ŠTEVANOVCI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. julija 2007 • Leto XVII, št. 27 Seminar slovenskega jezika in kulture za porabske učitelje VSEBINSKO BOGATO IZOBRAŽEVANJE NA GORIŠKEM Letošnji Seminar slovenskega mišljen kot splet teoretičnih slovensko kaj pravilno pove. in čez 160 zaposlenimi vodi javnostmi društva kot tudi s jezika in kulture za sloven-in praktičnih izobraževalnih Mag. Hotimir Tivadar s Filo-ena sama ravnateljica; nje-problemi slovenske skupnosti ske učitelje in vzgojiteljice ur, udeleženci so poslušali zofske fakultete v Ljubljani ni pomočniki so pedagoški v Benečiji. Presenečeni smo iz Porabja, ki ga vsako leto s predavanja, sodelovali v pe-nam je razkrival skrivnosti te, vodje posameznih ustanov. ugotavljali, da so njihovi profinančnim pokritjem sloven-dagoških delavnicah, opazo-za večino kar težke tematike. Torkov popoldan nam je obo-blemi precej podobni porabskega šolskega ministrstva gatila naša draga dol-skim; o tem smo se prepričali organizira Zavod RS za šol goletna prijateljica dr. tudi na edini dvojezični šoli in stvo, je bil izjemno bogat in Zinka Zorko. Njena pre-vrtcu v Špetru. Šola in vrtec pester po programu in zelo davanja in delavnice so imata sicer dober vpis, tudi skromen po številu udeležen vedno izobraževalnega učitelji, še posebej pa ravnatecev. Le 5 učiteljic, dve vzgo in spodbujevalnega ljica Živa Gruden, se izjemno jiteljici in kolega, ki ne dela značaja, kar je izjem-trudijo za kvalitetno delo, žal neposredno v šolstvu, skupaj no pomembno, zato jo pa se dvojezični pouk izvaja le osem udeležencev, je od 18. tudi z veseljem vsako v osnovnem izobraževanju, to do 22. junija prebivalo v Hote leto povabimo. je do vključno petega razreda. lu Lipa v Šempetru pri Gorici Tudi sredin dopoldan Ravnateljica nam je otožno in intenzivno sodelovalo na so udeleženci že ne-povedala, da se boji, da občinseminarju. Organizacija je strpno čakali. Ponovno ski svetniki ne bodo podprli bila v rokah novogoriške ob izobraževalno druže-predloga za izvajanje dvojemočne enote Zavoda RS za nje z Mihaelo Knez s zičnega pouka v nižji srednji šolstvo, avtorica tega zapisa FF v Ljubljani so prav šoli, torej od 6. izobraževalpa sem pripravila vsebinski vsi prisotni zelo želeli. nega razreda. Naknadno smo predlog seminarja in se-le Poučevanje slovnice pri izvedeli, da se je to res zgoditega tudi udeležila. Res, skrbi slovenščini kot drugem lo, čeprav je veliko svetnikov me to skromno število udele-vali pouk v šoli ali vzgojne Torkovo dopoldne sta vzgoji-jeziku je tema, o kateri ne tudi slovenskega porekla… žencev, saj bi marsikomu, ki dejavnosti v vrtcu, spoznavali teljici preživeli v enem izmed vemo nikoli dovolj in tudi to-Je podobnost z aktualnimi je ostal doma, takšen seminar kulturno-zgodovinske po-šempetrskih vrtcev, ostali pa krat je bila ob koncu njenega porabskimi zgodbami zgolj bil krvavo potreben. Posebej sebnosti goriške pokrajine in smo občudovali šempetrsko izvajanja želja prav vseh, da naključje?? Popoldan smo ob tistim, ki se boste v bodoče sosednje Benečije, se družili OŠ Ivana Roba, moderno ure-bi se še srečali. Popoldan smo reki Soči obujali spomine na prvič srečali z dvojezičnim in predvsem ves teden sloven-jeno in krasno opremljeno namenili spoznavanju Nove v zavesti teh krajev še vedno poučevanjem, in še komu. In sko komunicirali. Možnost šolo z več kot petsto učenci, Gorice in okolice, zvečer pa se žive dogodke prve svetovne ker je izobraževanje učiteljev komunikacije v slovenskem opazovali zanimiv pouk in družili v prijetni restavraciji s vojne. stvar zavesti ter odgovor-jeziku so tudi vsi udeleženci se pogovarjali z ravnateljico pogledom na modro zeleno Petkov dopoldan smo z Miho nosti vsakega posameznika omenili v vprašalniku kot eno ter učitelji. V tem kontekstu reko Sočo. Četrtek je bil sicer Mohorjem z Zavoda za šolstvo – roko na srce – tudi vodstva izmed pričakovanj v zvezi z je zanimivo za porabske predzadnji dan, namenili pa preživeli še ob šolskih temah, šole in delodajalca, lokalne izobraževanjem na poletnem razmere in tiste, ki jim smo ga celodnevni ekskurziji, po kosilu pa je sledilo slovo in skupnosti, je situacija takšna, seminarju. združevanje šol in vrtcev dopoldne po Benečiji, popol-dolga pot domov. V imenu zakakršna je… Izvzeti so seveda Prvi dan smo se udobno na-ne gre v glave, tudi dejstvo, dne pa ob reki Soči. Najprej so dovoljnih udeležencev lahko pedagogi, ki so sočasno imeli mestili v Hotelu Lipa v Šempet-da šempetrski vzgojno-izob-nas v Čedadu pričakali pred-rečem le prisrčna hvala vsem druge šolske ali študijske ob-ru in se ves popoldan ukvarja-raževalni zavod – ta poleg stavniki slovenskega društva za prijaznost in trud, nasledveznosti, to pa niso vsi manj-li s slovenskim pravorečjem v osnovne šole obsega še vse Ivan Trinko, ki je osrednje nje leto pa spet nasvidenje na kajoči. knjižnem jeziku, po domače šempetrske vrtce – z več kot beneškoslovensko kulturno seminarju – ne vemo še, kje. Petdnevni seminar je bil za-bi rekli s tem, kako se knjižno sedemsto učenci in malčki društvo. Seznanili so nas z de-Valerija Perger 2 Delova nagrada kresnik 2007 in najlepša Slovenka FERIJU LAINŠČKU ZA ROMAN MURIŠA »Imajo gibanico, najpisatelja, najlepšo Slovenko, predsednika ljudskih src – mišljen je prejšnji predsednik Slovenije Milan Kučan – Prekmurje se končno lahko odcepi in postane republika,« so napisali v ne preveč resni rubriki enega slovenskih dnevnikov potem, ko je Feri Lainšček dobil kresnika, Tadeja Ternar iz Beltinec pa je postala najlepša Slovenka, kar se je zgodilo prvič v zgodovini, ka Möderndorferja, Popkorn Andreja E. Skubica in Republika jutranje rose Vladimirja P. Štefaneca. Do podelitve je bilo težko napovedati, kdo bo dobil nagrado, kajti posebnega favorita med letošnjo peterico ni bilo. Zato pa je bilo vse v rokah skrivnostnega kresnega večera. Že ob ustanovitvi nagrade je bilo sklenjeno, da se jo poveže s kresnim izročilom in poimenuje po pogumnem mitološkem bitju kresniku. podobo Sóbote in pomurskih krajev leta 1941.« Kot je že na prvi predstavitvi Muriše na Tišini povedal Feri Laišček, zdaj sledi tretji del. Kdaj bo napisan tretji del, tega pisatelj ni povedal niti takrat niti zdaj, ob podelitvi kresnika. Povedal pa je, da je nagrade zelo vesel, saj je pisateljevanje njegov način življenja. Po eni strani ga drago plačuje, po drugi pa mu tudi veliko daje. Zahvalil se je tudi vsem žen medtem ko je uveljavljeni pisatelj prestižno, a ne tako bogato nagrado prejel drugič. Dobitnik 17. kresnika, Delove nagrade za najboljši roman preteklega leta, je torej tudi v Porabju znan pisatelj Feri Lain-šček za roman Muriša. Tako je odločila kresnikova žirija pod predsedstvom Matevža Kosa. Pot do dogodka in podelitve nagrade na ljublajnskem Rožniku pa ni tako preprosta, in se je začela nekaj mesecev prej. Žirija, ki ji je bilo zaupano izbiranje letošnjega dobitnika, je z delom začela že sredi marca. So-očena je bila z množico kar 80 slovenskih romanov z letnico 2006. Deseterico polfinalistov so razglasili tik pred prvomajskimi prazniki, pet finalistov pa 23. maja. Za kresnika so se potegovali romani Camera obsura Nejca Gazvode, Muriša Ferija Lainščka, Nespečnost Vin- Skrivnost je razkrila žirija, ki se je na zadnje sestala tudi na kresni večer. Žirija je v obrazložitvi napisala: »Roman Muriša zaostruje sago, ki jo je Feri Laišček zasnoval z romanom Ločil bom peno od valov, v simbolno podobo človekove usode. Uteleša jo duhovni dedič tragične ljubezenske zgodbe, potomec prišlekov in tudi sam tujec v svojem mestu, inženir Julijan Stransky. Skozi premišljeno dramatično kompozicijo se inženir najdeva v navzkrižnem ognju slepe naključnosti in usodne določenosti. Dramaturški lok romana napenja vprašanje o determinizmu: Ali se iz moraste noči lahko vendarle rodi kaj lepega? Lainščkov roman Muriša prepleta domišljijo in zgodovinski spomin v prepričljivo, veristično skam, ki so se kot fikcija ali v resnici pojavile v njegovi literaturi. Po Lojzetu Kovačiču in Dragu Jančarju je Feri Lainšček tretji avtor, ki je kresnika prejel drugič. Nagrada sicer ni velika, 5 tisoč evrov, pomeni pa nadaljnjo uveljavitev pisatelja, kajti vsi dosedanji kresnikovi nagrajenci so prevedeni v tuje jezike. Roman Muriša je izšel pri ljubljanski Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina. Obsežno študijo o Muriši je napisala dr. Manca Košir pod naslovom Slišati glasbo srca: »Čar velike literature je v tem, da lahko prikazuje obup in strah in sovraštvo, pa bo vendarle govorila o tem – o ljubezni. Predvsem o ljubezni govori roman Muriša, pač z druge strani, kot je govoril predhodni Ločil bom peno od valov.« Ernest Ružič Porabje, 5. julija 2007 3 IVANOVA NAUČ V SOMBOTELI PÜCONSKO SENJE O kresi se dan obesi – majo šegau gučati v Sloveniji. Tau pa zatok, ka je sunce na Ivanovo najvišiše na nebi, den je v cejlom leti te najdukši. Od toga svetka dale pa je nauč vsakši den dugša. Ka bi sunce več moči melo, takšoga ipa po cejloj Evropi vužgejo ognje, kresove. Ta šega je že trno stara, pogani so go tö meli. Krščani pa so tau prejkvzeli, pa so povezali z dnevom svetoga Janeza Krstitela, šteri je biu »goreči posvejt predKristušom«. Ognje so kürili zvekšoga na brgaj, ka bi blüzi sunci bili. Kauli te ognjaj so plesali tö pa pri nisterni lüstvaj ga prejkskakali. Tau je bilau dobro zatok, ka je leko človek čistejši grato pa čüdežne moči daubo. Skem višiše je vert skočo nad ognjom, tem višiše je zrasla njagva pšenica. Toga večera pa so dühovi starcov tö nazajprišli na Zemlau. Mlade dekline so na te den škele zvödeti, če de njini zakonski žitek srečen. Nauč pred Ivanovim je na Vogrskom Muzejska nauč, takšoga reda so muzeji v rosagi cejlo nauč oprejti pa čakajo lüstvo. V tom cajti vsikšo leto organizirajo programe v sombotelskom skanseni tö, letos je tau bilau že tretjo paut. Od ranoga zadvečerka so lidgé prišli v muzej na prostom, gde so leko vidli vsefelé zanimivoga, od domanji meštrij do veukoga ognja. Pri ednom rami so pekli krü iz pire (tönköly), štera je trno stara pšenica. Pira je dosta bole zdrava, kak prausna pšenica, je pa desetkrat dragša tö. Krü novinarka iz Prekmurja, Ela Pivar pripovejdala o tom, Inda v petdesetij pa v šestdesetij letaj je bilo v Puconcaj vsig dar velko senje. Odavali so vse sorte meštri pa ešče živino so odavali. Pouleg so küjali tüdi beršline pa pili vino. Ali te je tau tak ta minilo, pa zdaj, gda so pred par lejtami ustanovili kulturno turistično drüštvo, so pa začnoli senje. Vsakšo leto zadnjo nedelo meseca maja pridejo odavat figi ce, pa šujster pride, pa kovač, pa šteri spominke delajo pri dejo, tak se nabere preci meštrov, pa tüdi vino točijo, diši po pečenom mesej pa čevapčičaj. Tak ka vsakši leko nika küpi. V letošnjom leti so na senji gor stopile pa par pesmi odšpi lale tüdi monoštrske ljudske pevke pa gledališka skupina Nidrik-indrik z igrov »Dvej ženski v ogledali«. Gledalci so s ploskanjem pokazali, kak so bili z nastopom zadovolni. Tau vse se je dogajalo pred evangeličanskov cerkvijov v Pu concih v lepom parki pa v močnoj senci. Po dogučanji z duhovnikom Evgenom Balažicom so si mo noštrske ljudske pevke poglednole cerkev tüdi od znotraj. Gospod duhovnik njim je malo doj povedo zgodovino cerk ve, razložo vse, ka se kaj dogaja v evangeličanskoj cerkvi, tak ka so zadobile razliko med katoličansko in evangeličan sko cerkvijo. V zahvalo pa so one spopevale edno pesem. Tak smo se razišli tüdi duhovno napunjeni vsak proti svoje mi domi. Marta Sever ka Vaugri v Sloveniji brodijo Gda je v skanseni kmica o rastlinaj, štere naberajo gratala, so začnili vrteti film o za Ivanovo. O prapoti majo gostüvanji med prekmurskimi mišlenje, ka če komi semen Madžari. V tom filmi leko tak v črejvle spadne, ka ne vej vidimo, kakšne šege so meli o tom, de razmo, ka živina v etoj krajini pred prvov guči. Zvün toga so si na glavé svetovnov bojnov. Ka bi na davali vence od prapota pa ji filmi tak vövidlo, ka so rejsan obesili na strejo ali raztrausili v ednoj staroj vesi, so ga po ižaj, ka bi ji čalarice nej gordjemali v sombotelskom zvörkle. Podrašec (farkas-skanseni. Vsi tisti, šteri so alma) pa je trno čemeren, špilali, so bili amateri. Film je zatok so ž njim odegnali buje dugi vöro pa pau, v Sloveniji si pa vüši. Podje pa so ga dali ga je poglednilo trigezero lüdi v odjen, pa z gorečimi listi v kini. Zdaj so ga nutpokazali lejtali za deklami, ka bi nej Sombotelčanom tö. buje dobile. Če pa smo začnili z ognjom, Iz Porabja so organizatori zagotovimo z ognjom tö. V pripelali dinsko torto pa skanseni so na malo vekšom dinski šterc, štere je leko vsakši placi postavili strašno veuki, koštavo. Z njimi je prišla trimetrski kres. Nauč je že Anuška Ropoš iz Števanovec kmična bila, gda so z gorečimi tö, štera je rauže s papéra puščicami (nyilak) strejlali, pa redila. Kak je pravla, so v njeni vužgali odjen. Vogrski šaman mlašeči lejtaj za vsakši vekši ga je blagoslovo, lüstvo pa svetek rauže delali, tak na je plesalo kauli njega. Nej je tejlovo kak na križni četrtek. trbölo dugo čakati, pa se je Gda pa gostüvanje bilau, so odjen vužgo na nebi tö, gda za snejo napravili bejli pagejt, so se mali posvejti ognjemeta svabicam pa takšoga, ka je (tűzijáték) prikazali med gvanti cüjšlau. Gnesnaden zvejzdami. Najdukši den se je toga več nega, njine čeri pa končo. vnükice so se tö nej stele včiti tau staro meštrijo. Dušan Mukič iz pire si leko vsakši doma napravi pa ga leko speče v pečici tö. V skanseni je leko vsikši probo sam zmejsiti krü, pa gda se je speko, ga je leko s seuv vzeu. Piro leko na domanjom gračenki tö pauvamo, gezero kvadratni mejterov zemle pa dojde za kak leko bole zdravo živejo, bole zdrav krü gejo. Pred ednim drugim ramom pa so nuzakürili veuko peč, ka bi pütre žgali. Lončar iz Magyarszombatfa je posaude od daumi pripelo pa nutsklau v peč. Gda se je napunila, je v lünkjo nutdjau cügle pa namazo z blatom, ka bi luft nej cüjprišo. Te je zaküro ogenj oprvin pred pečjauv, ka se more pomalek segrejvati. Gda dosegne 300 stopinj, se že leko pod posaudov küri, dokeč nede v peči 900 stopinj. Te je trbej eške 6-8 vör čakati, gda so pütre gotove. Na letošnjom programi pa so nastaupili Slovenci tö. Srečanje pri sinčarskom rami je organizirala Državna slovenska samouprava. Lüstvo so pri rami čakale domanje pesmarce s Sombotela (Spominčice), štere so zospejvale dvej naute. Marija Kozar je navzaučim gučala o Slovencaj na Vogrskom. Po tistim pa je cejlo držino. Organizatori so steli, ka bi se lüstvo navčilo, Porabje, 5. julija 2007 4 Šentvid pri Stični, 17. junija 2007 38. TABOR SLOVENSKI PEVSKI ZBOROV MePZ Avgust Pavel ZS Gornji Senik se redno pripravla na Tabor slovenski pevski zborov, šteri je vsakšo leto drugo soboto in nedelo junija v Šentvidu pri Stični. 16. junija smo se odpelali od doma. Hvala Bougi, sonce je peklo, ništerni so fejs švicali, dapa nej od dela. Med potjov smo se stavili v Laškem, ka bi se malo ohladili v friški vodi, drugi so si pa te čas ogledali lejpo staro mesto Celje. Poglednili smo si cerkev sv. Cecilije. Šli smo tadala proti cerkvi sv. Danijela. Es samo po strmi stubaj leko ide gor, štere so pokrite. V tao cerkev smo samo tak leko prišli, ka smo pocingali v samostani in so nam opat z veseljem tou cerkev odprli. Zapomnila sam si, ka piše o stopnicaj Hans Jeran: »Stopnice nam veliko povedo o človeškem življenju, vodijo nas kakor življenje, navzgor in navzdol.« Gda smo prišli iz cerkve in že napau stopnic dol, te smo vzeli v pamet, ka bi se dalo iti okoli vrat dol. Tü smo leko vidli cejlo okolico toga lejpoga staroga varaša. Stavili smo se pri eni okrepčevalnici, ka bi si malo žejo potišali pa se pelali naprej. Prišli smo do našoga prenočišča na Pajčni, gde nas je dober obed čako. Probali smo pesmi za večerni nastop za koncert zamejskih zborov v Šentvidi pri Stični. Predsednik tabora Jernej Lampret, naš dugoletni prijatelj, nas je prisrčno pozdravo. Povekšali so šaulo, vred vzeli okolico, dvorano polepšali, se vidi, ka dosta dajo na kulturo. Koncert se je začno z domačim MePZ, predsednik Lampret pa pozdravo vse zamejske zbore. Sedem zamejskih zborov je bilou, eden iz Banje Luke v Bosni in Hercegovini, štirje s Hrvaške, eden iz Italije, in naš iz Porabja. Po koncerti je biu ognjemet, tou je že tradicija. Po skupni pogostitvi je že kesno bilau, zatok smo šli počivat. V nedelo v devetoj vöri je bila proba za vse zbore. Vadili smo, če trbelo te eno pesem tri, štirikrat smo zapopejvali. Dirigent Igor Švara je strogi, zatok je proba trajala do enajste, skurok pol dvanajste vöre. Ranč v dvanajstoj se je začnila povorka. V ednoj vöri se je začno program, šteroga je gorvzela RTV Slovenija. Kak se je začno program, je Stane Peček pozdravo vse pevke in pevce, njim je želo, da naj bi nji pet minutni dež ohlado, ka je bilau prevrouče. Boug ga je poslüno, dirigent Lampret se je zmočo kak riba. Rejsan je samo pet minut dež üšo, ali te redno. Pevcom tou nika nej škaudilo, oni so vsebole spejvali, škoda je bila za pihalno godbo, za njine škeri. Okoli stoupetdeset zborov (ženski, moški, mešani) je spejvalo nagnauk. Tou se ne da dojspisati, tou mora videti in čüti. Gornjeseničani smo leko na tom tabori sodelovali že šesttrestifart. Hvala Zvezi, ka nam tou vsako leto finansira. Vera Gašpar PIKNIK SLOVENCEV V BUDIMPEŠTI Slovensko drüštvo v Budimpešti je 23. junija organiziralo piknik. Tau je biu drugi piknik, ki so ga organizirali v čast samostojnosti Slovenije. Prvoga so meli pred dvöma letoma, da je pri njij gorstaupila sakalovska folklora. Letos pa so pozvali seniške folkloriste. Seničarge smo po dugi vožnji prišli v Pešto v pau dvej. Gda smo od doma kraj šli, je na Seniki dež üšo, v Budimpešti pa je lepau sijalo sunce. Piknik je biu v 18. okrožji, tau je zvünanji tau velkoga varaša. V parki, šteri se zové Bókai kert, so tamkajšnji Slovenci že fejs küjali prekmurski golaž pa vogrski pörkölt. Küjara sta bila dva: Feri Hanžek pa Gusti Škaper. V tom parki je dosta prireditev, pa koncertov, je velik oder, na drugoj strani je kopališče, pa so ižice, ka leko tüj taborijo mlajši. Gda smo ta prišli, so že nas čakali s pogačami pa s pijačo. Malo smo se spočili in smo potem meli nastop. Plesali smo trikrat. Prvič en splet, potistom so špilali harmonikaške. Najprva Benjamin Sukič, potistom peštarski Hugo Čerpnjak in nazadnje Krištof Sukič. Za njimi so plesali fantje z vilami pa z grablami in so pokazali igro s klobükami. Vse plese je spremljau na harmoniki Matej Smej iz Slovenije, šteri je naš harmonikaš. Mala slovenska publika je bila trno živahna in je fejs ploskala. Po nastopi se je nam zahvalila Irena Pavlič, predsednica drüštva. Na pikniki smo geli gulaž pa pörkölt, pili smo in na stolaj je bilau tüdi pecivo. Dosti smo se pogučavlali, harmonikaške so vlekli škeri in je bilau prav veselo. Ništerni so se malo sprehajali po parki, na odri pa je zadvečarka biu program za mlajše. Piknik je počastila žena veleposlanika Republike Slovenije, ga. Anica Lipič. (Gospod veleposlanik Ladislav Lipič nej mogo priti, ka je emo obveznosti v Kaposvári.) Pogučavlala sam se z gospo Anico in je nas pohvalila, ka smo zelo lepau plesali. Tak kak če bi bili profesionalci. Čestitala je za to mlado skupino. Povedala je eške, ka gvante smo tüde meli lepau spejglane, pa nika nejso bili vküper zmečkani po takšoj dugoj pauti. Okauli šeste vöre smo se pa mogli posloviti od Peštarov. Domau po pauti smo za eno vöro stanili pri Blatnom jezeri, v Badacsonyi. Te se je že malo mračilo. Šetali smo se na obali, edni so geli sladoled, pa so kauštali tüdi pečene ribe. Okaule paunauči smo prišli domau. Po pauti na autobusi je Benjamin dosta igro na harmoniko in so se mladi fejs veselili cejli den. Agi Hanžek Foto: Andraž Sukič Porabje, 5. julija 2007 5 Športna zveza v Sloveniji je letos držala že 31. srečanje slovenski športnikov iz sausedni rosagov, iz Italije, Avstrije, z Madžarske pa Slovenije. Srečanje mladi športnikov je vsakšo leto v drügom kraji v Sloveniji. Letošnjo srečanje je bilau 22. pa 23. juniuša, stero je pomogla organizirati Športna zveza Murska Sobota. Na srečanje so se leko glasile ekipe (csapatok) mladi, steri špilajo futbal, košarko, odbojko (röplabda) ali namizni tenis (pinpong). Iz Porabja v zadnji dvanajsti lejtaj odijo mladi futbalisti iz Slovenske vesi, samo gnauk se spaumnim na namizni tenis iz števanovske šaule. Zatau, naj Slovenci na Vogrskom tü mamo svoje športoše, najvekšo brigo ma Karči Dončec (Janžo), steri je vodja nogometne sekcije (szakosztályvezető) Športnoga drüštva v Slovenskoj vesi, z njim sva se pogučavala. • Karči, na drüdji den za srečanjom si me z velkim veseldjom zvau, ka „smo pa mi gratali prvi”. Tjelkokrat se vam je že posrečilo biti najbaugšim futbalistom? »Za gvüšno ne vejm, depa tak brodim, ka smo že eno desetkrat gvüšno prvi bili na taum srečanji. Tau je velko delo za nas. Gda je konec tekme bilau, so se vsi vtjüper prijali, kaulakvrat plesali na igrišči pa kričali „Porabje, Porabje”. Vej pa s tejm namenom trenirajo s Tomažom Časarom, naj se probajo najbaugše brsati. PRVI SO BILI PORABSKI MLADI FUTBALISTI Zgodilo se pa že večkrat, ka so drüdji bili baugši.« • Če ste vi že telkokrat bili prvi, tjelkokrat ste pa té že bili na srečanji? »Tak brodim, ka od začetka odimo. Tau dobro vardjam, ka gda sam dja štje ledjén bijo, ka je že davnik bilau, smo že té tö odli. Té smo meli mlade za futbal, rokomet, šah, odbojko pa namizni tenis tö. Bili so iz Števanovec, Slovenske vesi pa z Varaša tö. Zdaj že samo s futbalisti odimo, nejmamo drüge.« • Kak vögleda té dvadnevni športni program? »Tau srečanja furt dva dni drži, v petek pa v soboto. Prvi den zadvečerek pridemo vtjüper, nas pozdravi župan tistoga kraja, se uradno opre srečanje pa se pogledne varaš. Večer si sedemo na kašno pijačo pa se malo spoznavamo. Drüdji den, v soboto predpodnevom, je furt srečanja, te za resnico trbej delati mladi športošom.« • Kak je šlau v Murskoj Soboti? »Najprvin je bilau žrebanje (sorsolás), gda se vöpotegne, steri rosag s sterim se špila. Za Slovensko ves sam dja vlejko, potegno sam ekipo iz Italije. Etak so se naši najprvin špilali s Slovenci iz Italije, Slovenija pa z Avstrijov. Dvakart 20 mi-nut se špilajo. Naši so Italiji tri gole brsnili, dobili so pa enoga nej. Pri drügi je pa vödobila Avstrija. Etak so se od drüdjim brsali za prvo pa drügo mesto Slovenska ves pa Murska Sobota, za tretjo pa štrto mesto pa Italija z Avstrijov.« • Kak si leko vöstrpo té čas, vidla sam te pred lejti v Tolmini, gda si si skur prste dola zgrizo? »Zdaj je tö tak bilau. Človek vekšo tremo ma, kak steri se brsa, ka tisti na tau nejmajo časa. Pa od zvüna igrišče je furt ležej biti čeden kak na igrišči. Drugo je gledati pa drugo se je brsati.« • Kak je šlau v drügi dvajsti minutaj s soboškimi futbalisti? »Osem minutov bilau znak pa štja itak nej bilau enoga gola nej. Dja sam gvüšen bijo, ka se našim mora pršikati brsniti gol, vidlo se je, ka so telko bili baugši od domanji. Oni so tü dobri bili en čas, depa v drügom tali tekme se je že vidlo, ka so malo trüdni gratali. Na, te sam vedo, ka naši morajo brsniti gol. Gda so enga brsnili, te štja itak nika nej bilau gvüšno, depa gda so drugoga tö nota brsnili, té sam gvüšen bijo, ka smo mi prvi djé. Tak, ka smo tri gole brsnili Italiji, dva Murskoj Soboti, mi smo pa en gol nej dobili. Etak so naši gratali prvi, najbaugši.« • Madžarsko predstavlajo mladi športoške Športnoga drüštva v Slovenski vesi v Porabji. Depa zvöjn domanji mladi pojbov mate zavole z drüdji vasnic tü, zakoj? »Zatok, ka mi v svojoj vesi telko mladi mlajšov ne moremo vküper pobrati. Vsakšo leto mamo naprej napisano, kelko stari mlajši se leko brsajo. Letos so se leko brsali, steri so rojeni 1992. leta ali sledkar. Malo je tej mlajšov v vesi.« • Sto vse so se špilali letos za Porabje? »Iz Monoštra 2, iz Sakalovec 6, z Dolenjoga Senika 2, z Gorejnjoga Senika 2 pa s Slovenske vesi 6. Leko povejm, ka iz trifartale vesi v Porabji je v tau ekipi.« • Kak tau, ka v Porabji samo vi mate ekipo mladi futbalistov? »Mi v Slovenskoj vesi moramo meti, ka smo v prvoj županijskoj ligi. Moramo meti ekipe (csapat) z mali mlajšov, oni so „lurko”, kadete, mladinsko pa odraslo ekipo.« • Kak ste se meli tejva dva dneva? »Vsi smo bili fejs zadovolni, bilau je vse v redi, lepau ta napravleno. Mi se samo leko lepau zavalimo Športni zvezi Slovenije, ka smo od leta do leta leko na srečanji. Posaba se zavalimo Športni zvezi Murska Sobota, ka so nas tak lepau gora prijali, Slovenskoj zvezi pa zatau, ka nam vsakšo leto vse ta napravi, nam furt plače pautno ceringo pa menšo pogostitev.« Klara Fodor … DO MADŽARSKE Manj pšenice, višje odkupne cene Medtem ko je bila lani po žetvi odkupna cena pšenice 25.000 forintov, morajo mlinarji letos odšteti za tisoč kilogramov kar 35.000 forintov. Letos so na Madžarskem namreč pridelali manj pšenice in na manjši površini, kajti veliko kmetovalcev je pšenico zamenjalo za oljno repico. Zaradi izdelovanja bio-dizla gre namreč oljna repica dobro v promet. V primeru pšenice je zaradi vročine manjši tudi povprečni pridelek na hektar. Rast cene pšenice bo vplivala tudi na ceno moke. Trenutno stane kilogram moke 58 forintov, mlinarji na jesen računajo s 70 forinti. Pekarne zaenkrat še niso dvignile cene kruha, vse pa kaže, da se bo jeseni podražil tudi kruh. Skupni akcijski načrt za reko Rabo Prejšnji torek sta madžarski in avstrijski minister za varstvo okolja Josef Pröll in Gábor Fodor podpisala skupni akcijski načrt za očiščenje reke Rabe. Josef Pröll je novinarje seznanil s tem, da v Avstriji pripravljajo pravno podlago za strožje okoljevarstvene predpise. V usnjarni v Feldbachu že testirajo nov filter, ki naj bi preprečil, da bi tekla onesnažena odpadna voda v reko. Če bodo s tem filtriranjem zadovoljni, ga bodo uporabljali tudi pri štajerskih usnjarnah. Avstrijski minister je obljubil, da bodo najkasneje do leta 2009 zaprli biotermično elektrarno pri Fürstenfeldu, ki je odgovorna za onesnaževanje reke Lapincs. Ekološki revitalizaciji reke naj bi se v obdobju med 2008 in 2015 namenilo 7,3 milijona evrov. ROJSTVO Janezekova mama je fest noseča. Gda je že čas rojstva šau vcuj, te so šli po babico, ka de pomagala. Prireditve Janezek bi preveč rad tau vido pa se je skriu v omar, pa je tam • 7. julija bodo na vaškem dne na dveri vö gledo na malo luknjico. Dete se je narodilo pa se je vu v Andovcih nastopile števa nej včasi zajokalo, pa ga je babica po ritki dvakrat vdarila, ka novske ljudske pevke in otroška je začno kričati. folklorna skupina z Gornjega Za nekaj časa je Janezek skočo vö z omara pa cuj k malomi Senika. deteti pa je pravo. • Na Lončarskih dnevih v Magy »Tau ti tak trbej, notri v omar bi se skriu pa te nej bi po riti arszombatfa bo 7. julija nastopi mlatili.« la otroška folklorna skupina ZS Marta Sever iz Števanovcev. Porabje, 5. julija 2007 6 LONČARSKI TABOR V ŠTEVANOVCI mamo porabskoga lončara.« Važno je ešče prijatelstvo pa • Dojda k tauma na leto ka je ešče sploj dobro, tau, ka eden lončarski tabor? slovenski jezik se prejk lon»Zvün tauga mi ešče mamo čarstva tü včijo. Zato smo več v šaula krožek tü, tak ka tisti, lončarov pozvali iz Slovenije. šteri majo volau za tau, tisti se Etak gda mlajši delajo, moraleko včijo, pa ukvarjajo s tejm. jo nücati slovenski jezik.« Karel Holec Zdaj že drugo leto organizirajo lončarski tabor (fazekas tábor) v Števanovci na osnovni šauli. V tabori je 26 mlajšov, šteri so se ga udeležili nej samo iz Porabja, liki z Goričkoga tö. V taum tabori zvün tauga, ka delajo lončarske stvari, se včijo slovenski gezik tö. Kak? Tak ka lončare majo iz Slovenije, šteri njim slovenski tolmačijo, kak trbej eto ali tau delati. Kak je nastau te tabor, tau nam tapovej organizator, školnik Laci Kovač iz Števanovec. • Laci, kak je tau vam napamet prišlo, ka te lončarski tabor organizirali v Števanovci? »Tau se je tak začnilo, ka prva kak bi mi tabor organizirali, smo dvakrat bili z mlajši v Puconci v lončarskom tabori. Tau je bilau leta 2004 pa 2005. Iz Števanovec so štirje mlajši bili tam. Pa tak se njim je tau lončarsko delo povidlo, ka so nej steli od vretena gorstaniti. Gda je pa bila zaključna prireditev, te je Martin Dončec skur nej djauko, zato ka on je ešče ostati sto. Na pa te na drugo leto smo že tak šli ta, kak če bi domau šli. Lani sam emo eden uspešen natečaj pa smo te mi prvič začnili organizirati lončarski tabor. Letos smo pá dobili denar, istino že malo menja kak lani, dapa zato smo zorganizirali tabor.« • Kelko mlajšov mate v lončarskom tabori? »V tabori 26 mlašov mamo, šteri so iz Števanovec, z Grada, s Puconec pa z Gorenjoga Senika prišli.« • Gda se je začno tabor? »Tabor se je 25. junija začno z otvoritvijo, nauvi generalni konzul Drago Šiftar je odpro lončarski tabor. Potistim smo pa šli na skupni izlet v Sombotel, gde smo si poglednili cerkev sv. Martina pa malo mesto. Gnes pa že aktivno delo poteka pri nas pa na puconskoj šauli tö, zato ka nagnauk mamo organizirano lončarski tabor. Gnes tri lončare mamo. Ferenca Vörösa pa njegvo ženo iz Magyarszombatfa pa Karla Šalamona iz Grada. Zranja pride ešče gospaud Zelko, lončar iz Slovenije, pa eške edna lončarka iz Őriszentpétra.« • Vidim, ka več delavnic mate, ka vse delajo v tej delavnicaj? »Ne delajo samo na vreteni, delajo ročno tö. Edni farbajo tiste izdelke, šteri so že bili žgani. Drugi tekočo glino (agyag) v vzorec lejvajo pa tak delajo različne stvari. Dočas ka ešče ne posenejo, dočas edni s cvekom v tau posaudo minto notra namalajo.MojsterVöröspaplakete dela, ka do mlajši zranja ročno delali. Lončarka z Őriszentpétra de medale redla, Zelko pa taše ftiče, s šterimi leko füčka. V četrtek demo v Pečarovce, gde do mlajši delavnice meli do enajste vöre. Potistim pa demo na en skupni izlet po Prekmurji. Petek mo tü v Števanovci delali s pomočtjov dva slovenska lončara. Pa pridejo štirdje mlajši s Slovakije sé k nam, šteri se v srednji šauli včijo. V soboto baude zaključek lončarskoga tabora v Bodonci.« • Zdaj že štrto leto odijo mlajši v lončarski tabor, djesta taši med njimi, šteri ma občutek za tau delo? »Leko povejm, ka djesta taši, šteri že sam vej delati, pa lejpe stvari dela. Tak mislim, ka njema bi se vrejdno bilau tau tadala včiti. Škoda, ka nega možnosti za tau. Z gospodom Ludvikom Filojem smo se pogovarjali, ka dobro bi bilau küpiti edno peč pa se pogučati z edno srednjo šaulo, gde bi se tej mlajši leko tadala včili za lončara. Zato ka zdaj nej na Madžarskem, nej v Sloveniji nega taše šaule.« •Kajevašciljstejmtaborom? »Tau, naj med tejmi mlajši baude eden ali ešče več lončarov v Porabji. Žau, od tistoga mau, ka so Karel Dončec mrli, nej Porabje, 5. julija 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA VRABEC LÜBEZEN lübezni bi gda ide s pojbami brsat labdo. Stariške komaj čakajo den, Mojiva sta se samo v smeji Najprva njemi srce ruži od gda de njino dejte spregu-spoglednola, oča pa skomen- Brezi nej bilou našom svejti nikoga. Pa dvojčkov Viktora pa Viktorije tö nej. Pa od njiva ate pa mame tö nej. Depa zdaj je nej guč od toga, liki od takše mlade lübezni. Rejč de od toga, ka se je Viktorija zalübila. Samo tak nagnouk je gore prišla, ka njoj srce vcejlak ovak mlati. Nej vsigdar, liki samo te, gda vidi Petra. Ali pa si na njega brodi. Prvi je na tou zvün Viktorije gore prišo na toum njeni brat dvojček Viktor. Kak bi pa nej, vej pa dvojčki ginau vejo, ka se z bratom ali pa sestrov godi. Zato go je pito, kak tou vövidi, če je človek zalübleni. -Tak, kak bi se cejli svejt samo kouli njega vrto, - njemi je leko od toga povejdala Viktorija. -Ge sam za tebe pito, kak je s teuv, - je škeu vedeti Viktor. -Tou pa ranč ne pitaj! Sploj ne vejm, gde mam glavou. Srce mi ruži kak zmejšano. Samo če si nanga zbrodim, ruži trno na glas. Če ga pa vidim, mi šké vöskočiti, - je z oprejtimi očami senjala o svojom Petri Viktorija. Viktor je eden čas tiüma brodo, ka na tou povej. Nika je nej vedo na vse tou pove veseldja, ka do se leko brsali. Kak pa njemi eške srce mlati, gda se štiri vöre naganja za labdov? Pa je sestri tou večer dun povedo. -Eeee, ti pa tvoj nogomet, - je zamajnola z rokou Viktorija. - Depa meni srce ovak mlati, pa je tejlo vcejlak pri mejri. Ti tou ne moreš razmeti. Pa je Viktor tou brž spozno, kak je s tejm. Že za trni dni je Viktorija gore prišla, ka je z njim nej tak kak vsigdar. Pa je gore prišla, eške prva, kak ga je kaj pitala, ka je njeni brat dvojček zalübleni. Pa ga je zato pitala tö, kak je zdaj z njim. - Njaj, njaj, -je vcejlak naraji gučo Viktor. -Sploj več nikšne vole nemam brsati labde. Srce pa mi mlati kak zbešnjeno, samo če si zbrodim na Renato. Če jo pa vidim, pa mi šké vöskoučiti. Pa sploj ne lejčem za labdov. Tou je vcejlak ovak. Kak, kak ... - Njaj, tou je nej mogouče povedati, -njemi je pomagala sestra. -Ranč tak! Tou je nej mogouče povedati. Tak sta svojo prvo lübezen, čalo prvo rejč. In gda prvič »mama« povej, njemi ploskajo pa telefonejrajo cejli rodbini, kakša sreča se je zgodila. Moji stariške so tö takši bili, dokeč sam samo edno rejč znala. Ali gda sam pa z gučom redno zakurblala, sam pa brblala, gučala, razlagala, tolmačila, šlefetala pa popejvala telko, ka so si komaj vüje spočinau li. Od gda paumnim, sam tüdi nastaupala rada. Pogausto sam program pripravila za mojo goričko babico. Postavila sam se pred njau, prijela kiklo, pa se zibala pa spejvala, dokeč me neje tüdi ona pune vüje mejla. Ali ka mo tüdi igralka, se je pa pokazalo komaj v tretjom klasi šaule. Tak se enoga dneva srečna prišla domau pa naznanila velko novico: »Glavno vlogo sam dobila pri lutkaj (báb)! Špilala mo vrabca!« »Ja,« je mama v smeji kumala, »ka boš pa mogla delati, če boš vrabec?« »Hja,« sam se paščila razlagati, »tovarišica je pravla, ka mo igro špilali, v šteroj se vrabec smeje pa norca dela kokauši, ka ma velko grbasto rit, pa ga na kraji kokaut za štrajf sklüka!« Oča je naus v smeji zdigno vkraj od novin, pa me pogledtejro: »Na, tau pa je rejsan nej čüdo!« No, tak sam dobila glavno vlogo (főszerep) v velki igri. Duge mejsece smo se pripravlali, delali lutke, jih farbali, kelili, rezali, jih nabodnoli na duge draute, pa dirkali z nji mi za postavleno leseno kuliso. Gratala sam pravi mešter za smejanje iz kürje riti, na pamet pa sam se navčila tüdi vsakšo rejč, štero sam mogla spregučati kak nesramni vrabec. Tak je prišo den, gda smo v velki dvorani srejdi Sobote meli svojo igro. Dvorana se je do zadnjoga stola napunila z deco pa starišami. Posvejte so vgasnili, te pa vužgali reflektore in začnilo se je velko dejanje po dugij mejsecaj probe. »Hahaha, ti küra, kako imaš velko smešno rit!« sam lejtala okauli küre, pa se kiketala, kak prava zvejzda iz Hollywooda. Zgodba se je odvijala lepau pa prav… do enoga trenutka… gda se je nagnauk v dvorani začalo cviljenje, grato je krič pa dretje. Postrašeno smo tijo gratali pa poglednoli prauti tovarišici (leranci), štera je majütala ob raubi fijanke, pa se držala za glavau. Gledala pa je ranč mene, pa s prstom pokazala prauti mo v istini nej biu živ. Ges pa sam prestrašeno gledala tovarišico pa nabejrala skunze. Igra se je seveda stavila, če pa je glavnomi igralci odletejla glava. Fijanko so spüstili, tovarišica pa je lejtala, kak če bi sama brez glave bila. Ednoj drügi dekli svojo prvo zalüblenost skouz no spod očal: »Kak pa si glij ti jomi vrabci. Poglednem gor, zdaj pa lejpi spomin. Baug naj jih da šče ni je njenoga vrabca z roke vtrgnola, pa mi ga v roke potisnila pa skomandejrala: »Zdaj pa si neka zmišlavli pa dale špilaj, kak če bi se nika nej zgaudilo!« V dvorani so se deca pomali zmirila, fijanke so zdignili, ges pa z nauvin vrabcom začnila: »Ohoho, poglednite, zrasla mi je nauva glava! Hi, hi, hi, kak maš velko smešno rit, ti küra!« V dvorani so se stariške naglas smejali mojomi guči, deca pa znankar čüdivala nauvi vrabcovi glavi. No, pa smo jo vseeno pripelali do konca, tau našo tragično komedijo. Fijanka je po velkom ploskanji spadnola, reflektori so vgasnoli, den pa se je končo, gda smo poiskali glavo našoga vrabca, štera je samejvala pod stolom srejdi dvorane. Ja, vidite, takšo je pač živlenje. Puno dogodkov, šteri nam leko vse na glavau postavijo. Te je rejsan tau bila tistoga dneva velka nevola, dati. Pa spitavati je tö več nej Kak bi pa!? Vej pa njemi se pa dvojčka, ka nej? tolmačila: »Vsakši se je mogo odlepila glava, pa odletejla Simona gnako fejst smejati, pa sam zmagala, med publiko! Deca so prestra-Rituper godi, Miki Roš ka mi je najbaukše šlo!« šeni blejali, če so takši mali volé. davala Viktor pa Viktorija. glavno vlogo dobila?« pa ka vidim!? Mojomi vrabci emo Kak bi jo pa naj ovak. Vej sta Mignila sam z ramami pa raz-se je med najvekšim smejom puno takših! Porabje, 5. julija 2007 PETEK, 06.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 TABORNIKI IN SKAVTI: KRASNI SI BISTRA HČI PLANIN, 11.15 JASNO IN GLASNO: ZEMLJA, MOJ PLANET?, 12.00 KDO SE BOJI DR. JANEZA RUGLJA?, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP: UPANJE VEDNO OBSTAJA, 13.40 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: VLOMILEC, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: VRT, 16.25 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... GRUBERJEVA PALAČA, 17.45 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 0.45 ČUDEŽNI PLANET, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL PETEK, 06.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.40 FRASIER, AM. NAN., 13.00 PODIVJANA MNOŽICA, AM.FILM, 14.20 ŽOGARIJA - KO IGRA SE MULARIJA, 14.50 PO CESTI SMRTI V UMIRAJOČO DŽUNGLO, DOK. ODD., 15.25 MOZAIK, 16.20 MOSTOVI -HIDAK, 16.50 LESTVICA NA DRUGEM, 17.35 ATLETSKI MITING, 17.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, SLOVENIJA - SRBIJA, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 22.05 ŠE EN DAN V RAJU, AM. FILM, 23.40 WILBUR SE HOČE UBITI, DANSKI FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 07.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.15 ŽALOSTNA CIPRESA, ANG. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 ZADAVLJENA KRALJICA, FRANC. NAD., 21.35 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.55 PES UBIJALEC, AM. FILM, 1.20 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 07.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, NAPOVEDNIKI, TV PRODAJA, 11.20 SKOZI ČAS, 11.30 PO CESTI SMRTI V UMIRAJOČO DŽUNGLO, DOK. ODD., 12.05 ZLODEJEVA HČI, ŠPANSKI FILM, 14.00 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 15.25 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 17.25 ČLOVEK, KI ZMORE VEČ, DOK. FELJTON, 17.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, SLOVENIJA - FRANCIJA, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 20.30 KONCERT OB 20-LETNICI SKUPINE PANDA, 21.35 POLETNI VRTILJAK, 23.50 HUFF, AM. NAD., 0.45 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 08.07.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 FESTIVAL VURBERK, 14.30 VRTIČKARJI: ŽUR, TV NAD., 15.00 ALI JE PILOT V LETALU?, AM. FILM, 16.20 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: DARE VALIČ, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETRINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! - PREDSTAVITEV SODELUJOČIH SKUPIN, 21.15 VEČERNI GOST, 22.05 ARS 360, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 PERSONA, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.10 DNEVNIK, 0.30 BOJEVNIK IN PRINCESA, NEMŠ. FILM, 2.45 INFOKANAL NEDELJA, 08.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.05 SKOZI ČAS, 10.15 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 10.55 NAŠA PESEM 2007, 11.25 MED VALOVI, 11.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.55 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.00 RUDOLF GAS, KONCERT, 17.05 SPOPAD NA ZAHODU, AM. FILM, 19.15 CELINSKI POKLA V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.10 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 22.50 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.40 MIMOIDOČI, ANG. FILM, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 09.07.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V SYDNEYJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DAJMO, NAŠI! - 14.30 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZV. ODD., 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SKRIVNOST KITOV V SREDOZEMLJU, FRANC. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ANDORA: MED DVEMA OGNJEMA, KAT. NAD., 0.40 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.10 SKRIVNOST KITOV V SREDOZEMLJU, PON., 2.00 DNEVNIK, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 POLETNI VRTILJAK, 11.45 VRTIČKARJI: ŠTIHANJE, TV NAD., 12.10 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: DARE VALIČ, 13.10 ARS 360, 13.25 EVROPSKI MAGAZIN, 13.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.25 SLOVENCI PO SVETU: VENEZUELA, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 ELIZABETA I., ANG. NAD., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 DRUGA GODBA 2007, 23.00 NA NOŽ, ANG. NAD., 23.30 IME ROŽE, FRANC. FILM, 1.30 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 4.00 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 10.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SKRIVNOST KITOV V SREDOZEMLJU, FRANC. POLJ. ODD., 11.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. FRANZ COPF, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO CESTI SMRTI V UMIRAJOČO DŽUNGLO, DOK. ODD., 13.45 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK.NAN., 16.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 DAROVANJE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 RADIO.DOC, SLOV. FILM, 21.15 TRI SESTRE, VIDEO PRIREDBA GLED. PREDSTAVE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.30 PLATFORMA, 0.00 LADY CHATTERLEY, ANG. NAD., 0.55 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.25 DAROVANJE, DOK. ODD., 2.20 DNEVNIK, 2.55 INFOKANAL TOREK, 10.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 STUDIO CITY, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.50 EP V KOŠARKI (M) DO 20 LET, 20.00 PET DNI, IZRAELSKA DOK. SER., 20.45 MRTVE DUŠE, ANG. NAN., 22.25 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 0.05 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB