SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posarnne Številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedicija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 21.
'V Ljubljani, v petek 26. januarija 1894.
Letnik: XXII
Deželni zbor kranjski.
(Sedma seja dne 26 januvarija.)
Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob ViH. uro; vlado zastopa deželni predsednik baron H ei n.
Ko so bile razne priloge in došle prošnje izročene finančnemu in upravnemu odseku, utemeljuje poslanec Hribar samostalni predlog o dodatnih naredbah glede nedeljskega posvečevauja, vsled katerih bi bilo prodajalcem špecerijskega in kolonialnega blaga ter delikates v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo 6po-ludne svoje prodajalnice.
Po utemeljevanju pa mu ni dopuščalo »užaljeno srce", da ne bi bil po svoji navadi povedal skozi okno. kako gori za blagor dežele in nravno-versko vzgojo njenega prebivalstva. Z ogorčenjem kaže na »klerikalce", ki po svojih glasilih vedno bobnajo o verski vzgoji, udrihajo po liberalcih, a jim ni za stvar, temveč le za agitacijo, in sicer zato, ker baje ueso hoteli podpisati njegovega predloga. Ker bode prilika g. Hribarju pojasniti, da to, kar on, zahtevajo tudi socijalni demokratje, katoličani pa posvečev»nje nedelj in praznikov, omenim le, da je bil predlog izročen upravnemu odseku v posvet in poročanje.
Poslanec Suklje utemeljuje samostalni predlog glede dovolitve deželnega prispevka za napravo projekta za zgradbo belokranjske lokalne železnice. Železnica bi bila ozkotirna, stala 2,200.000 gld. ter bila izpeljana od Novega Mesta skozi Birčnovas, Uršno selo, Rožni dol. Dobliče, Črnomelj, Gradec in Metliko. Torej bi se opustila neposredna zveza s Stražo in Toplicami. Predlog je bil izročen finančnemu odseku.
Društvu v varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaju se dovoli 50 gld. podpore iz deželno-kultur-nega zaklada. (Poročevalec Žitnik.)
Isti poroča o prošnji Ivana Kebra, slušatelja živinozdravništva na Dunaju za podporo. Prošnja se izroči deželnemu odboru v primerno rešitev.
Za zgradbo šolskega poslopja pri Sv. Ani pod Ljubeljem se dovoli 600 gld. iz deželnega zaklada. (Poročevalec Žitnik.)
o Županstvu v Moravčah se dovoli za napravo vodovoda pri Sv. Križu 900 gld. podpore. (Poročevalec Višnikar.)
Občini ribniški se za napravo bolnice in hiralnice dovoli 300 gld. podpore.
Prošnja Jožefe Rožun za podporo se izroči deželnemu odboru v rešitev.
Baron Schwegel poroča o prošnji letoviškega društva na Bledu, da bi dežela podpirala zgradbo letoviškega poslopja na Bledu. Finančni odsek je z večino sklenil, da dežela prevzame garancijo za posojilo v znesku 35.000 gld. Obresti po 4'/,% bi plačevalo letoviško društvo, dežela pa bi plačala omenjeno svoto Te v tem slučaju, ko bi društvo ne moglo vrniti posojila, a bi nato prevzela poslopje z vsemi pritiklinami v svojo last. V vodstvu letoviškega društva bi poleg kranjske hranilnice tudi dežela imela svojega zastopnika. Ob jednem bi bila omenjena zastopnika tudi Člana eksekutivnega odbora, v katerega bi društvo izvolilo tretjega člana.
Poslanec Hribar v daljšem govoru pobija razloge poročevalčeve. Predlog, da dežela prevzame označeno garancijo, je bil sprejet s 15 proti 11 glasom. Za predlog so glasovali nemški in nekateri napredni poslanci.
Dalje poroča baron Schwegel o prošnji Jerneja Pečnika v Krškem za podporo ter nasvetuje: Prošnja za podporo v svrho izkopavanja stariu se izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da prosilcu po svoji previdnosti dovoljuje primerne podpore v označeni namen. — Sprejeto.
Prošnja paznikov II. razreda v deželni prisilni delavnici za zvišanje plač, o kateri poroča poslanec
Murnik, se izroči deželnemu odboru, ki naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje nasvete.
Vipavski sadjarski zadrugi na Slapu se dovoli J00 gld. podpore.
Poslanec K1 u n poroča v imenu finančnega odseka o predlogu gledš pospešitve pridelovanja slame in povzdige slamarije na Kranjskem. Poročilo objavimo na drugem mestu, sklep dež. zbora pa se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če bi visoka naučna uprava pred sestankom prihodnjega deželnega zbora pričela s povzdigo pridelovanja boljše slame in slamarije ter zahtevala deželni prispevek, gledd visokosti prispevka sklene z naučno upravo dogovor, oziraje se pri tem na sredstva, ki so dovoljena za obrtni pouk.
Poslanec Klun poroča o ustanovitvi čevljarskega obrta v Kropi. Poročilo objavimo na drugem mestu, sklep deželnega zbora pa se glasi: Deželni odbor se pooblašča, da za slučaj, če se visoka naučna uprava odloči, vpeljati čevljarstvo v Kropi, istotako dovoli primeren znesek iz deželnega zaklada, in sicer iz sredstev, ki so mu za obrtni pouk na razpolago.
O prošnji županstva v Kostanjevici za podporo k zgradbi šole v Kostanjevici in Crnečivasi poroča poslanec Z i t n i k ter nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj na podlagi načrtov in proračunov stavi primeren nasvet. — Obvelja.
Prošnja županstva na Vrhniki za letno podporo 400 gld. za vzdrževanje ondotne bolnišnice se odkloni, dasi so nekateri dež. poslanci zagovarjali prošnjo.
Pazniški vdovi Ani Hiti se zviša pokojnina od 120 nad 220 gld. za tri leta, njenemu starejšemu sinu pa miloščina v znesku 300 gld. za tri leta podaljša.
Prošnja J. Zrimca za podporo, da bi mogel
listek
Čarovnik.
Spisal J. V.
II.
Bilo je nekega mrzlotnega jesenskega jutra, ko je stopal Matevž gori pod Srnjaki med nizkim pri-tličevjem iu grmičevjem za svojo lačno drobnico. Počasi je prestavljal opiraje se na dolgo palico suha svoja kolena v oguljenih rasastih hlačah. Po vrhu zvotljene kamižole je imel pa ogrnjeno kosmato ovčjo kožo. — Ravno je bilo solnce prileglo izza snežnega Vitranca ter posijalo v dolino, ko pripase vrh Srnjakov. Zdehaje stopi na drugi rob vrha ter zaspano pogleda ono stran v dolino. In svojim očem ne verjame, ko ugleda v dnu doline, uprav ondi, kjer ima njegova Marijana mal zelnik — za silo zgrajeno bajto. Začudenje njegovo pa je še veče, ko vidi stopiti iz bajte — starca, majhne, še precej trdne postave, ko sneg belih las ter jednake ua kratko pristrižene brade. — Iz bajte stopivši usede se starec pred bajto na trhleno bruno, potegne iz zamazane, s krpami dobro obložene kamižole neke
1» W >w
bukve, iz hlačnega žepa pa velik, črn molek ter jame — moliti. Knjigo je bil pa položil pred se na kolena.
Debelo je gledal Matevž raz vrh v dolino in čudom opaževal starca. Zlasti pa mu je oko strastno — poželjivo gledalo na knjigo, kojo si je bil starec položil na kolena. In mislil je, kdo bi bil ta starsc, ki si je tukaj postavil bajto in — zakaj ravno v bližini zelnika njegove Marijane? In prišel je slednjič do neovrgljivega sklepa, da starec tu doli nikdo drugi ni — in biti ne more, kakor sam »ta hudi" ali pa kak — star škratelj. — In mraz je jelo postajati ubogemu Matevžu in kolena so se mu jela šibiti strahu. Sam sredi te puščave, — nikjer žive duše — »sne ali pa raztrga naj me", mislil si je Matevž, »bom pa — imel I" In naglo se odmakne od roba in že misli stopiti za ovcami, da bi jih gnal proč od tega »strašnega" kraja, kar pripase po brdu gori stari Blaževec svoje koze. Strahu se tresoč stopi Matevž k njemu ter mu jecljaje jame pripovedovati, kak strašen, neznan človek se je naselil doli pod brdom in kar čez noč si je sestavil tam bajto —• saj ko je pasel pred štirimi dnevi tu gori, še ni bilo ne duha ne sluha o kakej bajti, — da si jo je postavil ravno tam, kjer ima njegova Marijana zelnik itd.
»Oh", deje konečno, »zato je predvčerajšnjim tako grmelo in bliskalo se tu le gori nad Srnjaki, da sem dejal: nebesa se morajo potreti, — tako ropotanje je bilo I Trikrat sem moral po noči vstati, — pa Marijana je tudi vstala — in pes je letal in lajal krog hiše, kakor bi bil volk med ovcami. — Pa prav gotovo je takrat ta-le tu doli zidal svojo bajto — zakaj je pa tako grmelo? Pa jaz rečem — in verjemi mi ti, Blaževec, — nihče drugi ni ta-le tu doli, kakor sam »ta hudi", ali pa kak star škratelj. Verjami mi! Sam hudič je; — tu-le gori je pa morda rajanje in pojedino imel s copernicami. Le poglej, kako je grmovje pomandrano! — Pa kaj ga je ravno k našemu zelniku vleklo, ravno k našemu?"
Tako je hitel jecljaje pripovedovati Jedovec. Blaževec pa se smeha ni mogel zdržati, ko je gledal pred seboj trepetajočega Matevža. Potem pa tudi on stopi na rob ter pogleda v dolino.
Starec sedel je še vedno pred bajto s knjigo na kolenih in z molkom v roci.
»Ta-le, v tej strgani kamžoli, praviš, da bi bil hudič ?" upraša smeje se Blaževec.
»Ta, ta! Blaževec, le poglej ga, kako je čuden !"
«<L
obiskavati krojaško učilišče v Ljubljani, se izroči deželnemu odboru.
Dalje se z večino glasov sklene, naj deželui odbor stopi v dogovor s fotografom Lergetporerjem na Bledu gledč naprave reliefzemljevida za Kranjsko.
Poročilo deželnega odbora o ljubljanskem mestnem posojilu se vzame na znanje.
Baron S e h w e g e 1 obširno poroča o zdravniški službi v deželui blazniški podružnici na Studencu, o razširjenju in preosnovi vse uprave tamošnje blaz-nice.
Deželni zbor sklene:
Osebna doklada hišnemu zdravniku dr. Prei-niču se zviša od 120 na 320 gld. Mesto sekunda-rija se za sedaj opusti, deželni odbor pa naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete gled^ razširjenja blaznice iu preosuove vodstva in uprave.
Prihodnja seja bode v torek.
Kako sodijo Poljaci o politiki.
Dobili smo iz Galicije ta-le dopis: Poljaci v Galiciji slabo gospodarijo; tovaren ne marajo, ljubezen do poljedeljstva izgubljajo (zato kupujejo židje njihova posestva), za deželno se politiko jako slabo menijo, in vendar so si dobili v avstrijskem cesarstvu vplivno stališče, tako da so glede tega prvi mej Slovani. Zakaj? Samo zato, ker je razumno njihovo državno in narodno politično stališče.
Poljaci so si namreč postavili za geslo, da mora poljski narod sam stati, sam delovati, sam za-se bivati, da bi bil poljski in katoliški. Radi pa se sporazumevajo s tistim, ki ne ruši teh narodnih vzorov, katerih ne prodajo za nobeno ceno. Rusija je mnogo različnih stvarij obetala Poljakom, da bi se odrekli katoličanstvu, toda — zastonj. Prusi z Avstrijo so vabili Poljake k nemštvu — a tudi zastonj. Dejali so jim: ostanite katoličani, a postanite Nemci. Poljaki pa hočejo biti katoličani in Poljaki in vsi poskusi v tem obziru ostanejo brez vspeha. Škoda, da ni pri vseh narodih slovanskih tako. Nekaj tisoč katoliških Cehov se je naselilo v Rusiji. Za malo let so se odrekli katoličanstvu in so vsprejeli razkol, odrekli so se svojemu jeziku zato, ker jim je ruska vlada prodala na pol zastonj zemljišča, katera je uropala Poljakom. Za skledico leče so prodali vero in narodnost.
Državna politika poljska je tudi v tem, da spoštujemo vlade, pod katerimi živimo. Ce nas vlade pritiskajo, trpimo in se borimo s postavnimi sredstvi; če nam pa vlade priznavajo naše narodne in verske pravice, potem jih Poljaki tudi radi in pošteno podpirajo.
Naj se drugi narodi odtod,uče, da je tudi zanje samo ta pot, če si hočejo kdaj pridobiti v Avstriji vplivno stališče. Cehi so številnejši in bogatejši od Poljakov, a vendar nimajo tistega pomena, kakor Poljaci, zato, ker je njihova narodno-državna politika napačna, če hočejo kaj dobiti od vlade, takoj groze z Rusijo, govore, da vsprejmo razkol ali zagovarjajo husitstvo. Mladočehi se uče ruskega jezika, silijo v Rusijo in se hodijo tija učit silovitosti. Zato je
težko, da bi vlada podpirala njihovo, državi nevarno stališče.
Rusini v Galiciji štejejo 3 milijone, imajo mnogo svojih šol iu mnogo so dosegli, a vendar jim vlada ne zaupa, ker tež^ nekateri mej njimi v Rusijo. Pred 20 leti je 250 duhovnikov njihovih šlo v Rusijo, preobračat zjedinjence v razkol. (Za to trditev je seveda jedino g. pisatelj odgovoren. Op. vred.) Pred 9 leti je Navmovič, ruski duhovnik, nagovarjal ljudstvo v razkol. — Sedaj glasujejo Rusini z Mladimi Čehi, da se je treba v blagor Avstrije združiti z Rusijo. V zadnjih časih se je mej n|imi zaplodilo jako mnogo socijalistov. Kako more Dunaj pr trjevati taki politiki?
Slovaki na Ogerskem sanjarijo tudi o Rusiii in dražijo samo s tem svojim moskalofilskim teženjem Ogre iu pri tem zato vedno več trpe. Naši bratje slovanski naj umevajo, da ne reši Slovanov v Avstriji niti panrusizem, niti panslavizem, marveč poštena narodna politika in katoliška vera. V imenu teh vzorov bodo vedno zmagali v boju. Ce bodo pa poslušali moskovske svete, si zatrujejo življen e in nič dobrega ne izviše niti zase, niti za državo. Kateri narod slovanski se odreče Rusiji, s tem pojdejo Poljaki. Poljaki dovolj trpe v Rusiji, zato iz prepričanja opominjajo druge Slovane.
Dostavek vredništval Priobčili smo to pismo, ker se v njem jazno zrcali političuo na-ziranje Poljakov. Prvi aksijom, ki se mora vspre-.jeti, se glasi: Rusija je izvor vsemu zlu; z Rusijo ni ničesar imeti opraviti! Za pouk nam to dobro služi. Toda mi vprašujemo: Kje so bili Poljaci s svojim katoličanstvom iu s svojo katoliško politiko, ko se je snoval liberalni temelj mladi Avstriji? Kje so bili tedaj, ko so se kovale cerkvi verige v državnem zboru, ko se je porušil konkordat, ko se .je iztrgala šola in zakon cerkvi iz rok, ko so se samostanom in redovnemu življenju stavile nebrojne zakonske ovire? — — Radi bi poznali dejanja. Diplomatično previdnost poljsko sicer priznavamo, toda pošteno politično prepričanje je težje razvideti iz njihovega postopanja. In potem to nesrečno sumničenje panslavizma in težnje v Rusijo, celo pri ubogih Slovakih? To ni zdravo jedro v poljski politiki. Boriti se nam je za slovansko pisane sodnijske pozivnice, za ljudske šole naši deci, za priznanje, da sploh bivamo in — naj težimo v Rusijo?
Mi ne zagovarjamo brezmiselnega hvalisanja Rusije, mi obsoiamo prav tako kot Poljaki razširjanje sovraštva proti Rimu in zapadni katoliški cerkvi in smatramo za največjega našega sovražnika tistega, ki razširja razkol mej nami, mi hkrati obžalujemo kruto in krivično preganjanje katoličanov v Rusiji, a za izvor vsega zla, recimo vsaj to, Rusije ne smatramo. Brezmejno zabavljanje Rusiji ima pri nas političen namen in pomen; zato mu pritrjujejo vsi liberalni židovski časniki in kažejo ob takih prilikah izredno skrb za katoličanstvo (!). In uprav ti zakleti sovražniki krščanstva in Slovanstva z največjim veseljem izrabljajo vsako najmanjšo priliko, kadar morejo sumničiti Slovane — panslavizma. To krivično sumničenje naj pust6 Poljaki, preje se
»Beži, beži, prismoda! Meniš, da bo hudič tako-le zbit in strgan hodil po svetu? Ko bi bil hudič, vendar ne bi bil prišel v tako oguljeni ka-mižoli tu gori, kjer so imeli, kakor praviš — pojedino. Pojdi, pojdi, Matevž! Toliko dobre mu morajo biti pa vendar tudi copernice, da bi ga zašile, če jih celo na veselice vodi. Saj še tebe zašije Marijana, pa je še vendar nikoli nisi imel na raju. — Pojdi, pojdi, ta že ni ne hudič ne škratelj 1"
„No, jaz pa pravim da je in — da je! Zakaj je pa tako čuden? A?"
„Cuden? Čuden. Saj si tudi ti čuden! Lej ga, pa še moli, ka-li ! Bog pa hudič! Beži, beži, koza neumna!"
„Moli! Naj moli! Meniš, da hudobec ne sme moliti ? Meniš, da nimajo nič molitve ?"
»Hudobec — molitve?! Kakošue neki? Morda kozje! Jedovec, daj si dopovedati, pa ne goni vedno svoje! To je kak berač. Hudobec ima lepe zelene hlače, pa ne tako razcvelo raševino; pa rudečo kapico ima, pa rožičke! Pa, — saj morda to sam bolj veš, kot jaz!"
„Na.j vem, ali ne! Jaz vem, kolikor vem, pa tudi to vem, kaj je to-Ie tu doli in kaj — ni! — No, naj pa tvoja velja, da je — berač! Boš pa potlej videl, kaj bo s tvojimi kozami, ki se pasejo
okoli tega grmovja! Še poginile ti bodo, ali pa — zvrgle!
„Nič se ne boj, Matevž, za moje koze, nič Pojdi, greva raji, ko se prepirava, kar doli vprašat ga, kdo in kaj da je! Pojdi!"
„0 jaz že ne! Jaz že ne! Da bi jaz hodil k hudobcu v vas ? Le sam pojdi, — svetujem ti pa ne!"	.<
In res jo ubere Blaževec po hribu nizdol. Matevž je pa z vrha strahoma gledal za njim in tre-petaje pričakoval, kdaj bo čudni starec planil čez Blaževca ter ga — požrl! Toda nič tacega se ni zgodilo! Mirno krene Blaževec v dolino prišedši memo starčeve bajte. Starec se ni zmenil za pastirja, ampak molil je naprej, kakor prej. To tudi Matevža vrh hriba toliko ohrabri, da jame mileje obsojati starca. »No, čeravno sam „ta hudi" ni, star škratelj je pa prav gotovo!" In zopet je jel opaževati starca in kolikrat-koli se je ozrl vanj, vedno mu je nekam strastno obtičal pogled — na starčevi knjigi. Iu jel je misliti, oči so se mu iskrile, kolikokrat je pogledal doli. Slednjič se vzravna po konci ter jo vreže v velikem ovinku za Blaževcem. Videti moram, če tudi —! Da bi jih Blaževec — ne! — jaz jih moram imeti —!" tako je godrnjal med zobmi hiteč doli po peščenem brdu.	(Dalje sledi.)
ne bomo umevali, Ce bodo pa oni podpirali obrekovanje naše v drugem svetu, iz vsake Rusiji prijazne besede sklepaj6č na panslavizem, potem se ne združimo nikdar I Sicer pa je pri Poljakih brez dvojbe toliko „panslavistova v njihovem pomenu, kakor pri drugih Slovanih, če jih ni še več! Zato daj Bog v tem obziru zdravejših in pametnejših pojmov!
Kam jadramo?
Iz Celovca. 23. januvarija. I.
Že marsikatero debelo in prečudno so uganili naši koroški kulturouosci, da se mora človek vprašati: je-Ii to istina, je-li sploh mogoče? Znano je do dobra, kako postopa nasprotna nam stranka nasproti Slovencem, kako z vsemi sredstvi skuša ugonobiti in potlačiti vsak pojav narodnega življenja koroških Slovencev.
Pa tudi verskega prepričanja se slavljeni koroški liberalizem nad vse boji! In v tem oziru bilo je doslej na Koroškem jako slabo. Nemški liberalci bili so neomejeni gospodarji v „eldoradu" novega liberalizma; ustavljali so se jim jedino šu Slovenci! Nemško čitateljstvo zajemalo si je dušne hrane jedino le iz nesramnih listov, ki med seboj kar tekmujejo, kako bi vspešneje iu odločneje pobijali slovenstvo in katoličanstvo, — v ime svobode in pro-svete ter nemškega napredka!
Letos obrnilo se je nekoliko na bolje. Tudi med našimi Nemci začeli so se — pač že ob skrajnem času — ustavljati hudemu navalu protivuih sil. Upajmo, da odpor ne ostane brezvspešeu!
Kaj je na Koroškem vse mogoče, o tem nam priča najnovejši dogodek, da so se v celovško bolnišnico poklicale za postrežbo protestantske d i j a k o n i s e iz Berolina! Odkritosrčno rečemo, da se temu glede na naše razmere ne čudimo več. Doživeli smo že toliko takih — pojavov, da nas tudi ta najnovejši ni izuenadil. Čudimo se le, da se to ni zgodilo že prej!
Naš prusofilski deželui odbor z voditeljstvom deželne bolnišnice se je v tej stvari res odlikoval. Čudno ti zastopi skrbe za korist domače dežele. Mislimo, da se i na Koroškem najde dosti za postrežbo usposobljenih ljudij, ako že res nočejo namestiti katoliških redovnic.
V Beljaku, v Brežah in v Volšberku, torej v čisto »liberalnih" mestih, opravljajo ta posel na zadovoljnost, v Celovec pa kličejo — protestantske dijakonise iz Berolina. Jedva bodo te »častite gospe" ceneje, nego so sedanje postrežnice, ali bi bile katoliške redovnice.
Še bolj značilno in »zanimivo", alias: žalostno je pa to, kar poroča tukajšnji uradni list, da imamo namreč zahvaliti blagorodno gospo soprogo (pro-testantko) nam le prenaklonjenega g. c. k r. d e -želnega predsednika za čast, da protestantske dijakonise „osrečujejo" s svojo navzočnostjo naše mesto I
To nam pojasni prav mnogo! Se-li smemo po tem takem čuditi, da protestautstvo i tu čim ponosneje dviga svojo glavo in se prav „mirnim potom" vtihotaplja tu in tam?! Kam jadramo!?
Poročali ste že, da bode one »gospe dijakonise" v oči halja č. o. kapucina, ki dan na dan obiskuje bolnike, da jih tolaži in jim polajšuje hudo trpljenje. Ali se ne bodo morda danes ali jutri zaprla bolnišnična vrata pred tem »neljubim gostom", da se ne »pohujšuje" več — protestantski »verski čut"?
Govori se tudi po mestu, da se je kmalu po prihodu dijakonis odstranilo iz več dvoran sv. razpelo ! Se je-li to zgodilo »slučajno", jako dvomimo, bojimo pa se, da se bodo slična poročila množila čim bolj! Že sedaj so se čule bridke pritožbe o tukajšnji bolnišnici. Te pritožbe sedaj izvestuo ne bedo utihnile, pridružile se jim bodo le še druge!
Večinoma k a t o l.i š k i m bolnikom — protestantske postrežnice! To je pač žalostno! Kdo nam jamči, da se bode k bolnikom pravočasno klical duhovnik? In vse to se je zgodilo, ker tako veleva srce — prusofilskim deželnim odbornikom in zdravnikom, ki bi rajši daues nego jutri videli po naših lepih krajih svitati se — prusko piklhavbo!
Le prejasno nam pričajo premnogi dogodki, kam teže matadorji koroške nemške stranke, ki si jemljejo tako polna usta nasproti Slovencem, kakor bi bili oni vzeli v zakup ves avstrijski patrijotizem! Kam jadramo?
(i p
In kako bodo pruske (berolinske) dijakonise izvrševale svoj posel V One ne umevajo narečja koroških Nemcev, katerega dostikrat domačin le težko ume! Iu kako bodo bolniki umevali prusko govo rico? A kaj bo s Slovenci? Ali tu velja še vedno načelo, katero je pred leti proglasil, da se ne motim, dr. H u s s a , „da se živino in Slovenca lahko zdravi, ne da bi zastopil njih jezika"?!!
Kot katoličani in kot Slovenci zato odločna oporekamo nasilstvu naših prusofilov! Upamo pa, da o tej pereči zadevi nikar še ni izpregovorjena zadnja beseda, tudi v deželnem zboru ne! -m-
Politični pregled.
V Ljubljani, 26 januvarija.
Koalicija. Gališki poslanci so ministroma Ja-worskemu in Madejskemu na čast priredili banket. Minister Madejski je pri tem banketu imel političen govor, v katerem je uaglašal, da je radikalizem prouzročitelj koalicije. Prisilil je zmerne elemente, da so se zbližali. Ker je on spoznal to potrebo, je vstopil v novo vlado. Podlaga koaliciji je mejsebojno spoštovanje.
Srbija. Državno sodišče nadaljuje obravnavo proti zatoženim liberalnim ministrom, če tudi je gotovo, da se bode stvar morala ustaviti vsled pre-memenih razmer. Vidi se pa, da bi radikalni sodniki radi obsodili ministre, ko bi bilo le mogoče. Govori se, da v kratkem kralj s posebnim ukazom odredi, da se obravnava ustavi. To pa ne bode prav ustavno, ker po ustavi kralj ne more ustaviti brez dovoljenja skupščine obravnave, niti zatožencev po-milostiti. Radikalni sodniki najbrž zaradi tega obravnavo nadaljujejo, ker bi radi pripravili kralja, da bi bil prisiljen, rušiti ustavo. — Prvi nastop nove vlade v skupščini ne obeta nič dobrega. Večina skupščine ni nič kaj veselo pozdravila vlade. Najbrž so se že prvi pot novi ministri prepričali, da s to skupščino dolgo vladati ne bode mogoče. Simič se je do zadnjega nadejal na sporazumljenje z zmernejšimi radikalci. Zaradi tega je v novem minister-stvu nekaj portfeljev praznih, da bi jih izročili radikalcem.
Cesar Viljem in Bismarck. Knez Bis-marck baje danes pride v Berolin, da se osebno zahvali cesarju, da se tako zanima za njegovo zdravje. Govori se zopet, da cesar knezu ponudi jedno svojih graščin v porabo, katera je že za to posebno prirejena. Sporazumljenje mej cesarjem in Bismarckom je zaradi tega večjega pomena, ker utegne biti posledica temu, da stopi grol Herbert Bismarck v državno službo. Stari Bismarck pač ne bode več izpodrinil grofa Caprivija, ali utegnil bi ga sin njegov, ki je izveden v vnanjih zadevah, ker je dolgo sodeloval s svojim očetom.
Bavarski deželni »bor. Te dni je v ba varskem deželnem zboru bila obravnava o pred'ogu katoliške stranke, da se naprosi skupna nemška vlada, da z vsemi postavnimi sredstvi dela na to, da se omejč dvoboji tudi mej častniki. Vojui minister dvoboja ni naravnost zagovarjal. Trdil je pa, da predlog ni potreben, ker dvoboji mej častniki niso gosti iu tudi častna sodišča vse store, da se preprečijo. Dvoboji, za katere se izve, se pa ostro ka znujejo. Tudi ni mej častniki nobenih občnih določb zastran dvoboja. Ce poprašujejo nekateri poveljniki častniške aspirante, kako sodijo o dvoboju in jim delajo ovire, če se z dvobojem ne strinjajo, delajo na lastno roko. Vidi se, da je povsod stara pesem, opravičevati se noče dvoboj, ali proti njemu se pa ničesa ne ukrene. Svobodomiselni grof Stauffen-berg je proti predlogu, ker je brez koristi. Pred vsem mora prebivalstvo dobiti druge nazore o dvoboju, s postavnimi določbami se to ne da prepre-čiti. To se nam zdi ravno tako, kakor bi kdo trdil, da naj se tatvina nikar ne kaznuje, ker vsled tega ue zginejo tatvine, treba je le skrbeti, da ljudje boljše pojme o tem dobd, kaj je moje ali tvoje. Sicer je pa to prazno govoričenje, da bi zakoni ue pomagali, le izvrševati jih je treba. Seveda, zakon ne more pomagati, če se že po vsem mestu govori o kakem dvoboju, le sodišče noče nič vedeti o tem. Dobro je poslanec Daller posvetil vojnemu ministru, ki je toliko skliceval se na častna sodišča. Rekel je, da se mu znani slučaji, ko je častno sodišče priznalo na dvoboj. Po tem takem taka sodišča naravnost pospešujejo dvoboje. Deželni zbor je sprejel potem predlog katoliške stranke. Žal, da res ni upanja, da' bi ta sklep dosti koristil, ker v višjih krogih manjka dobre \olje.
Brazilija. Vstajniki v Braziliji so prišli v veliko zadrego. Jel jim je pomanjkevati živež. Admiral Gama je baje že naprosil nekega severnoameriškega admirala, da naj posreduje. Kakor se kaže, vstaši zgubljajo že upanje na kake vspehe. Želeti je pač, da se bojevanje kmalu konča, ker dežela že preveč trpi zaradi častiljubja nekaterih generalov, kateri bi radi dosegli kaka višja mesta.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. januvarija.
(Odbor društva za zgradbo reševališča in zavetišča) v Ljubljani poklonil se je vtorek prevzvi-šenemu knezoškofu ljubljanskemu, ki je odboru izrazil svoje zanimanje za prelep društveni namen, ter vspodbuial gg. odbornike, naj vstrajajo pri truda-)olnem, a tembolj potrebnem in zaslužnem delu.— V društvene namene podaril je prevzv. knezoškof 100 gld.
(Slovensko gledališče.) Jutri, dne 27. t. m., igrala se bode igra „Fedora", v kateri je tako izvrstno vspel g. Borštnik povodom svojega gostovanja na zagrebškem kazalištu. — Dne 8. in 10. februvarija gostuje na ljubljanskem odru hrvatski komik gosp. Vaclav Anton iz Zagreba, in sicer v BJednajsti zapovedi" in „ Ugrabljeni Sabinki".
(Z Goriškega): Čast. gosp. Andrej Pavlica imenovan je stolnim vikarjem v Gorici. — Načelnikom goriške postaje imenovan je g. M a r u š i č , načelnik postaje Ala na Tirolskem. — Dosedanji načelnik g. Guresch je umirovljen; Slovenci gotovo ne bodo po njem točili solz. Novi načelnik, rodom Slovenec, znan je kot nepristransk in s strankami jako uljudeu uradnik. — V Gorici snujejo zopet romanje v R;m, in sicer za celo Primorsko. Odpeljejo se 15. februvarija iz Kormina. Da bi le obisk sv. očeta v romarjih zanetil plamen prave katoliške zavesti!
(Konknrz) za župnijo v Koprivi (Goriško) je razpisan do 24. svečana.
(Katol. polit, društvo v Konjicah) obhaja v v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne svojo
23.	obletnico. Pri tej volil se bo društven odbor za
24.	društveno leto in bode več podučljivih govorov. Društvenike svoje iu prijatelje vabi k obilni udeležbi odbor.
(Iz Maribora.) Due 25. t. m. ob dveh po polnoči umrl je č. g. Ferdinand Kralj, bogoslovec IV. leta v Mariboru, bivajoč zadnjih 14 dnij na domu v Samošanih pri sv. Marjeti niže Ptuja. Pokojni jel je kri bruhati na vseh vernih duš dan, dobil hitro sušico in po blizu trimesečni hudi bolezni izdihnil svojo blago dušo. Naj v miru počiva!
(Jugoslovanska akademija.) Cesar je potrdil akademika Jos. Torbarja kot predsednika jugoslovanske akademije ved in umetnostij.
(V samostan vstopil) je kot novinec k benediktincem v Pragi princ Edvard Schonburg, sin podpredsednika avstrijske gosposke zbornice.
(Spremembe pri duhovnih nemškega reda.) G Fr. M u n d a gre za kapelana k Sv. Miklavžu pri Ormožu in g. Andrej Gliebe, dosedaj v Središču, pride kot kapelan v Ormož.
(Umrl) je dne 25. jan. v Škofjeloki g. Primož Ran t, bivši gozdni iu grajski oskrbnik v 85. letu Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. N. v m. p.!
(Iz celovške škofije.) Umrl je dne 24. t, m čast. gosp. Fr. Rader, zlatomašnik, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik v Vredljah pri Trgu. Porodil se je 4. decembra 1817 v Celovcu, bil v mašuika posvečen 30. novembra 1842. Naj v miru počiva!
(Zdravje v Ljubljani.) Od 14. do 20. januvarija je bilo v Ljubljani 17 novorojencev, 24 jih je pa v tem času umrlo. Umrl je 1 za škarlatico, 2 za legarjem, 1 za davico, 2 za jetiko, 1 za vnetjem sopiluih organov, 2 za starostno oslabelostjo in 15 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 11 tujcev iu 13 iz zavodov. 5 jih je zbolelo za škarlatico, 1 za oslovskim kašljem in 65 za hripo.
(Iz Brna,) dne 22. januvarija. Moravsko na-mestništvo je zapovedalo, da se ne smejo „Lidove Noviny" na drobno prodajati. Ta ukaz bi ne škodoval i za mnoge druge lističe. — Pred nekaj dnevi je umrl v Ivančicah nemško-liberalni poslanec Pa-novsky, zaradi svojega nemškega (!) rodu od pri-prostega ljudstva „pant4ta" imenovan. Ta „Ur german" je kandidiral v volilnem okraju Moravskem Krumlovu že I. 1884 toda padel je za kakih 60 glasov zoper kandidata narodne stranke dr. Dvoraka
tudi iz Ivančič. „Pant&ta* je imel veliko stroškov takrat, in zaprisegel se je, da ne bode nikoli več se za mandat potegoval. A leta 1890 mu ni dalo njegovo hrepenenje mirovati, kandidiral je zopet, vino in pivo je teklo v potokih in mož je bil izvoljen z dvema glasovoma večiue. DvorAk )e padel. Narodna stranka je protestirala, ker je volilo Panovskega 68 nevolilcev. Protest še ni rešen in poslanec je umrl. Lidovi stranki se je ustreglo, ko so volitve na 24. t. m. razpisane, rada bi postavila svojega kandidata, toda ta se ne bode zoper ondotne Nemce vzdržal, kajti popred bode zbežal. V ta volilni okraj se gotovo ue bode upal niti dr. Stn'insky. — V Olomucu je umrl gosp. Fr. Provaznik, prvi vrednik BOlmutzer Zeitung", glasila nadškofijskega konsi-storija. Svoje dni je bil profesor na češki realki v Prostejovu. Med Cehi je bil pokojnik kot rodoljub zelo čislan. — V Kfenovicah pri Slavkovu so iz-skopali okostnico velikanske živali, najbrže pred-potopne. — Brnska škofija šteje 1,042.414 prebivalcev, med njimi 989.102 katolikov, 26.913 protestantov in 26.399 Židov. Far4 je 428, v duhovnem pastirstvu deluje 615 duhovnikov in 62 redovnikov, na jednega pripade poprečno 1461 duš. Duhovnov vseh skupaj je 845, med njimi je 42 vpokojenih in 101 katehet.
(t Dr. Henrik Žak [Jaques]) se je včeraj o poludne v pisarni dr. Griibla na Dunaju vstrelil, kakor smo v brzojavih poročali. Rajni je imel jako burno življenje za seboj. Hvalili so njegovo pravniško spretnost. Poleg svoje advokature se je kot pravi žid pečal z vsakovrstnimi špekulacijami; pri raznovrstnih bankah in železniških družbah je opravljal važne službe in udeležil se je tudi marsikaterega novega podjetja! — L, 1879 so ga vprvič volili v notranjem dunajskem mestu v državni zbor, koder je neustrašeno in često v jako dolgih govorih branil veliki kapital in vsa druga načela židovskega liberalizma. Zakaj se je prav za prav sam končal, še ni znano.__
Društva.
(Čitalnica v Brežicah) priredi v nedeljo dne 4. februvarija v hotelu Klembas veselico s sledečim vsporedom: 1. Visoki „c", veseloigra v enem dejanju. 2. Petje in prosta zabava. Začetek ob Vj8. uri.
(Vabilo na plesni ven ček, kateri priredi senožeška čitalnica dne 28. januvarija 1894 v prostorih gosp. Mušiča. Pri plesu svira orkester. Med odmorom svirali bodo tamburaši senošeški. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono, obitelj 2 kroni. Predplačila se hvaležno vsprejmo. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Narodno gospodarstvo.
Slamnikarski obrt.
V poročilu o zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani smo javili, da se je zbornica v namen povzdige slamnikarskega obrta na Kranjskem v posebnih vlogah obrnila do c. kr. dež. vlade in dež. odbora. — Tu prinašamo čestitim bralcem daljše poročilo o tej stvari.
Slamnikarstvo je razširjeno v vsem političnem okra;u kamniškem in v nekaterih delih sosednih političnih okrajev Kranj in ljubljanska okolica. Slamnikarstvo vrši se v političnem okraju kamniškem že več kot 100 let in je še pred desetimi leti imelo nekaj časa v letu pri njem zaslužek več tisoč oseb. Slamnikarstvo razvijalo se je zmerom bolj in je začelo na pomenu pridobivati posebno 1. 1867, ko so se ustanovile tovarne. Na vrhunec dospelo je slamnikarstvo v osemdesetih letih, s koncem osemdesetih let je pa jelo propadati.
Mej tem, ko se je prejšnja leta zaslužilo pri pletenju kit po 10 do 20 kr., tudi do 30 kr. na dan, zasluži delavec sedaj 5 do 10 kr. Eden delavec more namreč na dan 20 do 25 metrov dolge kite splesti, dobi pa od izdelovalca slamnikov le 5 do 10 kr. za-nje. Ko bi moral delavec še slamo plačati, bi se dnevni zaslužek še za kake 3 kr. zmanjšal, kajti toliko znaša vrednost slame. Vsled tega se manjša število onih, ki pletejo kite, zmirom bolj in bolj iu mora polagoma pasti na prav neznatno število, kajti tovarnarji imajo velike zaloge spletenih kit iz domače slame, katerih pa le malo v slamnike podelajo. To zaradi tega, ker iz domače slame ni moč izdelovati belih slamnikov in črnih se pa malo rabi.
Vrednost kit iz domače slame je padla že za 50% iu nedvomno je, da bo pletenje kit polagoma popolnoma ponehalo, če se je ne bo skušalo po-
vzdigniti. Ljudstvo se bo vsled tega odvadilo dela in bo zaradi tega, ker ne bo zaslužka, vedno ubožneje.
V Domžalah , glavnem sedežu slamnikarskega obrta, je 8 in v Mengšu sta 2 večji podjetji, v katerih ima opravila 500 do 600 delavcev (stiskalci, barvarji, belilci, krtačavci kit, izdelovalci vzorcev, šivilje ua stroj in na roko, vezalke kit, prirejevalci), ki si za časa sezije zaslužijo po 1 gld. 20 kr. do 40 kr. na dan. Sezija traja navadno od novembra do maja, ostalo dobo leta ima pa po tovarnah veliko manj delavcev opravila.
Podelujejo se večinoma kite iz tuje slame, t. j. kitajske, florentiuske, benečanske, švicarske kite. Kranjske kite se iz gori omenjenega razloga zmirom manj podelujejo.
Delavci so, kakor zatrjujejo lastniki podjetij, spretni, in da se izdelujejo boljše kite nego v prejšnjih letih, izhaja iz tega, ker so se 1. 1874 vslod odredbe vis. c. kr. trgovinskega ministerstvo vršili na glavnih sedežih slamnikarskega obrta v Domžalah, Mengšu, Dobu in Trzinu strokovni tečaji za pletenje slamnih kit. 2e takrat je zbornica na to opozarjala, da je skrbeti za pridelovanje boljše slame za pletenje, ki bi domači industriji veliko koristilo.
Kakoršno je pa pletenje slamnih kit sedaj, pa ne trpi le hišno-obrtnijsko pletenje slamuih kit in hišno-obrtnijski slamnikarski obrt, temveč tudi tovarne za slamnike, in pri zborničnih poizvedovanjih prosile so vse za odpomoč, ker je velika nevarnost, da ne bi le hišni obrt popolnoma ponehal, temveč, da ne bi tudi tovarne in manjši obrtniki v takem obsegu več mogli delati, kakor so še dosedaj in je skoraj gotovo, po zatrdilu obrtnikov popolnoma nedvomno, da bode izdelovanje tovarn še bolj palo, nego je že. Ni torej samo v interesu več tisoč hišno-obrtnijskih delavcev, temveč tudi v interesu izdelovanja slamnikov samega, da se skuša ta obrt povzdigniti.	(Dalje sledi.)
Telegrami.
Staraloka, 26. januvarija. Vpokojeni župnik Lovro Bernik je danes zjutraj umrl. Pogreb bode v ponedeljek zjutraj ob osmih.
Dunaj, 26. januvarija. Grof Kalnoky je odpotoval k cesarju v Budimpešto.
Gradeo, 25. januvarija. Trgovski minister grof Wurirtbrand je v spremstvu sekcij-skega načelnika dr. pl. Koerberja odpotoval v Pariz.
Praga, 25. januvarija. Češko namest-ništvo je ustavilo sklep praškega mestnega zbora, da se vloži peticija na deželni zbor za odpravo izjemnega stanja.
Praga, 26. januvarja. V odseku deželnega zbora za posvetovanje o Vašatyjevem predlogu o osnovi najvišjega sodišča za dežele češke krone, so veleposestniki in nemški poslanci v posebnih izjavah pojasnili svoje etališče in izjavili, da odklanjajo odsekovo razpravljanje. Potem sta obe stranki odšli iz sobe, v kateri je bilo posvetovanje.
Zagreb, 25. januvarija. Vlada bode še v tem zasedanju zahtevala potreben kredit, da se Hrvatska udeleži razstave v spomin tisočletnice ogerske države.
Pariz, 25. januvarija. Pogajanja z Avstrijo zastran vinske carine se nadaljujejo.
Friedrichsruhe, 26. januvarija Knez Bismarck je z grofom Herbertom Bismarckom in zdravnikom Schweningerjem odpotoval mej ovacijami prebivalstva v Berolin.
Berlin, 26. januvarja. Ob jedni se je pripeljal knez Bismarck. Lokomotiva in dva vagona sta bila okrašena z venci. Pri vhodu je stal pri oknu Bismarck, pozdravili so ga princ Henrik in oficijelne osebe. Bismarck je bil videti zdrav in vesel. Na kolodvoru zbrana množica je klicala, ko je prišel knez Bismarck s princem Henrikom, burno „Hoch!" in „Hurrah!" Bismarck je bil vidno ganjen. Povsod, koder so se peljali, so sipali cvetlice in klicali „Hooh!" prav do kraljevega gradu.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, sc bode prepričal o njenem nc-oporekljivem vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10-4
Umrli tto:
24. januvarija. Marija Kramar, mestna uboga, 82 let, Karlovska ces.a 7, kap. — Janez Wohinc, vrtnar, 76 let, Žabjak 9, ostarelost.
V bolnišnici:
22.	januvarija. Anton Keršič, gostač, 74 let, naduha.
23.	januvarija. Janez Braton, gostač, 61 let, naduha.
24.	januvarija. Primož Slatner, gostač, 55 let, naduha. — Jurij Centa, gostač, 84 let, ostarelost.
Tuj c i.
24.januvarija.
Pri iMo**« : Perko, oficijal e. in kr. oskrbovaližča, iz Maribora. — Nulli, poročnik ; Gamringer iz Pulja. — Švegelj, Miklavčič iz Žminja. — Dereani iz Žužemberka. — Ferjančič iz Zavrača. — Balzer tz Norimberka. — Vrankovič iz Braslovč. — Pollak, Wenzel, trgovca; Gotzl, Tauber, poto-valca, z Dunaja.
Pri Maliius Dreifuss, koncip., iz Gradca. — Oster-mann, šolski vodja, s Kočevske Beke. — Baron Boilon iz Bleda. — H. Brauchbar, Pfeifenberger, trgovca; Lauterstein, Angel, Bock, potovalci, z Dunaja. — Kalcher, potovalec, iz Brna. — Felbinger, potovalec, iz Celovca.
Pri bavarskem, dvoru: Petrič in Jouke, krošnjarja, iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Repič iz Vipave. — Ana Kastelic iz Novega Mesta.
Vremensko »poročilo.
C m Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja		zrckoraera t mm	toplomera po Celzija			
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. iveč.	742-6 741'7 7413	16 48 24	brezv. si. szap. m	oblačno n n	0 40 dež
Srednja temperatura 2 9 za 4'7 nad norraalom •OODODOO«
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
Vizitniče
priporoča
il. Tis
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. januvarija 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 434.390.000 (—15,694.000) Kovinski zaklad „ 278,483.000 (— 724.000) Listuica	„ 124,221.000 (—10,119.000)
Lombard	„ 29,787.000 (— 2,498.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 75,956 000 (+17,365.000)
Državnih bankovcev je v prometu gld. 272,726.000 (+ 588 000)
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50—15 x a vozarenj o
iina
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
V Ceniki zastonj in franko.
■s
o
■a
o
S
(U
S) >
a
a>
o »d
a a
B a
'c? 13 O
fc
Dominik Trojanšek,
veliki 2>osestnik,
v Gorici, Via Municipio it. B,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	598 16—10
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
Natorni istrijanski črni teran.
53 1
D u n a j 8 k a borza.
Velika zaloga vina.
p
h ns o
B><
P>
B
B P
«1 tn a
K 1 P
Tužnim srcem javljamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljublieni sin, oziroma brat, gospod
Makso čadež,
dijak,
po dolgi iu mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 18 letu svoje starosti, v nedeljo 21. t. m. mirno zaspal v Gospodu.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V POLJ AN AH, dne 22. januvarija 1894.
Helena Čadež, mati. — Janko, brat. — Ivanka, Jelica,
Albina, sestre.
Dn6 26. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . , . , 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.) ..... , Cesarski cekini .... . . Nemških mark 100 . .
98 gld. 15 kr.
H7 120 97 1024 356 125 9 5 61
95 50 50
40 .. 96 ., 91 . 27 V
Dnč 25. januvarija.
Ogersku zlata renta 4% . .	117	gld.	60
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron	94	90
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld.	146	.	25
5	% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. ,	159	.	50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . .	196	.	-Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	„	40
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60
Kreditne srečke, 100 gld. . .	194	,	75
8t. (Jenois srečke. 40 idd	70	—
ttr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	143	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld......23	„
Salmove srečke, 40 gld..............71
VValdsteinove srečke, 20 gld..........48	„
Ljubljanske srečke............2:1	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155	,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gi. st. v.	2925	.
Akcije južne železnice, 200 gld sr.	109	„
Papirnih rubeljev 100	136	.
— kr 70 „ 50 .
76 50
Nakup ln prodaja "M6 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreban ju najmanišeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K C U B"
Wollzeile št. 10 Dunaj, Uariahilferstrassa 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sv6ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC nn ložonili (jlavnlc. m