje kot pri nas. Tudi režijski stroški so taim višji kot pri nais, a vendar je bila firma Breviller & Urban jako opasen konkurent naši industriji, ter je postavljala na trg cenejše izdelke, kakor pa naša industrija.
Zakaj? Iz vsega gori navedenega, kar se vsak moment lahko dokaže, bi sledilo, da bi morala biti naša industrija konkurenčno zmožnejša, kakor pa ista industrija v Nemški Avstriji, ter bi naša industrija ne potrebovala nikake carinske zaščite v tem pogledu. Torej kaj mora biti pravi vzrok? Vzroka sta dva, ki jih moramo imeti pred očmi.
Prvi vzrok je ta, da naše industrije v svoji požrešnosti do velikih profitov ne delajo v svojih 'delavnicah s kvalificiranimi močmi, ampak nameščajo najraje nekvalificirane delavce, najraje pa ženske, katere jako nizko plačajo. Naravno in samoob-sebi umljivo je, -da je 'kvaliteta in kvantiteta zaostala v takih razmerah daleko na-praim konkurenci, ki dela s polno in jako dobro kvalificiranim kadrom delavstva.
Drugi vzrok je pa ta, da jako malo podjetij, posebno onih, ki so nastala po vojni pri nas v Jugoslaviji, dela s svojim lastnim kapitalom. Skoro 99% teh podjetij dela z izposojenim kapitalom, za katerega morajo bankam plačevati visoke obresti. Nemogoče je potemtakem biti konkurenčno zmožen, dokler resen industrijalec ne bo odpravil teh dveh vzrokov, ki smo jih tu navedli.
Sedaj pa pridemo k zaščitni carini. Produkcijski stroški za 100 kg izgotovljenih vijakov ne znašajo v nobenem našem domačem podjetju Din 300.—, kar se pravi, da je vlada s svojo zaščitno carino pripomogla podjetnikom, da dobe vijake izgotovljene zastonj in da imajo z njimi samo toliko stroškov, kolikor znaša režija, vse drugo pa je čisti dobiček. Široke mase delavstva pa od tega čistega dobička nimajo ničesar. Država pa tudi ne dobi nič, ker podjetja kljub temu v svojih bilancah izkazujejo vedno zgubo.
Vse to pa je videlo in ve tudi vodstvo Krame Breviller & Urban, iter raču/na, da se bo dalo v Jugoslaviji mastno zaslužiti, posebno ker jugoslovanski delavec ne stavlja velikih zahtev svojemu podjetniku.
To sliko smo pokazali', da bodo novosadski kovinarji imeli jasen dejanski stan.
Guštanj.
Vse delavstvo »Jeklarne« opozarjamo, da sklicuje S. M. R. J. podružnica Guštanj v nedeljo, dne 8. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Milonig svoj redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo kontrole.
3. Položaj težke železne industrije v državi z ozirom na dnevno naraščajočo brezposelnost, referent Vinko Vrankar.
4. Volitev novega odbora.
5. Razno.
Opozarjamo na ta važni občni zbor vse naše zaupnike in članstvo, da do takrat agitacijo podvoje ter skušajo poslednjega delavca v »Jeklarni« organizirati. Sekcijski iunkcijonarji, obrazložite svojim sodelavcem velevažno potrebo enotne in disciplinirane strokovne organizacije.
Odbor S. M. R. J. podružnica Guštanj.
RUDARJI.
Vabilo
na redni občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnice Trbovlje, ki se vrši dne 22. februarja 1931 ob 9. uri dopoldne v prostorih »Delavski dom« s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
(štiri) na mesec in kot milodar doklade od Din 100.—.
Ne bilo bi pa treba tebi, delavec, biti tako navezan na rudnik, 'tovarno in delavnico. Treba bi bilo med nami sloge in smisel za organizacije. Doseči moramo, da >e bomo tudi mi lahko sankali in vozili daleč v svet in da dobimo tudi za ta čas naše šihte plačane. Doseči moramo toliko, da bodo šli z nami tudi naše žene in otroci, tudi ti so potrebni razvedrila ter oddiha. In da bodo naši starši dobivali pošteno pokojnino, ne pa kot doslej, milodare ali pa še teh ne.
Zato, delavci, treba bi se bilo zavedati, da ste ustvaritelji, 'brez katerih bi ne bilo ne smuči, ne sank, ne hiš, ne cest, in da se je zavedati in se organizirati, kot se je, in se vedno bolj organizira — svetovni kapital.
Doma pa, v svojem krogu delajmo in bodimo1 ».Prijatelji prirode«.	D. J.
2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
3. Poročilo revizije.
4. Volitev novega odbora.
5. Organizacija.
6. Razno.
Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora vsi do zadnjega polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Hrastnik.
Ena najbolj revnih, ubogih in zapuščenih plasti našega delavstva so bili vedno in so še rudniški vpokojenci. Tekom težkega ,in dolgoletnega dela v rudniku so izčrpali svoje deloivne moči in sile in pričakujejo, ida si bodo mogli na stare dni malo odpočiti od žjvljenskega dela in mirno počakati konca življenja, pa morajo trpeti in životariti z malenkostno pokojnino, ki jim jo nudi Bratovska skladnica, torej, ki so si jo sami napravili s prispevki v letih svoje de-lazmožnosti in ki jim jo nudi s svojimi prispevki podjetje, za katero so v st var j ali bogastvo. Da te pokojnine ne morejo biti bog-vekaj, 'je razvidno tudi iz dejstva, da so Bratovske skladnice pasivne in se vsake vipokojitve rudarjev boje že v naprej. In še eno vprašanje je, ki je za vpokojenice pereče. Ko so bili aktivni rudarji, so imeli po možnosti vsaj stanovanje v rudniških hišah, ali ko gredo v pokoj, so pa venomer v nevarnosti, da ga bodo izgubili, kajti podjetje rabi ta stanovanja za mlade, aktivne rudarje. Ali kam naj gredo, ko pa vlada pri nas tako pomanjkanje stanovanj, zlasti pa še dobrih, človeka vrednih stanovanj. Kdor že dobi stanovanje, je na milost in nemilost prepuščen hišnemu gospodarju in kaka so ta stanovanja, si lahko predstavlja le oni, ki jih je videl, še bolj pa oni, ki je v njih pod zgoraj omenjenimi pogoji tudi stanoval. In v času, ko mislijo razni ljudje pri nas na vse mogoče zemske in nadzemske stvari, so pričeli po raznih poizkusih misliti ti ubogi rudniški vpokojenci na samopomoč, da si tako vsaj malo pomagajo v rešitvi stanovanjskega vprašanja. Ustanovili so si občeiko-ristno stavbno in stanovanjsko zadrugo »Dom rudniških vpokojencev« r. z. z o. z v Hrastniku.
V nedeljo, dne 18. t. m. je sklical pripravljalni odbor zadruge ustanovni občni zbor le zadruge ob 4. uri popoldne v dvorano Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku. Zbor, kateri je bil kljub številnim prireditvam, ki so se ob istem času vršile v Hrastniku, razmeroma dobro obiskan, je otvoril s. Anton Verden, ki je obrazložil pomen zborovanja in zadruge, ki se ustanavlja. Za njim je poročal o pomenu in razvoju stavbnega zadružništva v kratkem poročilu s. Cvetko Kristan, tajnik Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani. Nato je prečrtal s. Malovrh Karl točko za točko pravila, ki so bila po nekaterih pripombah in pojasnilih ss. Verdena in Kristana soglasno sprejeta. Sledile so volitve prvega načelstva in nadzorstvo. Kandidacijska lista je predlagala v načelstvo sledeče ss.:	Antona Verdena,
Alojza Salamona, Jerneja Volaušeka, Dominika Majcena, Alojza Tanšeka in Ivana Be-dene. V nadzorstvo pa: Ivana Urlepa st., Frana Plahuto, Jožeta Tovornika, Alojza Podpečana, Alojza Blagotinšeka in Jožeta Ajdovnika. Lista je bila pri obeh odborih soglasno in brez izpremembe sprejeta. Pri raznem sta pozvala ®s. Urlep in Malovrh k neumornemu delu za dosego zadružnega namena, k zgraditvi »Doma rudniških vpoko-jencev«, kjer bi bili vsi zadrugarji, odnosno stano valci solastniki, in ki se jim ne bi biilo treba ba bati, da jih vrže hišni gospodar vsak dan na cesto. Ako 'bo ik zadrugi pristopila kmalu večina od 800 hrastniških rudarjev, bo akcija kmalu izvedena. O nadaljnjih ukrepih, zlasti o prostovoljnem prispevanju rudarjev, oziroma članov zadruge za dom, bo sklepal veliki članski sestanek, ki se bo vršil takoj, ko bo izvedena akcija za nabiranje članov. Takoj na ustanovnem občnem zboru je pristopilo 24 članov k zadrugi. Tako si bočejio naši rudarji pomagati k izboljšanju svojega
Veliki železnltoRbi ples
priredi centrala Ujedinjenega saveza železničarjev v Ljubljani v vseh prostorih »Uniona«, in sicer na Svečnico, dne 2. februarja 1931. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošta, ples. Igra godba na pihala in orkester. Vstopnina le JO Din. Začetek ob 20. (osmi) uri zvečer. Cisti prebitek je namenjen podpornemu fondu! K obilni udeležbi vabi Prireditveni odbor USŽJ.
STROKOVNI VESTNIK.
»DELAVEC«
Stran 4
položaja in upajo, da bodlo te cdli tudi dosegli. Pomoč merodajnih {akterjev, ki morajo podp'-eti t'0 dejansko in .pravilno akcijo, bo potrebna in najbrž tudi dosežena. To je mialo drugačno delo kot ono g. Žal er ja.
Važna rudarska konferenca.
V dvorani Delavskega doma v Trbovljah ise je vršila 18. t. m. važna rudarska konferenca.
Na tej konferenci se je razpravljalo o priključitvi bratovskih skladnje k splošnemu z.a va.r-o vanjti in o novem projektu zakona o socialne/ni zavarovanju.
Konferenci je predsedoval s. Pliberšek, za zapisnikarja je 'bdi pa izvoljen s. Arh.
S. Arh je podal poročilo o delegaciji, ki se je udeležila rudarske konference v Beogradu dne 15. in 16. januarja t. L, ki je razpravljala, ali se naj ihratovske sikladm.ee priključijo k splošnemu zavarovanju ali ne. Vsi udeleženci te konference so se soglasno izjavili proti taki priključitvi. Izjave, ki sta jih podala (gg. ministra za šume im rude in socialno politiko, so odgovarjale željam prizadetega delavstva.
Navajal je razliko mied dajatvami, ki jih mudijo sedaj Bratovske skladnioe in splošno zavarovanje ter hitrost poslovanja obeh uprav. Nato je prečita! resolucijo (glej članek), ki je bila sprejeta na konferenci v Beogradu in predložena pristojnim ministrstvom.
Konferenca je vzela poročilo in resolucijo z odobravanjem soglasno na znanje.
Tajnik Delavske zbornice s, Uratnik je poročal o razvoju produkcije premoga v Sloveniji, višini plač, obremenitvi plač na tonio premoga in znižanju produlkcije in plač v letu 1930.
Povdarjal je važnost sklicane konference. Dalje je omenjal, da je potrebno, da se tudi širša javnost obvešča o krizi v rudarskih revirjih [potom časopisja. Isto se mora zahtevati tudi od pristojne oblasti.
Nadalje je poročal o novem, načrtu zakona o socialnem zavarovanju. Ugotovil je, da je treba s stališča! rudarjev brezpogojno vztrajati na tem, da bo preodkazovala bratovska skladnje a nosilcem splošnega zavarovanja v slučaju odpusta 3% prispevke in obratno, 'da bodo tudi bratovske slkladnice na enak način deležne eivemtuelne državne podpore, kot splošno zavarovanje.
Tajnik »Zveze Rudarjev Jugoslavije« s. Arh poroča o obstoječi rudarski krizi in predlaga, da se imenuje delegacija, ki 'bi intervenirala pri banski upravi, da se omeji uvoiz inozemskega premoiga na naš trg in s tem ipoveča potrošnja domačega premoga. Obenem pa, da bi se ipri prihodnjih dobavah za državne železnice upoštteva'1 domači premog.
Konference so se udeležili zastopniki Delavske zbornice, Zveze rudarjev Jugoslavije, Narodno strokovne zveze, Jugoslovanske strokovne izveze in II. skupine rudarske zadruge.
Debata je bila živahna dn je pričala, da se delavstvo globoko zaveda svojega težkega položaja in dela na to, da se položaj zboljša.
Soglasno se je sklenilo, da se ima poslali deputacija k g. banu, da mu obrazloži nevzdiržen položaj, ki vlada v rudarski industriji Dravske banovine.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Sestanek papirniških delavcev v Ceršaku.
V nedeljo, dne 18. t. m. poipoilldine sc je vršil pri nas lepo obiskan članski sestanek, na katerem smo razpravljali o zadevah glede našega slabega položaja, o delovnih razmerah in o volitvah obratniih zaupnikov.
Sodruig predsednik Harc je otivo.nil sestanek, ipozdravil vse navzoče, sporočil dnevni red in podal besedo tajniku saveza, s. Jakominu. Jaikomin je v svojem govoru orisal položaj delavskega razreda in delovanja naših strokovnih organizacij. Zlasti je priporočal složnost in solidarnost članstva, ako ®e hoče doseči izboljšanje slabih razmer, v katerih delavstvo živi.
Z ozirom na predstoječe volitve obratnih zaupnikov se je na sestanku sestavila kandidatna lista dn se poverilo podnužnični odbor, da izpelje volitve.
Podiružnica v Ceršaku se lepo razvija. Brezidvomno je, da se bo v izboljšanje položaja marsikaj 'doseglo, če bo delavstvo svojo organizacijo držalo močno in solidarno. Vsak delavec, ožinama član naj napravi vedno do organizacije svojo dolžnost, ker le tedaj more organizacija uspešno vršiti svoje naloge.
Ruše.
Naša podružnica je imela dne 10. t. m. članski sestanek, na katerem se je razpravljalo o krizi v tovarni za dušik in o novem načrtu zakona o sociijalmem zavarovanju. K prvi stvari je poročal s. Strnald, k drugi pa s. Čeh iz Maribora.
Kriza, ki je dosegla v tovarni za dušik svoj višek, je delavstvo prizadela strahom vito. Tovarna je nad eno četrtino delavstva reducirala v jeseni. 14 dtai pred božičem pa se je pogasila velika kanbidna peč, ki je leta in leta žarela noč in dan. Marsikdo je včasih s sočutjem pomislil, takrat ko so saštti žarki te peči žareli v noč, na te delavce, ki so ob silni vročimi opravljali naporno delo. Še žalostne jši ,pa je pogled na to mrzlo peč ob misli, da je toliko število delavstva izgubilo svoj trdi kruh. Okrog 100 delavcev, ki so bili tu zaposleni, se je deloma porazdelilo k drugim delom. Da ostane večje število delavstva pri .kruhu, se je uvedel 6 umi delovni čas, in na vsake 4 dni praznovanje po dva dni. V.zpničo te solidarnosti delavstva so vsi na zaslužku zelo prikrajšani Kdaj se je nadejati zopetnega polnega obratovanja, je težko predvideti, iker ima podjetje ogromne zaloge karbida in apnenega dušika.
Na sestanku se je sklemilo zaprositi ravnateljstvo podjetja, da bi se za časa krize
znižala delavstvu, ki stanuje v tovarniških stanovanjih, najemnina. Upamo, da bo podjetje tej prošnji ustreglo, da tako pomore svojini uslužbencem preko najtežjih časov.
Sodirug Čeh je obrazložil načrt novega zakona o zavarovanju delavcev. Delavstvo stoji na stališču, da se obstoječega zavarovanja za nobeno ceno ne sme poslabšati.
Tržič.
V naši tovarni, predilnici in tkalnici st dogajajo čudne stvari:	Mojstri,	kakor ne-
organizirani delavci, se nikakor ne morejo navaditi na glavnega zaupnika, akoravno jim je storil že mnogo dobrega. Najhujša sovražnika zaupnika pa sta gotovo dva pre-dilca, katerih imena zaenkrat še zamolčimo. Dotičma zahtevata, naj hi tovarna odpustila glavnega zaupnika; morda bi bila ona dva rada na tem mestu, pa sta žal tako nezavedna, da nista organizirana, dasi-ravno sta se v dobi, ko je bila .politika še dopuščena, trkala na prsi, da sta najbolj zavedna socijalista. Je pač hudič, alko se človek kaj pregreši, kajti organizacija nastopi napraun njemu, seveda sodružno; pa preide zavednost in 'Organizacija in se smatra kot protivnik. Sedaj pa zopet novo hujskanje napram glavnemu zaupniku in ravno največ od takih oseb.
Več let zaporedoma se je namreč vršila tovarniška veselica, katero je financirala tvrdka. Delaivec-hlapčom pa je takih prireditev zelo vesel in mu ni nič mar, če se s tem še bolj zasužnji in 'da je gospodom na takih prireditvah le v zabavo. Letos je to ukinjeno, ter bo šel denar v boljše svrhe. Tega pa ljudje nočejo uvideti, pa napadajo glavnega zaupnika ter druige funkcionarje organizacije, zakaj so to odpravili. Delavci, zdramite se ter razmišljajte o prihodnji reorganizaciji dela, ter se ne prodajajte ra kos mesa in pol litra vina.
Več razmišljajočih.
Iz Tržiča. Ko prestopamo v novo leto, želi podruž. S. D. Z. J. vsem svojim članom veselo novo leto, da 'bi postali vsi njeni člani agilni agitatorji in nahiratelji članov. Kajti, ako pogledamo po svetu ali v našo tovarno, vidimo, da nam nastopajoče leto 1931 ne ho prineslo nič dobrega. Snujejo se zakoni brez delavskega privoljenja, kateri bodo poigazili delavcu še obstoječe pravice. Gg, mojstri se kar ne morejo privaditi delavskim zaupnikom, in kar je glavno*, ako zahteva delavec izhodni list ter pove kam gre, se ga vedno vprašuje kam, zakaj, kaj ti je itd. Da se v bodoče prepreči to in še marsikaj drugega, o čemur spregovorimo drugič, vam kličemo: vi, ki se ponašale na vaš jaz, pomislite, da niste nič in pristopite v svobodno strokovno organizacijo, da boste z nami »Mi«.
Več opazovalcev.
Maribor.
Reidmi letni občni zbor naše .podružnice se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m. Udeležba je .bila. primerna. Za savez je 'bil navzoč s. Jakomin, medstrokiovni odbor je zastopal s. Petejan im Delavsko zbornico s. Čeh.
Predsednik s. Karner je otvoril abčni zbor in je po odobremiju zapisnika o zadnjem občnem zboru podal poročilo, iz katerega je razvidno, da je imel odbor poidružnice 15 rednih, 4 izredne in 3 plenarne seje. Članskih sestankov se je vršilo 17. Podiružnica šteje 168 rednih članov.
Blagajnik s. StTah je poročal, da je imela podružnica v prošlem poslovnem letu Din 20.206.— dohodkov. Savezu se je odračuna-lo Din 9.985.—. Za podpore se je izdalo: brezposelne Din 3.278.—, bolniške Din 629.— in potne Din 55.—.
Nadzorstvo je poročalo, da je finančno poslovanje kontroliralo, da se je vršilo v redu in predlagalo odboru ahsolutOriij.
Po poročilih fumikcijonarjiev podružnice se je razvila stvarna debatia, v katero je poseglo več sodruigov, nakar je bila podana odbomu zaupnica. Izvoljena štiričlanska komisija za sestavo kandidatne liste se je podala na delo, medtem pa je tajnik saveza s. Jakomin podal poročilo o delovanju naših podružnic v Dravski banovini, kakor tajništva v Ljubljani. Opozoril je med drugim tudi na odredbo ministrstva socijalne politike, s katero se imajo izvršiti move volitve obratnih zaupnikov in pozval odbor, da gre na volitve obratnih zaupnikov, ker je ministrstvo socijalne politike vse dosedanje obratne zaupnike razrešilo s 31. decembrom 1930 funkcij dn odredilo, dai se imajo v smislu zakonitih določil vršiti takoj nove volitve. Pozval je navzoče, da naj gredo takoj na delo, da se v vseh mariborskih podjetjih iiz-vrše čimprej volitve obratnih zaupnikov.
Omenjena komisija je ipredlagala novi odbor, ki je bil soglasno izvoljen.
S. Petejan je za tiem poročal o novem načrtu zaikoma o socijalmetn zavarovanju in je v lahko razumljivem načinu obrazložil glavne stvari. K zaključku je pozval navzoče, naj bodo za to važno zadevo vedno pripravljeni vstopiti v akcijo, ker mi vsako poslabšanje obstoječega zavarovanja odklanjamo in zahtevamo izboljšanje. Opozoril je Se na važnost delaivskega tiska in zadružništva in apeliral, naj tudi v tem oziru doprinese vsak strokovno organizirani član svoj oboi, ker uspešne obrambe delavstvo ne more vršiti brez delavskega časopisja in konzumnih zadrug.
S.	Čeh je razložil še važnost volitev obratnih zaupnikov, nakar je novoizvoljeni ipredlsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
LESNI DELAVCI.
Mizarji Ljubljana.
Bliskovito se je raznesla po ljubljanskih delavnicah žalostna vest, da je preminul naš stari borec naše podružnice, sodrug Ivan Tokan. Sodr. Ivan Tokan ni bil poznan samo med ljubljanskimi mizarji, temveč tudi med ostalimi lesnimi delavci širom Slovenije, kakor tudi v Hrvatski in zadnji
čas na jugu, kjer je deloval za enotmo organizacijo lesnih delavcev v Jugoslaviji.
Bil je mož, kakršnih je malo. V strokovni organizaciji se je izobraževal, bil več let tajnik rudarjev, pri katerih je bal tudi zelo priljubljen. Pa tudi ostale strokovne organizacije ga do'bro poznajo, katerim je mnogokrat pomagal pri mezdnih ibojdh in jih dostikrat rešil iz težavnih položajev. Kjerkoli je bilo pričakovati le malega uspeha, tam se je bilo 'vedno zahvaliti sodr. Toka-nu, da se je mezdno gibanje vselej še boljše izteklo.
Iz preprostega mizarskega 'pomočnika se ;e izobrazil tako, da je postal uradnik Delavske zbornice, kjer je iizivrševal težko nalogo referenta za mezdna gibanja. Mnogo mož je izšlo tako kot on iz delavskih vrst, ki so pa danes indiferentni, katere je pokojnik zelo ostro obsojal. On pa je ostal do smrti zvest član strokovne organizacije ljubljanskih mizarjev, deloval pa tudi v ostalem delavskem pokretu! Za dolgo dobo bo ostal sodr. Tokan nenadomestljiv v naši organizaciji! Zelo ga bodo pogrešali stari sodruigi, katerim je bil raajveoji dobrotnik! Kjerkoli je mogel, je pomagal revežu.
Pogrešali pa ga bomo najbolj mi njegovi učenci, ko nam je dajal ob vsaki priliki dobrih nasvetov in poguma!
Pogreba sc je udeležilo veliko število ljubljanskih mizarjev z društvenim praporom na čelu, prišle pa so tudi deputacije iz vseh krajev Slovenije. Tudi delavci drugih strok so z oibilno udeležbo pri ipogrebu pokazali, kako priljubljen je bil pok. Ivan Tokam vsem. Železničarska in kovinarska organizacija sta sc udeležile pogreba s prapori. Delavska godba »Zarja« pa je svirala zadnje žalostinke svojemu blagajniku. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu lesnih delavcev sodr. Bricelj. Sodrugu Tokanu ohranijo lesni delavci trajen spomin!
Vsi za delo, čast v boj!
Bricelj.
Komaj smo spremili sodr. Tokana, ki
nas jc zapustil za vedno in ni še poleglo Žalovanje za njim, že smo zopet izgubili enega. Zvestega starega sodruga Matevža Ježeka ni več. Preminul je 11. januarja v starosti 75 let.
Sodruig Ježek je 'bil ustamovmdk podružnice ljubljanskih mizarjev, v kateri je deloval dtolgo 'dobo neumorno celih 35 let. Bil je do zadnjih let, ko je začel bolehati, funkcijonar. V svojih mladih letih se je vneto udeleževal v vseh delavskih političnih borbah.
Kakor da sc maščuje usoda baš nad nami s tem, 'da pobira smrt naše stare bojevnike, ki so stali vedno na braniku in budno na straži za pravice delavstva. Pogreba se je udeležilo rekordno število mi-zarfev ljubljanske podružnice s praporom in vencem na čelu. Pevski zbor »Grafilke« jc odpel žalostinke. Delavska godba »Zarja« pa je igrala turobne žalositinlke.
Ljubljanski mizarji mu' bodo ohranili trajen spomin! Življenje je borba in v delu je moč!	Bricelj.
Vabilo
na redni letni občni zbor ljubljanske podružnice mizarjev, ki se vrši v nedeljo, dne 1. februarja ob 9. uri dopoldne v steklenem salonu hotela »Lloyd« na Sv. Petra cesti.
Podružnica je vsakemu članu ali po zaupniku ali pa po pošti poslala pravočasno vabilo na občni zbor, iiz katerega je razviden tudd dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občniega zbora.
2. Poročila:	a)	predsednika, b) tajnika,
c) blagajnika, id) kontrole.
3. Volitev novega odbora.
4. Sodr. Stanko Likar poroča o »Novem zakonu o zavarovanju delavcev«.
5. Razno.
Sodruigi! Mizarji! Pokazati moramo z udeležbo na naših občnih zborih dn sestankih, da smo na mestu, da se zavedamo, da smo strokovno organizirani, dla čutimo, da nam je strokovna organizacija prepotrebna in da si v nji roko ob roki pomagamo izboljšati naš bedni položaj!
Sodruige od Naglasa, Trinka, Perka, Buikovca, Rojine, Zadruge, Lojka, pa tudi od Mathiana, Senice, Škafarja, Ahačiča, Andloviča, Praznika im Sentvidčame poživljamo, da se vsak udeleži občnega zbora! Vsem prožimo rolko vselej in vedno!
Na občnem zboru bo referiral sodr. Stanko Likar, tajnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev o »novem zakonu o zavarovanju«, katerega se namerava zelo občutno za delavstvo poslabšati'. Še to nam bodo vzeli, kar smo si priborili že davno, če sii sami ne bomo pomagali. Torej s polnoštevilno udeležbo nia občni zbor!
O brezposelnosti v mizarski stroki!
Za letošnjo zimo je bilo .pričakovati večjega števila brezposelnih mizarskih pomočnikov v Ljubljani. Le nekaj časa je bila kriza v stavbnem mizarstvu, po božiču pa se je .delo zopet odiprlo. Občutnejše pomanjkanje dela je opažati v pohištvenem mizarstvu! V Ljubljani je bilo od božiča do srede januarja stavbnih in pohištvenih mizarjev brez posla 13. Nekatera podjetja so po svoji uvidevnosti vsled pomanjkanja dela skrčila obratovanja na manjše število ur. Seveda se pri tej statistiki računajo le podjetja, kjer so strokovno organizirani! Kako se počutijo mizarji izven strokovno orgiani-ramih delavnic, pa čujemo največ slaba poročila. Nekatere tvrdke, ki so zaposlevale do 15 pomočnikov, jih imajo le še po 4 ali še manj! Naj začno misliti!
Razno.
Ljubljanska knjižnica je dec. 1930 2010 obiskovalcem izposodila 4775 .knjig, od teh 642 znanstvenih in 4133 leposlovnih, odnosno 1920 slovenskih, 261 srbohrvatskih, 2534 nemških in 60 knjig drugih jezikov.
25. januarja 1931
EHO NOČ NA SATURNU
priredi tehnično osobje tovarne »Saturnus« d. d. dne 31. januarja 1931 ob 8. uri zvečer v vseh prostorih aa Taboru.
1. Koncert godbe »Zarja« mia planetu Mars.
2. Raketni polet z zrakoplovom na Saturn, pod tehničnim vodstvom do-sedaj neznanega slavnega raziskovalca in zvezdogleda »ČIM-BUM-H.OP.
3. Otvoritev plesa ob luninem svitu aa Saturnu.
Komični nastopi.
Zanimiva noč. Zarja ob 4. uri zjutraj.
Vstop samo proti vabilu.
m
Novih članov sc je vpisalo 75. Decembra 1929 je pa izposodila samo 4073 knjig s 7684 Din dohodkov.
Mariborska knjižnica jc pa v zadnjem dccembru 934 obiskovalcem izposodila 1696 knjig, od teh 39 znanstvenih im 1657 leposlovnih, odnosno 527 slovenskih, % »rbo-hrva.tskiih in 1073 nemških. V primeri z ljubljansko izposodi mariborska knjižnica premalo znanstvenih knjig, dočim 'dosegaj v tem oziru ljubljanska stanje najboljših dunajskih knjižnic.
Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnici Delavske zbornice!
Vse najboljše
knjige dobiš v knjžnici Delavske zbornice v Ljubljani dn Mariboru. Socialno-znamstve-na, strokovna, tehnična, zdravstvena, poto-ipisna dela ali lepe socialne, družabne, zgodovinske in druge romane ter povesti. Za štirinajst dni plačaš malenkostno izposojnino in imaš ob večerih ter ob nedeljah in praznikih najlepše razvedrilo. Ljubljanska knjižnica je izdala nove tiskane sezname knjig, iz katerih se vidi, da je to gotovo najboljša javna knjižnica pri nas. Dosega tudi slične knjižnice v inozemstvu. Če povemo, da vsak mesec nakupi 300—500 novih knjig, bo vsakdo vedel, da nima samo »tare zaloge dobrih knjig, temveč da si redno nabavlja vsako lepo novoizišlo knjigo. Isto velja za mariborsko knjižnico.
Okrog 5000 ljudi že obiskuje knjižnici Delavske zbornice. In koliko delavcev, koliko naših prijateljev še ni med temi obiskovalci! Profesorji, učitelji, zdravniki, ljudje vseh stanov si izposojajo knjige iz knjižnice Del. zbornice. Tudi mnogo delavcev. Vendar mnogo premalo. Delavci-možje, cit&i-te v-endar dobre knjige, dajte, da jih bo či-tala še žena in otroci. Ali ni mar mnogo lepše razvedrilo dober roman, nego posedanje in zapravljanje denarja po gostilnah? Saj vendar čutite, da se človekovo življenje ne sme izčrpati samo v tovarniškem delu, v jedi in pijači. Tako živi žival. Mi pa srao ljudje. Toda človek, ki ne misli, človek, ki nima nobenega duhovnega življenja, je slabši od živali.
Kdor še ni vpisan v knjižnico Delavske zbornice, naj to čimprej stori. Vpiše se lahko vsakdo. Treba je le prinesti s seboj kako legitimacijo. Vpisnina znaša samo Din 2.—. Če hočeš, da doma izbereš in napišeš Številke knjig, ki jdh misliš brati, si kupi tiskan seznam knjig. Obsega 200 strani in stane komaj Dim 10.—. Če sam ne utegneš vedno hoditi v knjižnico, gre lahko nekdo drugi namesto tebe:	da knjižničarju številke in
dotbi knjige.
Delavci izven Ljubljane in Maribora si lahko izposojajo knjige na ta način, da nekdo jemlje knjige za več tovarišev. Tudi po pošti Vam jih pošlje knjižnica. V tem slučaju je seveda treba posebej plačati poštnino.
Knjižnica v Ljubljani posluje v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, knjižnica v Mariboru pa v palači Pokojnia-skega zavoda. Odprti sta vsak delovnik od 10.—12. ure dopoldne in od 5.—8. ore zvečer. Kdor ob drugih dnevih ne utegne, lajhiko pride v knjižnico vsaj ob sobotah , zvečer.
Delavci, črtajte, mislite, izobražujte «e( »Franz Domes-Hoi« na Dunaju.
V svoji zadmji seji je sklenil občinski .odsek za stanovanjska vprašanja, da imenuje mestno stanovanjsko naselbino v Marga-retnu, Margareten-Giirtel 126—134, v trajen spomin na 11. julija 1930 umrlega vodijo avstrijskega strokovno organiziranega delavstva Franz Domesa »Franz Domes-Hol«. Hiša bo imela napis »Franz Dotmes-Hof«. V notranjosti bo nameščena spominska deska s sledečim napisom: • »Franz Domes (1863—1930), Naitiomalrait, Prasident der Wiener Arbeiter-Kammer, Gewcrkschaftsfiih -rer«. (Franz Domes [1863—1930], narodni .svetnik, .predsednik .dunajske Delavske zbornice, strokovničarski voditelj.) — Tako zna častiti dunajsko, oziroma avstrijsko delavstvo spornim svojih vodij. In pri nas?
Kje
kupim najboljše in najceneje deške in moške obleke domačega izdelka? Pri
JOSIP OI-UP
Ljubljana, na vogalu %Stari trg it. 2
Trgovina z manufakturnlm blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz angleških, čeških in domačih tovarn, sukna In hlačevine. V zalogi je vedno sukno za železničarske uniforme. Velika Izbira perila iz lastne tovarne .Triglav*.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Ureluje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru