SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posarnne Številke po 7 kr. 1 Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 21. 'V Ljubljani, v petek 26. januarija 1894. Letnik: XXII Deželni zbor kranjski. (Sedma seja dne 26 januvarija.) Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob ViH. uro; vlado zastopa deželni predsednik baron H ei n. Ko so bile razne priloge in došle prošnje izročene finančnemu in upravnemu odseku, utemeljuje poslanec Hribar samostalni predlog o dodatnih naredbah glede nedeljskega posvečevauja, vsled katerih bi bilo prodajalcem špecerijskega in kolonialnega blaga ter delikates v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo 6po-ludne svoje prodajalnice. Po utemeljevanju pa mu ni dopuščalo »užaljeno srce", da ne bi bil po svoji navadi povedal skozi okno. kako gori za blagor dežele in nravno-versko vzgojo njenega prebivalstva. Z ogorčenjem kaže na »klerikalce", ki po svojih glasilih vedno bobnajo o verski vzgoji, udrihajo po liberalcih, a jim ni za stvar, temveč le za agitacijo, in sicer zato, ker baje ueso hoteli podpisati njegovega predloga. Ker bode prilika g. Hribarju pojasniti, da to, kar on, zahtevajo tudi socijalni demokratje, katoličani pa posvečev»nje nedelj in praznikov, omenim le, da je bil predlog izročen upravnemu odseku v posvet in poročanje. Poslanec Suklje utemeljuje samostalni predlog glede dovolitve deželnega prispevka za napravo projekta za zgradbo belokranjske lokalne železnice. Železnica bi bila ozkotirna, stala 2,200.000 gld. ter bila izpeljana od Novega Mesta skozi Birčnovas, Uršno selo, Rožni dol. Dobliče, Črnomelj, Gradec in Metliko. Torej bi se opustila neposredna zveza s Stražo in Toplicami. Predlog je bil izročen finančnemu odseku. Društvu v varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju se dovoli 50 gld. podpore iz deželno-kultur-nega zaklada. (Poročevalec Žitnik.) Isti poroča o prošnji Ivana Kebra, slušatelja živinozdravništva na Dunaju za podporo. Prošnja se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. Za zgradbo šolskega poslopja pri Sv. Ani pod Ljubeljem se dovoli 600 gld. iz deželnega zaklada. (Poročevalec Žitnik.) o Županstvu v Moravčah se dovoli za napravo vodovoda pri Sv. Križu 900 gld. podpore. (Poročevalec Višnikar.) Občini ribniški se za napravo bolnice in hiralnice dovoli 300 gld. podpore. Prošnja Jožefe Rožun za podporo se izroči deželnemu odboru v rešitev. Baron Schwegel poroča o prošnji letoviškega društva na Bledu, da bi dežela podpirala zgradbo letoviškega poslopja na Bledu. Finančni odsek je z večino sklenil, da dežela prevzame garancijo za posojilo v znesku 35.000 gld. Obresti po 4'/,% bi plačevalo letoviško društvo, dežela pa bi plačala omenjeno svoto Te v tem slučaju, ko bi društvo ne moglo vrniti posojila, a bi nato prevzela poslopje z vsemi pritiklinami v svojo last. V vodstvu letoviškega društva bi poleg kranjske hranilnice tudi dežela imela svojega zastopnika. Ob jednem bi bila omenjena zastopnika tudi Člana eksekutivnega odbora, v katerega bi društvo izvolilo tretjega člana. Poslanec Hribar v daljšem govoru pobija razloge poročevalčeve. Predlog, da dežela prevzame označeno garancijo, je bil sprejet s 15 proti 11 glasom. Za predlog so glasovali nemški in nekateri napredni poslanci. Dalje poroča baron Schwegel o prošnji Jerneja Pečnika v Krškem za podporo ter nasvetuje: Prošnja za podporo v svrho izkopavanja stariu se izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da prosilcu po svoji previdnosti dovoljuje primerne podpore v označeni namen. — Sprejeto. Prošnja paznikov II. razreda v deželni prisilni delavnici za zvišanje plač, o kateri poroča poslanec Murnik, se izroči deželnemu odboru, ki naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje nasvete. Vipavski sadjarski zadrugi na Slapu se dovoli J00 gld. podpore. Poslanec K1 u n poroča v imenu finančnega odseka o predlogu gledš pospešitve pridelovanja slame in povzdige slamarije na Kranjskem. Poročilo objavimo na drugem mestu, sklep dež. zbora pa se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če bi visoka naučna uprava pred sestankom prihodnjega deželnega zbora pričela s povzdigo pridelovanja boljše slame in slamarije ter zahtevala deželni prispevek, gledd visokosti prispevka sklene z naučno upravo dogovor, oziraje se pri tem na sredstva, ki so dovoljena za obrtni pouk. Poslanec Klun poroča o ustanovitvi čevljarskega obrta v Kropi. Poročilo objavimo na drugem mestu, sklep deželnega zbora pa se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če se visoka naučna uprava odloči, vpeljati čevljarstvo v Kropi, istotako dovoli primeren znesek iz deželnega zaklada, in sicer iz sredstev, ki so mu za obrtni pouk na razpolago. O prošnji županstva v Kostanjevici za podporo k zgradbi šole v Kostanjevici in Crnečivasi poroča poslanec Z i t n i k ter nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj na podlagi načrtov in proračunov stavi primeren nasvet. — Obvelja. Prošnja županstva na Vrhniki za letno podporo 400 gld. za vzdrževanje ondotne bolnišnice se odkloni, dasi so nekateri dež. poslanci zagovarjali prošnjo. Pazniški vdovi Ani Hiti se zviša pokojnina od 120 nad 220 gld. za tri leta, njenemu starejšemu sinu pa miloščina v znesku 300 gld. za tri leta podaljša. Prošnja J. Zrimca za podporo, da bi mogel listek Čarovnik. Spisal J. V. II. Bilo je nekega mrzlotnega jesenskega jutra, ko je stopal Matevž gori pod Srnjaki med nizkim pri-tličevjem iu grmičevjem za svojo lačno drobnico. Počasi je prestavljal opiraje se na dolgo palico suha svoja kolena v oguljenih rasastih hlačah. Po vrhu zvotljene kamižole je imel pa ogrnjeno kosmato ovčjo kožo. — Ravno je bilo solnce prileglo izza snežnega Vitranca ter posijalo v dolino, ko pripase vrh Srnjakov. Zdehaje stopi na drugi rob vrha ter zaspano pogleda ono stran v dolino. In svojim očem ne verjame, ko ugleda v dnu doline, uprav ondi, kjer ima njegova Marijana mal zelnik — za silo zgrajeno bajto. Začudenje njegovo pa je še veče, ko vidi stopiti iz bajte — starca, majhne, še precej trdne postave, ko sneg belih las ter jednake ua kratko pristrižene brade. — Iz bajte stopivši usede se starec pred bajto na trhleno bruno, potegne iz zamazane, s krpami dobro obložene kamižole neke 1» W >w bukve, iz hlačnega žepa pa velik, črn molek ter jame — moliti. Knjigo je bil pa položil pred se na kolena. Debelo je gledal Matevž raz vrh v dolino in čudom opaževal starca. Zlasti pa mu je oko strastno — poželjivo gledalo na knjigo, kojo si je bil starec položil na kolena. In mislil je, kdo bi bil ta starsc, ki si je tukaj postavil bajto in — zakaj ravno v bližini zelnika njegove Marijane? In prišel je slednjič do neovrgljivega sklepa, da starec tu doli nikdo drugi ni — in biti ne more, kakor sam »ta hudi" ali pa kak — star škratelj. — In mraz je jelo postajati ubogemu Matevžu in kolena so se mu jela šibiti strahu. Sam sredi te puščave, — nikjer žive duše — »sne ali pa raztrga naj me", mislil si je Matevž, »bom pa — imel I" In naglo se odmakne od roba in že misli stopiti za ovcami, da bi jih gnal proč od tega »strašnega" kraja, kar pripase po brdu gori stari Blaževec svoje koze. Strahu se tresoč stopi Matevž k njemu ter mu jecljaje jame pripovedovati, kak strašen, neznan človek se je naselil doli pod brdom in kar čez noč si je sestavil tam bajto —• saj ko je pasel pred štirimi dnevi tu gori, še ni bilo ne duha ne sluha o kakej bajti, — da si jo je postavil ravno tam, kjer ima njegova Marijana zelnik itd. »Oh", deje konečno, »zato je predvčerajšnjim tako grmelo in bliskalo se tu le gori nad Srnjaki, da sem dejal: nebesa se morajo potreti, — tako ropotanje je bilo I Trikrat sem moral po noči vstati, — pa Marijana je tudi vstala — in pes je letal in lajal krog hiše, kakor bi bil volk med ovcami. — Pa prav gotovo je takrat ta-le tu doli zidal svojo bajto — zakaj je pa tako grmelo? Pa jaz rečem — in verjemi mi ti, Blaževec, — nihče drugi ni ta-le tu doli, kakor sam »ta hudi", ali pa kak star škratelj. Verjami mi! Sam hudič je; — tu-le gori je pa morda rajanje in pojedino imel s copernicami. Le poglej, kako je grmovje pomandrano! — Pa kaj ga je ravno k našemu zelniku vleklo, ravno k našemu?" Tako je hitel jecljaje pripovedovati Jedovec. Blaževec pa se smeha ni mogel zdržati, ko je gledal pred seboj trepetajočega Matevža. Potem pa tudi on stopi na rob ter pogleda v dolino. Starec sedel je še vedno pred bajto s knjigo na kolenih in z molkom v roci. »Ta-le, v tej strgani kamžoli, praviš, da bi bil hudič ?" upraša smeje se Blaževec. »Ta, ta! Blaževec, le poglej ga, kako je čuden !" « a a> o »d a a B a 'c? 13 O fc Dominik Trojanšek, veliki 2>osestnik, v Gorici, Via Municipio it. B, priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 598 16—10 dobro vino belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889. Pokušnja pošilja se prosto. Natorni istrijanski črni teran. 53 1 D u n a j 8 k a borza. Velika zaloga vina. p h ns o B>< P> B B P «1 tn a K 1 P Tužnim srcem javljamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljublieni sin, oziroma brat, gospod Makso čadež, dijak, po dolgi iu mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 18 letu svoje starosti, v nedeljo 21. t. m. mirno zaspal v Gospodu. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V POLJ AN AH, dne 22. januvarija 1894. Helena Čadež, mati. — Janko, brat. — Ivanka, Jelica, Albina, sestre. Dn6 26. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . , . , 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.) ..... , Cesarski cekini .... . . Nemških mark 100 . . 98 gld. 15 kr. H7 120 97 1024 356 125 9 5 61 95 50 50 40 .. 96 ., 91 . 27 V Dnč 25. januvarija. Ogersku zlata renta 4% . . 117 gld. 60 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 94 90 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. 146 . 25 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , 159 . 50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . 196 . -Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 „ 40 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld. . . 194 , 75 8t. (Jenois srečke. 40 idd 70 — ttr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe 143 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld......23 „ Salmove srečke, 40 gld..............71 VValdsteinove srečke, 20 gld..........48 „ Ljubljanske srečke............2:1 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 155 , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gi. st. v. 2925 . Akcije južne železnice, 200 gld sr. 109 „ Papirnih rubeljev 100 136 . — kr 70 „ 50 . 76 50 Nakup ln prodaja "M6 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreban ju najmanišeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K K C U B" Wollzeile št. 10 Dunaj, Uariahilferstrassa 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sv6ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC nn ložonili (jlavnlc. m