S£0 VENEC
10.349 ra inserate;
»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za	..........mhbom	— — ■■*>* m	m mmumj.VM	mmv	-	D	. „. ,„,
inozemstvo 120 Din	^lAIlB HF WB V ^^ JK7 g IMf	JHf	H	_ Praga-Dunaj 24.797
mt m m mm jm^ rmu r* m s«
Uredništvo je t	MbV ^^^^	^ ^■■■■^P
Kopitarjevi «L6/W ^^^	Jeva 6-telefoB ^
Telefoni vedmiihrat dnevna »lužba 20» — sočna 2994. 2994 in 20»	■	Uhaja vsak dan zjutraj, razen p<i. teljk« ia dneva po praznika
Sovjeti na cilju
Prvega novembra letošnjega leta bo preteklo 14 Tet, kar je Zveza narodov po začasnem bivanju v Londonu prenesla svoj stalni sedež v Ženevo. Preteklo ni torej niifci poldrugo desetletje, odlkar je Lenin, tedaj še ponosen na izolacijo sovjetov, ženevsko institucijo krilato nazval »družbo tolovajev« in sovražnico svetovnega proletairijata, ko je ves svet bil pričo, kako je komisar zunanjih poslov istih sovjetov že nekoliko nervozen oblegal Zvezo nairodov in nestrpno čakal, kdaj se mu odipro vrata, da vstopi. Vrata so se res odprla in Litvinov je v imenu sovjetov vstopil, zahvaljujoč se za čast in zaupanje, da sme sedeti s svojimi »buržuaznimi« kolegi na istih klopeh. Politični slovar bi res ne smel poznati besede »nikdar«, »nikoli« ...
Francoski zunanji minister Barthou, ki se je največ prizadejal, da privede sovjete v Ženevo, je svoje postopanje utemeljevali s trditvijo, da Stalinova Rusija ni isto, kot je bila Leninova. V marsikakem pogledu bo to tudi držalo. A tudi Zveza narodov, kakor se je porodila iz zamiisila predsednika Woodrowa Wilsona 1918, ni več tista, kakor jo gledamo v letu 1934. Le tako »i moremo razlagati, da je našla dostop sovjetska Rusija, ki ne po duhu ne po črki ne izpolni pogojev, ki jih za kandidata zahtevajo Zvezina pravila. Zadnjih 15 let smo res doživeli, da je bilo načelo državljanskih svoboščin marsikje poteptano. V mnogih državah smo videli vstajati politične diktature. Vendar pa Zveza narodov dosedaj še ni sprejela nobene države, katere režim ne bi bil potrjen vsaj z nekakšnim ljudskim glasovanjem. Držala se je statuta, ki zahteva od člainic, da so »svobodno vladane« (čl. 1.) S sovjeti pa vstopa v ZN država, ki ni le nastala po najbolj krvavi revoluciji, kar jiih pozna zgodovina, ampak ki se tudi vzdržuje z neprestanim krvavim nasiljem nad velikansko večino svojih zasužnjenih narodov, ne dia bi^ ljudstvu dala možnost, da se svobodno izreče o obliki vladavine. V bodoče nas bo prav zares zanimalo, kako se bo Zveza narodov postavila za zatirane narode, odkar bodo v njeni sredi s stalnim sedežem sedeli sovjeti, ki so bre« vojne napovedi zasedli ozemlje samostojne države Georgije, katere neodvisnost je Rusija priznala in podpisala v mirovni pogodbi v Tiflisu 9. maja 1920. Enako živo nas bo zanimalo razmerje med Mednarodnim uradom za delo, ki je organ ZN in mednarodni čuvar delavskih pravic in pogodb — in pa sovjeti, ki ina svojem ozemlju vzdržujejo prisilno delo brezpravnih sužnjev.
Toda nepotrebno je, da še enkrat ponovimo moralne in pravne razloge, ki govore proti članstvu sovjetov v ZN in ki bd jih VI. komisija morala upoštevati, ako bi se držala besedila Zvezi nega. statuta O vsem tem »mo obširneje že v razvoju dogodkov poročali. Oči vidno je v Ženevi trenutno prevladal politični raison nad pravnimi in moralnimi vidiki. Toda ne pri vseh! Ovekove-čena bo ostala pogumna in ponosna vloga male Švice, ki je po svojem delegatu Motti pred zastopniki vsega sveta poudarila, da morajo tudli v politiki valjati pravna in nravstvena načela Zastopnik demokratične Švice ni okleval povedati vsemu svetu v brk, da imiajo v Zvezi mesto samo države, v katerih vlada, demokratična svoboda. Izjavil je, da ni proti sovjetom iz političnih razlogov, ampak iz m-aviiih, ker sovjeti ne dopuščajo svobode vesti, ne priznavajo osebne svobode, razdirajo družino, neusmiljeno preganjajo vero in so socialno uredbo države postavili na suženjsko prisilno delo.
Neustrašeni nastop Švice je potegnili za, sabo še dvajsetorico drugih svobodnih držav in preprečil, da sovjeti niso vstopili v Zvem narodov med cvetjem in kad i lom kakor tri-nmfator, tudi ne po izredni poti, kakor se je želelo, ampak med uslužnimi izjavami na vse strani, da bodo spoštovali vse določbe in obveze, ki so združene s članstvom. Opozicija se je s svojimi govori dvignila nad dnevne politične kombinacije in^ na najme-rodnjnejšem mestu s pravim krščanskim pogumom opozorila na načela in vrednote, na katerih sloni naša kultura. Njen stvaren nastop je presenetljivo vplival na vso Evropo. Dosegla je več, kot je morda pričakovala. Danes vidiimo, da se ji pridružuje javno mnenje celo tistih držav, ki so iz trenutne politične oportunitete bile za sprejem sovjetov.
Irski delegat de Vailera je pn razpravi v plenumu vso tole zadevo s sprejetjem Rusije v Zvezo narodov označil kot »-kravjo kupčijo«. In v resnici tudi ne gre za dirugega kakor za kupčijo, od katere si predvsem obetajo profita Francija, Anglija in seveda misija. Franciji je uspela močna politična potem proti Nemčiji, mesto katere si je v Zvezi narodov zagotovila Rusijo, ki je obenem postala tudi njen zaveznik na vzhodu Evrope. Istočasno pa je Francija vjela v svoje klešče tudi odtujujočo se ji Poljsko, kateri bo s pomočjo in zavezništvom Rusije poslej lahko pokazala tudi bič, ako ne bo hotela ovsa v njeni roki. Kako dobro so Poljaki razumeli novo nastali položaj, se vidi iz njihovega bliskovitega preokreta v Ženevi, ko so nenadno pričeli bllagmlavil jati, kar so pred dvemil dnevi še preklinjali.
TWH 7ji An trli io ie Rusija v Ženevi dira
Velikanska ameriška stavka siti k
radikalnim reformam
Kljub razočaranju se zaupanje ljudstva v Roosevelta ni omajalo
Nevyork, 19. sept. Stavka predilniškaga delavstva zavzema vedno večji obseg, tako, da danes stavka že pol milijona delavcev. Predsednik stavkovnega odbora Gor man je 17. t. m. dal delodajalcem ultimatum, da naj izpolnijo delavske zahteve do sobote, če ne, se bo stavka raztegnila tudi na ono delavstvo predilniške stroke, ki še ni v stavki, to je na barvarje, izdelovalce umetne svile, preprog, perila in nogavic. Če se ta grožnja izpolni, bo število stavkujočih poskočilo v kratkem
skoro na t milijon
Ta ultimatum pa položaja nikakor ni zbolj. šal ali razjasnil, ampak je samo ojačil odpor delodajalcev, ki so sklenili, da delavskih zahtev ne izpolnijo, predvsem pa, da ne bodo priznali predilniške strokovne zveze, tako zvane United Texti!e Union, kakor to delavci zahtevajo. Najbolj oster je položaj v Georgiji, kjer so delodajalci otvorili celo vrsto tovarn pod zaščito nacionalne garde, kd tudi spremlja stav-koka-ze na delo. Nasprotno pa je uspelo delavcem v Novi Angliji, da so morali tam tovarnarji zapreti veliko tovarn.
S posebno odločnostjo nastopa proti delavcem guverner Georgije Talmadge, ki je v vseh industrijskih krajih proglasil izjemno stanje in mobiliziral vso nacionalno gardo. General Camp pa je začel graditi
koncentracijske tabore za delavce
Treba je samo male iskre, da se razvnamejo krvavi spopadi po vsej uniji. Na vsak način imamo v uniji največjo socialno krizo, kar jih pozna zgodovina Združenih držav.
Politično je seveda unija še vedno mirna in tudi najhujši izgredi ne bodo mogli razvneli kakšne socialne revolucije, ker jc ameriški delavec, izvzemši malo skupino komunistov, slej-koprej konservativen in ker velika beda prebivalstva ne dovoljuje takih eksperimentov. Vsakemu je danes najbližji vsakdanji kruh. Pač a je socialna kriza dosegla tak vrhunec, da se o Roosevelt moral odločiti za bolj radikalne
E;
reforme, kakor je njegova socialna politika, tako zvani Nevv Deal, ki ga je začel leta 1933. Zanimivo je, da Roosevelt kljub razočaranjem, ki jih je prinesla njegova socialno reformna politika, uživa slejkoprej zaupanje ogromne večine ameriškega ljudstva. Velika industrija in bankarstvo je sicer danes kompaktno in trdno v opoziciji proti predsedniku, toda opozicija ne more pritegniti k sebi širših krogov. Zato je danes že popolnoma gotovo, da
novemberske volitve ne bodo omajale Roosevelta
ampak bodo njegovo stališče celo utrdile. To ni nič čudnega, ker danes v Ameriki ni človeka, ki hi bil predsedniku kos v tako težavnem položaju, v katerem se unija danes nahaja. Vendar pa še nihče ne ve, kaj misli Roosevelt
Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: vdor zapadnega vremena.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo naraščala, toplo in stalno. V gorskih krajih prehodno deževje.
ujfreniti, ko je vendar njegov New Deal prinesel več negativnih rezultatov, uego se je pričakovalo.
Razočaranje
nad polovičarskimi reformami
Leta 1933 so bili čisto vsi, tudi veleindnstrij-ci, za Rooseveltov reformni načrt. Vse strankarske razlike so izginile. Bila je doba iluzij, kateri je letos sledilo precejšnje razočaranje. Od začetka je veleindustrija brez večjih težav sprejela Rooseveltove delovne pravilnike, tako zvane kodekse, ker je čisto pravilno razumela, da bi utrpela veliko večjo škodo, če bi bila država
Neizogibna je radikalna reforma socialnega reda
primorana proti velekaprtalističnim trnstom nastopiti z vso ostrostjo, kakor če sprejme njen socialni program. Danes pa pravi industrija, da so kodeksi tako zelo podražili stroške produkcije, da jim ne morejo več slediti.
Hujše pa je nezadovoljstvo širokih množic, ker javna delil niso dala pričakovanih rezultatov. Več 100 milijonov dolarjev se je nekako porazgubilo na vse strani v vsa mogoča dela, od katerih nekatera morebiti niso bila niti potrebna. Trgovina je po kratkem izboljšanja zopet padla na nivo, ki je še nižji od onega na katerem je bila pred uveljavljenjem Rooseveltov i h reform. Ponesrečili so se tudi vsi valutni eksperimenti Roosevelta in število brezpOsehub se ni nikoli znižalo pod 10 milijonov.
Roosevelt bo moral svoje reforme reformirati
Roosevelt je zato primoran, da svojo socialno reformo reformira. Ne manjka mu niti poguma, niti volje in vztrajnosti. Ker se nima bati resne opozicije, bo nadaljeval svoj načrt socialne preuredibe Združenih držav. Valutnih eksperimentov pa predsednik ne bo več delal. Pač pa bo prilagodil svojo industrijsko postavo-dajo načrtom glede rekonstrukcije kmetijstva. Kako bo to naredil, je še neznano. Na vsak način je bil spor med industrijo in kmetijsko produkcijo glavni vzrok, cla Rooseveltova reforma ni uspela, kakor je želel. Programa javnih del pa ne bo opustil, ainpak ga še razširil, ker je drugače nemogoče zaposliti velike množice brezposelnih, posebno v nastopajoči zimski sezoni, Ki se je vsi l>oje. Pač pa se bo preuredila organizacija javnih del. Vlada pa bo stala tudi pred vprašanjem, kako razdeliti podpore potrebnim družinam, ki znašajo danes 25% celokupnega
prebivalstva unije, to je okrog 30 mllijoiuW Ainerikancev, ki ne morejo živeti brez državne podpore.
Pa tudi te reforme se ne bodo mogle končati drugače, kakor z radikalno spremembo strukture Združenih držav. Kapitalizem bo treba še bolj postaviti pod kontrolo, obenem pa izdelati delavsko organizacijo, ki še danes v uniji ni javnopravno priznana. To pa bo neizogibno vedlo do korporacijskega sistema Zakaj v nasprotnem slučaju se bo razredna Itorba še bolj poostrila, ker se veleknpitalizem na nolien način noče udati. Predsednik še lahko poravnava spore s svojim osebnim posredovanjem, toda to je le začasnega pomena in za unijo utegnejo priti zelo viharni časi, ako predsednik ne bo z močno roko izpremenil vse socialne in gospodarske stavbe države.
Po vstopu Rusije v ZN
De Valera za upostavitev Tov. Litvinov proglaša načelo: verske svobode v Rusiji ffSi vss pacem, para bellum V*
Ženeva, 19. sept. Na seji skupščine Zveze narodov 18. t. m. je švicarski delegat Motta vnovič kakor prej v odboru imel govor, v katerem se je izrekel zoper sprejem Rusije v Zvezo. Za njim je govoril irski delegat
De Valera
Predsednik irske republike je dejal, da Irska nima s sovjetsko Unijo nobenega spora in priznava, da je za mir trenutno koristno, če se Moskva pridruži Zvezi narodov. »Toda jaz,« je dejal Valera s povzdignjenim glasom, »ne govorim samo s političnega stališča za svojo deželo, temveč tudi v imenu 300 milijonov katoličanov in 700 milijonov kristjanov vsega sveta, V tem slovesnem trenutku pozivam sovjetsko Rusijo, naj zopet vpostavi načelo verske svobode,« De Valera je spomnil sovjete na to, kako so se, ko so upostavili diplomatske odnošaje s severno Ameriko, obvezati, da bodo ameriškim državljanom pustili popolno versko svobodo. Valera je potem dokazal, da statuti pakta Zveze narodov zahtevajo enake garancije za vse državljane sovjetske Rusije.
gocena pridobitev. Anglija nič manj ne mrši sovjetov, kakor sovražijo sovjeti Anglijo. Na stotine angleških agentov, ki so bili poslani v Turkestan, na Ukrajino, na Kavkaz, da netijo upore, je izginilo brez sledu in še mnogo več boljševiških agitatorjev, ki so prekoračili po skrivnih potih azijska pogorja, da razplamte Indijo v komunističnem uporu. Gotovo .je, da se Velika Britanija svoji hladni rezerviranosti do sovjetov tudi v bodoče ne bo odrekla. Toda Zveza narodov ji bo služila za zelo dobrodošlo priložnost, da Rusijo opozarja k korektni politiki in jo vsled premoči, ki jo v Ženevi uživa, po možnosti k temu tudi prisili.
Glavno gibalo, ki je sovjete spravilo v Ženevo, je po njihovih ofioieln.ili Izjavah »ljubezen do miru«. Nemara, da boljševiki enkrat v resnici ne lažejo. Seveda te miroljubnosti vse dotlej niso poznali, dokler so upali na svetovno komuniistčno revolucijo in napovedovali pohode rdečih bataljonov po Evropi. Ta lepa sanja pa se z leti vedno bolj odmika resničnosti, zato ima evropska polti-tika za Moskvo tudi vedno manj pomena. Pač pa na Daljnem vzhodu vstaja neizprosen sovražnik, ki je vedno silnejši in vedno brezobzirne jši. Pred mogočno Japonsko, ki si s silno naglico ustvarja ob Velikem oceanu svoj imperij, imajo boljševiki velik strah. Zavedajo se, da ji predvsem radi notranjih razmer vojaško niso kos. Treba se bo šele
pripraviti in v Zabajkalju šele ustvariti teh-i nične pogoje za veliko vojno, kar druga pet-» letba že tudi predvideva. Za vse to pa. je , treba časa, več let, neskaljenega miini. Zato so sedaj sovjeti vsi navdušeni za mir, za mir na vseli straneh in z vsemi. Članstvo v Zvezi nairodov je naravnost krasna legitimacija iskrene miroljubnosti in obenem vsaj rela-tivna zaslomba kulturnega sveta, ako bi bili izzvani ali napadeni zlasti od države, ki m članica ZN.
Ne da pa se zanikati, da so se s svojo novo politiko tudi sovjeti podali na teren, ki jim ne bo dovoljeval več tolike akcijske svobode. Obljuba, da bodo spoštovali mednarodne obveznosti, bo vsaj na zunaj zavrla delavnost III. internacionale, ki je dosedaj dobivala vse svoje idejne, tehnične in denarne spodbude iz Moskve. Zato sc nam ne zde povsem neverjetni glasovi, da v vodstvu ITI. internaeionale z novim obratom sovjetske politike niso preveč zadovoljni in da je Litvinov s svojo smerjo uspel le, ker se je skliceval na državme sovjetske i>otrebe.
To bi lvile osnove nove ženevske politike, ki jo je irski delegat imenoval »kravjo kupčijo«. Treba je sedaj počakati razvoja dogodkov, dn se bo videlo, kako kupčijo pa je n«,pravila Zveva narodov s sprejetjem članice, proti kateri so govorili če že ne poli-tični, pn gotovo zelo tehtni pravni m moralna razlogi.	drin.
Potem ko je bila sovjetska Rusija z 39 glasovi sprejeta v Zvezo narodov, dočim se jih je 7 vzdržalo glasovanja, je imel govor predsednik sovjetske delegacije
Litvinov
Dejal je, da statuti Zveze narodov ne vsebujejo ničesar, kar bi ne bilo združljivo s članstvom sovjetske Rusije pri Zvezi. Rusija šteje več kakor 200 narodov, ki živijo v ruski državi v popolni enakopravnosti. Vendar pa sovjeti vstopajo v Zvezo narodov kot zastopniki čisto svojega gospodarskega in socialnega sistema, ne da bi se odpovedali osobitosti svoje državne uredbe.
Potem ko je Litvinov na ta način zavaroval sebe napram sovjetom doma, je dejal, da je Rusija že preje sodelovala pri konferencah Zveze narodov in drugih mednarodnih institucijah, tako da je njen vstop v ZN samo logična posledica tega. Glavni vzrok, da je sovjetska zveza stopila v krog Zveze narodov je, keT hoče ohraniti svetovni mir. Obstojajo gotovi militaristični elementi (mišljeni sta seveda Nemčija in Japonska), ki skušajo prekršiti obveze, ki so jih sprejeli s članstvom Zveze narodov. Zato je potrebna organizacija miru. Treba se je braniti proti naraščajoči nevarnosti vojske in organizaciji vojske postaviti nasproti organizacijo miru. Ni se mogoče zadovoljiti samo z izjavami, zakaj tisti, ki hočejo evropski zemljevid z mečem, se ne bodo dali ustrašiti od papirnatih sklepov.
Osiromašenje sveta, padec življenjskega standarda duševnih in ročnih delavcev, povrnitev gotovih držav k »srednjeveškim ideologijam«, vse to so direktne posledice svetovne vojne. Treba je sankcionirati načelo, da ima vsaka država pravico, da zahteva od svojih sosedov garancije, da je ne bodo napadli. To ni nobeno nezaupanje, toda take garancije so neobhoden predpogoj za varnost, brez katere mir ni mogoč. Ako bo Zveza narodov odločno delovala v ta namen, se bo nevarnost vojne gotovo odstranila.
Na konstatacije, da v Rusiji nc vladajo niti najelementarnejše svoboščine prepričanja, vere in vesti, Litvinov sploh ni odgovoril. Kar sc tiče političnega dela njegovega govora, se je Litvinov popolnoma in brez vsake rezerve izrekel za francosko načelo o varnosti, da se mir in varnost ne moreta zajamčiti s samimi zatrdili miroljubnih namenov, kakor to dela Nemčija, ampak, da pač velja slejkoprej načelo: Si vis pacem, para bellum.
Ta nastop Litvinova je, kakor se že danes izve, zbudil v Moskvi v krogih ortodoksnih komunistov precej meSane občutke in vodja III. internacionale Manuilski ne soglaa z Litvinovim, oziroma z ofi-cielno politično taktiko sovjetov, ki so vstopili v krog veleburžujskih držav.
ZobnTkamen resna stvar je ! Kalodont le rabi, čeli zdravja mar je'
!\dl<JViw"i_______iMiMiii«
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Izjava g. Jevtičas
Glasovanje našega delegata za sprejem sovjetov v ZN ni izpremenilo našega načelnega stališča
Vprašanje haskišhe avtonomije
>Politika« od 19. sept. poroča glede stališča naše države napram sprejetju Rusije v Zvezo narodov sledeče:
Naš zunanji minister g. Jovlič je našemu dopisniku 17. t. m. pri odhodu iz Ženeve v Belgrad o sprejemu Rusiije v Zvezo narodov izjavil sledeče: »Oifnošuj naše države napram sovjetski Rusiji ho z, glasovanjem našega predstavnika za vstop Sovjetov v Zvezo narodov ni nič izpremenil. Sprejetje vseh obveznosti in pakta od strani sovjetske Rusije in posledice njenega sodelovanju v Zvezi narodov predstavljajo na vsak način pozitivno obljubo ue samo glede izpremembe taktike, ampak tudi z ozirom na politične cilje sovjetske Unije. Kolikor sc hod« ta obljuba in ta pričakovanja dejansko ispolnila, (o jc odvisno od evolucije težkih notranjih prilik v tej veliki državi, na katere \sckakor deluje mednarodni položaj, v katerem se sovjeti nahajajo. Naš glas za sprejem sovjetske Rusije v Zvezo narodov odgovarja obči politiki /t (»te narodov, njeni univerzalnosti in pozitivnemu sodelovanju za organiziranje miru na načelih, katere je izrecno sprejel vsak član Zveze narodov. Ni potrebno dodati, da mi ostanemo popolnoma svobodni, da ostanemo n« svojem dosedanjem stališču. kar se tiče odnosov do sovjetov. živo zani-majof se za nadaljnji razvoj politike sovjetske Rusije.«
Seja dne 19. septembra
Ženeva. 19. tve.pt. p. Danes je bila javna seja Zveze narodov, kjer »o prvikrat bili prisotni zastopniki treh rtovih držav: Turčije, Čila in Rusije. Uvodoma je predsednik g. dr. iioneš pozdravil rusko delegnc.ijo. Nato je Je pozdravil zastopnika Turčije in Čila, od katerih sodelovanju si nadeja mnogo koristnega za Zvezo.
Dr. Benešu se je zahvalil Litvinov, ki je zlasti povdaril, da je dobro znamenje, da predseduje svetu Zveze narodov tak mož, kot je dr. Beneš, o katerem se da povedati le najboljše, knr je bilo že deloma storjeno ob njegovi petdeset-
letnici. Rusija se zaveda dela in odgovornosti, ki ! jo je prevzela s pristopom v Zvezo. Rusko priza-! devanje je ohraniti z vsenti državami članicami dobre odnašajo in rai>unu v tem oziru tudi na prijazno zadržanje drugih držav.
Barthou in dr. Beneš sta se spominjala ob ' priliki akcije za dosego pomiritve med narodi na ; vseh poljih tudi umrle francoske učenja'kinje ge. ] C u r i e. Nadalje je bilo sporočeno, da sta grška 1 in bolgarska vlada predložili Zvezi narodov sporazum o dvolastnikih gozdov na bolgarskogrški meji. Nato je podal mehikanski referent poročilo, o prepovedi izvoza orožja za bojujoči se državi Bolivijo in Paragvaj.
ZN je potrebna odpočitka
Ženeva, 19. sept. b. Po sprejemu Rusije v Zvezo narodov je napetost v Ženevi popustila, istočasno pa je tudi zanimanje za nadaljnje delo v ple-numu Zveze narodov. Kakor se čuje, se nekaj časa ne bodo vršile plenarne seje, predvsem zaradi lega, da se državniki odpočijejo vsled »naporov«?, ki so jih prestali ob proceduri za vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Poleg lega hočejo počakati. da se voditelji glavnih delegacij vrnejo v Ženevo, da prično pogajanja o drugih problemih, predvsem o avstrijskem vprašanju Zaenkrat pa so vsa vprašanja odgodena.
Vzrok
rusko-angleškega prijateljstva
London. 19. sept. b. Na mesto Nemčije, ki je doslej delala najboljše kuptfije v sovjetski R-osiji, je stopila Velika Britanija. V teku meseca avgusta so dosegla naročila sovjetsko Rusije 800 milijonov funtov. V prvih 9 mesecih je dobavila Anglija sovjetski Rusiji 7.4 milj. fnnt-stcrlingov, med tem ko so lanske dobave znašale samo 2.8 milj. funt-stcrlingov. Istočasno pa je katastrofalno padel nemški izvoz, ki je znašal lani 490 milj. mark. letos pa samo Mi milj. mark.
Svet se oborožiife
Pariz, 19. septembra. AA. Vsi pariški listi posvečajo veliko pozornost italijanskim vojaškim reformam. Kakor znano, je med novimi italijanskimi določbami o ustroju vojske ludi določba, da se mora vsak Itatijan, ko izpolni osmo leto, vojaško vežbati in da trajajo te vojaške vaje še 10 let po edslnženem roku v stalnem kadru. Listi računajo, de bo Italija na tak način imela aktivno vojsko več ko milijon ljudi. »Matin« misli, da bo italijanski primer imel za posledico temeljite vojaške reforme tudi v drugih državah.
Pariz, 19. septembra. AA. Henri Pirono kriti-kuje v bartu »Echo de Pariš« francosko povojno zunanjo politiko in pravi, da je dolgo plavala v vodah rluzornega miru. Pisec pravi, da se sme Francija v nekaterih stvareh zanesti samo nase. Nato našteva nekatere nedostatke, ki ee opažajo po njegovi sodbi v francoski oborožitvi, zlasti pri oklop-aih avtomobilih in posebnem to-pništvu za boj proti
tankom. Naposled prihaja mirovno tudi do sklepa, da se mora francoski kader izpopolniti z večjim številom poklicnih vojakov.
Tudi Japonska v skrbeh
Tokio. 19. sept. p. .laponski mornariškii minister .lusumi je imel danes pred vodilnimi japonskimi politiki daljši govor, v katerem je izrazil svoje upanje, da bosta tudi Anglija in USA zadovoljni z izpreinembo mornariškega sporazuma. V primeru pa, (la ne pride do sporazuma, je smatrati položaj za zelo resen in sc bo začelo tako tekmovanje v oboroževanju, (la bo prišlo do neizogibnih posledic: pri tem je minister mislil na vojno. Japonska bo odposlala svojega posebnega odposlanca Jošido v vse važnejše prestolnice sveta v posebni misiji. Jošido bo v pol leta prepotoval ves svet.
Velesile bodo posredovale za spravo med Rusijo in Japonsko
Pariz, t1), sept. b. »Excelsior« piše, dn je z vstopom sovjetske Rusije v Zvezo narodov v glavnem dosežen tudi mir na Daljnem vzhodu, ker je jasno, dn bi rusko-jnponska vojna ne ostala osamljena. London in Rim bosta uporabil« svoje najboljše diplomatske sile. da zbližata sovjetsko Rusijo iu Japonsko in sicer tako, tla bosta istočasno ščitili prestiž in interese obeh držav. Moskva je pripravljena, da sprejme to prijateljsko posredovanje, ker smatra ohranitev
Velikodušen kraljev dar
Belgrad, 19. sept. A A. Uprava društva upokojenih častnikov in vojaških uradnikov kraljevine Jugoslavije i'/.reka toplo zahvalo N.j. Vel. kralju, ker je v znamenje visoke pozornosti do svojih časnikov podaril za njihov dom na morju v Bijeli popolno opravo za obedtiioo za 50 ljudi in oprav« za H sobe, ki sk- bodo imenovale po priljubljenih kraljevih sinovih Nj. Vi«, prestolonasledniku Petru in kraljevičih Tomislavn in Andreju.
Belgrajsko vesti
Za okrajnega načelnika v Metliki 4. skupine I. stopnje je postavlien Matej Kokelj, banski svetnik iste skupine v Ljubljani, in sicer po potrebi ♦lužbe. Za okrajnega načelnika 4. skupine II. stopnje v Slovenjgradcu je postavljen dr. Fran Hra-šovec, dozdaj v Metliki, in sicer po prošnji. — Z dekretom prometnega ministra je premeščen v istem evojstvu na poštni urad Muta Ervin Kolbe-z«n, dozdaj na pošli Maribor I, po potrebi službe.
Narodna bunku je pretekli ponedeljek »prejela prvo količino /.lata K2M5 gramov i/, rudnika Slišane, ki se nahaja v domačih rokah. Kakor /nano. je Narodna banka dozdaj prejemala zla. to i/ dveh rudnikov, in to i/ rudnika v Poku in Boru. ki se obu nahajata v rokah inozemskega kapitala. Ko bo /.lati rudnik Slišane razvil svojo polno aktivnost in tako lahko izkori-šfeval vso kapaciteto, bo rudnik dnevno pridelal 300 ton rrnle ter 1k> lahko dnevno dal okoli t kg zlata. (111)
Železniška nesreča
Sarajevo, 19. sept. b. Davi okoli 2 se je pripetila na železniški progi Sarajevo—Višegrad huda železniška nesreča. Ravno ko je vozil mimo tovorni vlak, se je utrgala velikanska skala, ki je iztirila lokomotivo, uradni vagon in še štiri druge vagone. Dva vagona sla sc prevrnila v reko Drino. Veled silovitega udarca so ee razbili sodi z oljem, ki se je razlilo po vodi. Škoda znaša 4 milijone dinariev. Smrtnih žrtev ni bilo, lc vlakovodja je bil ranjen.
Nemirna Španija
Madrid. 19. sept. p. Madridska policija jc danes naredila v stadionu madridske univerze veliko preiskavo ter je našla izredno veliko orožja. Aretiranih je bilo nekaj diljakov, ki so vsi pripadniki levičarskih strank. Madridska policija je razpustila vse delavske organizacije, ki so imele svoj sedež v Časa popoiar, kjer so našli pred nedavnim mnouo orožja.
miru na Dal jnem vzhodu kot predpogoj /,a mir v Evropi. Razmere v svetu so danes take, d« bi ne bilo mogoče omejiti vojne samo nn dve državi, pa naj tn vojna izbruhne, kjerkoli hoče.
Če sc vse to vpošteva, potem je jasno, zakaj sc je Francija kljub vsem pomislekom tako odločno zavzemala zu vstop sovjetske Rusije v '/.vezo narodov in zakaj sta jo najbolj podpirali Velika Britanija in Italija,
Hud naliv nad Tržičem
Tržič, 19. sept.
Večkrat je že divjala naša Bistrica in mnogi hudourniki, a tako trenutno in strašno pa naši hudourniki še niso pustošili, kot sinoči. Po soparnem dnevu je v mraku pričelo grmeti in točno ob sedmi uri je pričel med groznim bliskanjem in gromom liti dež. Nad Kokovnico se je utrgal oblak. Proti osmi uri je v trenutku odpovedala električna razsveljava po celem mestu tn po vseh potih iz Kokovnice se je pričela valiti ogromna množina vode in kamenja. Najhujše je bilo za župniščem. Voda je s silno množino pritiskala na zid pokopališča, ki se je kaj kmalu v dolžini 20 metrov razrušil s temelji vred. Otroški del pokopališča je bil naenkrat ves v vodi, v kateri so plavali mali spomeniki in okras grobov. Popolnoma se je razrušil in je uničen tudi prekrasni spomenik pok. g. šolskega upravitelja Kallingerja, ki je stal preko 18 tisoč Din. Razdejanje je strašno. Znano je, da je naše pokopališče eno najlepših v Sloveniji. Prepričani smo, da ga merodajii faktorji obvarujeta za bodoče podobnih nesreč.
Istočasno je pridivjal velikanski hudournik tudi po poti, ki pelje mimo cerkvenikove hiše v Kokovnico. Vsi jarki so bili premajhni in vsa poi je bila naenkrat en sam vele'ok. Med župniščem in bližnjim sosedom je drvela voda čez škarpo na Cerkveno ulico. Naenkrat je odpovedala škarpa ob starodavni hiši, ki ima pravokotno obliko in dva gospodarja. En gospodar jc vdova Šavsova, drugi Slapar Anton je bil pa ravno preteklo soboto pokopan. škarpa in vrt ob cesti, vse to je zahrumelo na cesto, kjer k sreči nikogar ni podsulo. Tudi en vogel Slaparjeve hiše je odneslo in vsa hiša jc razkopana, tako da je za bivanje nevarna.
Š« tretji hudournik je pustošil na Dolinski cesti, ki je zasipal z gramozom Ruechov vrt ln krompir na edmi župnijski njivici.
Krotili so silne hudournike pf>žrtvovalni možje in fantje iz bližnje okolicc, a na pomoč je morala priti tudi domača požarna braraba.
Danes hodijo na pokopališče množice ljudi, ki s strahom gledajo škodo, povzročeno v temnih strašnih sinočnjih urah. Šc kaj podobnega nas varuj Bogi
Največji parnik sveta
I-ondon, 10. sept. A A. Prihodn jo »rede bodo spustili v morje nov veleparnik Cunardovc družbe »St. ^>4«. Ogrodje parnika telita zdaj +0.000 ton. Vlačilne verige tehtajo 2VJ0 ton. I Mri>kuvn fiiM rodijo, ds bo ladja [jolrcliovsls /. ' ladjedelnice v inorje 4 minute.
Barcelona, septembra.
Starodavni narod Baskov stanuje v treh provincah sovernozapadnegu kola Španije, to je v Vizcayi, Guipuzcoji in Alavi. Šteje okoli 700.000 duš, od katerih ena tretjina živi na severnem pobočju Pirenejev v Franciji. So poljedclci in živinorejci, v zadnjem času pa se je industrija razvila lako, da spadata Vizcayu in Guipuzcoa med najbolj industrializirane pokrajine Španije. San Sebastian je eno najbolj prometnih pristanišč države sploh. V 10. stoletju so Baski imeli lastno kraljestvo Na-varro, ko so pa postali član španske federacije, so uživaii avtonomijo, takozvane fueros ali ljudske svoboščine do 1. 1832, radii česar so se vzdignili in se priključili don Karlosu. V vztrajni borbi so si pridobili svoje predpravice 1. 1840 nazaj, vendar so bile precej pristrižene, tako da so se zopet pridružili don Karlosu leta 1872, ko je ta dvignil revolucijo. Ko je bila le-ta 1. 1876 potlačena, so si Baski ohranili precej omejeno avtonomijo, lako-zvani euskadi (po basikiškem jeziku, ki ga oni sami imenujejo po imenu svojega plemena še v Cezarjevi dobi eskuara ali euskara).
Do diktature generala Prinio de Rivera so vso Iri baskiške province imele svoje deželne zbore, sestavljene iz predstavnikov posameznih županstev. Ta avtonomija je bila zelo skromna, vendar so bili Baski ponosni nanjo, čeprav je baskiški jezik bil in je še v uradnem občevanju prepovedan, ga baskiški kulturni delavci, združeni okoli Sociedad de los Estudios Vaskos v San Sebastianu, marljivo gojijo, imajo ludi zelo razvito časopisje in zlasti po ustanovitvi široke, sikoroda federalne avtonomije v Kataloniji, čedalje bolj odločno težijo za popolno zakonodajno samoupravo. In razume se, da se je, čimbolj se je španska vlada upirala taki avtonomiji, rodilo skrajno krilo, ki propagira popolno odcepitev od Španije in združitev vseh Baskov v eno neodvisno državo. K lemu je najbolj pripomogla nespametna politika generaia Prinio de Rivera,, ki je bil tudi Katalonijo skoroda pognal v radikalni tabor, v škodo edinstveni državi, ki je Špancem nujno potrebna. Tudi republika se dolgo ni mogla sprijazniti z avtonomističnim gibanjem na severu, dokler se ni znani svobodo-niisiec Azaiia odločil za podelitev federalne ustave Kataloniji samo zato, dn bi katalonska parlamentarna delegacija v madridskih kortesih podpirala koalicijo svobodomislecev s socialisti. Da bi dali avatonomijo • ultraklerikalnini« Baskom, na to pa framasoni niso niti v sanjah mislili, saj so tako oni kakor njihovi socialistični zavezniki v načelu zagrizeni centrnlisli.
To je imelo za posledico, da so se Baski za-pičitli v najhujšo opozicijo proti republiki kot taki in da ima tam monarhizem slejkoprej svojo naj-jačjo oporo. Vladni provincijnlni in občinski komisarji, ki jih je bil tam postavil že Prinio de Riivera, ko je razpustil euskadi ali občinsko in provincijalno samoupravo, so postali predmet najhujšega nasprotstva, dokler niso baskiški župani sklenili, da se sestanejo v Zumarragi in sami vrnejo deželi avtonomijo. Sedanja vlada Samperja,
Ali si Sa slISala
da je izdala naša domača tvornica čokolade »Mirim« okusne vrečice najfinejšega kakao za 4 osebe po samo Din 1"—? Pokusila sem ta okusen kakao in se prepričala, da je to najcenejša in najredilnejša pijača. Vsled tega kuham moji družini odslej samo »Mirim« kakao.
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
to je zmernih liberalcev, ki so bili pri zadnjih parlamentarnih volitvah strmoglavili svobodomi-solno-socialistično večino, pa je to zborovanje s silo rpzgnala, nekaj županov aretirala, druge pa odstavila, ker je mnenja, da ima samo pralantent prvico na podlagi čl. 10 ustave sklepati o samoupravi posameznih delov Španije. Baski po pravici odgovarjajo, da bi bila morala republika ta paragraf ustave realizirali že davno, in njihovi župani so nato koi i;orativno demisiijonirali, tako da sedaj v Baskih vlada neke vrste izjemno in nemogoče stanje.
Spor Baskov s špansko vlado se je pa še hujše zapletel zaradi tega, ker se je avtonoinistič-nega gibanja', ki jc samo ob sebi upravičeno in bo gotovo tudi zmagalo, kakor je zmagalo v Kataloniji, polastila svobodomiselna klika Azafie in socialno demokratska stranka, ki deluje v Španiji danes v koaliciji s komunisti in anarhisti, da, če treba, tudi z revolucijo strmoglavi vlado zmernih liberalcev. Osnovala se Je skupna fronta med katalonskimi levičarji, baskiškimi nacionalisti in združenimi španskimi socialisti in svobodomisleci, da v intenu avtonomije severnih provinc meče Samperovi vladi pod noge polena. Framasonsko-socialistični blok ne dela iz ljubezni do Baskov in tudi Baski, ki so najodločnejši katoliki, sc nič kaj dobro nc počutijo v tej družbi. Pač pa izkoriščajo ta položaj baskiški radikali, ki prirejajo pohode na grob znanega borca za baskiško neodvisnost Sabino Arana in romajo k hrastu v Guerntci, kil je od nekdaj simbol baskiškega gibanja za svobodo. Da pri lem padajo razen vzklika »Gora euskadi« (živela avtonomija!) tudi nespametni vzkliki »Muera Espana« (smrt Španiji I), sc razume samo po sebi. Radikalna izostritev baskiškega vprašanja ni ne v korist Španiji, ne v korist Baskov sainih, kii bi lahko in tudi bodo zavzeli močan in spoštovan položaj v federaciji' z ostalo Španijo, ne da hi se jim bilo treba zatekati k ideji popolne odcepitve od skupnosti španskih plemen, Vlada g. Samperja bi lahlko igro dobila, ce bi se odločila k radikalnim korakom, to je, če bi si upala potlačiti socialistično-komunistično-anarhistično rovolucijo, nakar bi ne bilo težko sporazumeti se tako z Baski kakor tudi s Katalonci, kjer so levičarji spor z osredno vludo brez potrebe in v očividnem nasprostvu z ustavo sami izzvali, ker so nočejo ukloniti razsodbi ustavnega sodišča, ki zahteva, da mora agrarna reforma, ki jo je sklenil katalonski deželni parlament (gene-ralidad), biti v soglasju z načeli obče španske agrarne reforme.
Toda Samper se ne upa levice popolnoma odbiti od sebe in si nakopati očitek, da je šel preveč na desno, kor je vendar sam liberalec stare šole. Zalo je zašel v položaj brez izhoda in če ne ho odstopil sedaj, bo moral odstopiti, ko se bodo zopet zbrali kortesi. Zakaj voditelj katoliške ljudske stranke Gil Robles, ki jo dozdaj vlado podpiral, je bil sklical velik shod v Covadongi v asturskih hribih, kjer je bilo leta 718 izdano geslo osvobodilne borbe proti Maurom. Gil Robles je izjavil, da odpove pomoč vladi, ker je le-ta preslabotna, da ukroti propagando destruktivnih strank. Vprašanje je samo, ali bo Gil Robles mogel ali hotel prevzeti odgovornost za novo vlado, kii bi zaenkrat po mnenju mnogih ne mogla še zbrati okrog sebe trdne in zanesljive večine, ker je treba še počakati, da se ljudska stranka, ki ima svojo oporo v kmetskem prebivalstvu Španije, okrepi tudi v meščanstvu. Za šefa prihodnje vlade se ponuja tudi Alvarez, šef demokratske stranke, toda njegov ugled ni ravno prevelik. Kandidat je tudi g. Martinez de Velasco, pa tudi ta niima zadostne opore v javnem mnenju. Zalo je najbolj verjetno, da bo zopet prevzel vlado Lerroux, šef zmerne liberalne stranke, ki bo svojo kundidaluro proglasil v velikem političnem govoru, ki ga bo imel 23. 1. m. Vprašanje pa je, ako bo mogel Lerroux dolgo vladati. Moral se bo nasloniti na Gil Roblesa, la se pa ne bo več zadovoljil z dosedanjim položajem katoliške ljudske stranke, ki ima bodočnost. Takega preobrata v smer programa katoliške ljudske stranke pa tudi liberalec Lerroux ne bo mogel in ne bo hotel izvršiti. Zato so edina rešitev nove volitve, med katerimi pa bi morala vlada biti v roikah močne roke, da ue bi levičarji izzvali krvave revolucije. Ta močna roka se v resnici tudi obeta".
Hlinka vstopi v vlado?
Belgrad, 19. sept. m. Vodja češkoslovaške delegacije na mednarodni interparlamentarni konferenci, bivši minister dr. Jurij Slavi k, je danes dopoldne sprejel ob navzočnosti tiskovnega atašeja na tukajšnjem češkoslovaškem poslaništvu večjo skupino jugoslovanskih časnikarjev ter jim dajal odgovore na razna vprašanja.
Glede zadnjega govora vodje slovaškega naroda g. HI in k e je izjavil, da je treba pokloniti tej izjavi veliko pozornost. Hlinka je ob tej priliki jasno povedal, da stoji slovaška ljudska stranka iia stališču popolnega državnega edinstva. kar se tiče zunanjepolitičnih problemov češkoslovaške republike. V istem govoru je g. Hlinka zavrnil vse težnje tako zvane slovaške emigracije, ki jo vzdržuje s svojim denarjem Madjarska. G. Hlinka se je jasno izjavil za popolno integriteto češkoslova-
' ške države, Kar se pa tiče nadaljnega zadržanja te stranke, dr. Slavik ne izključuje, da bo sode-j lovala v vladi, kljub temu, da bo ostala še naprej j na stališču slovaške avtonomije. Izjava voditelja slovaške ljudske stranke prelata Hlinke je bila podana na mainifestacijskem shodu češke ljudske stranke, ki jo vodi g. dr. Šramek, kar se lahko tudi smatra za poskus stvoritve enotnega katoliškega bloka na Češkoslovaškem. Bivši minister dr. Slavik je tudi izjavil, da Hlinkova slovaška ljudska stranka ni načelno za opozicijo. Sodelovala je že v vladni koaliciji in zato ni izključeno, da bo kmalu zopet stopila v vlado. Ta izjava prelata Hlinke je izredno važna. Z njo je Hlinka zavrnil in obsodil tudi vsako revizionistično politiko.
Na Kubi se zopet pripravlja revolucija
Havanna. 19 .eepl. b. Kuba je zopet v popol-,iem revolucionarnem razpoloženju. Snoči so se razširilo vesti, da bodo vstaši- v teku noči izvršili državni prevrat. Zaradi tega je vlada na strehi in balkonih predsedniške palače postavila strojnice. Napovedanega puča pa ni bilo, pač pa so vstaši vso noč obmetavali javna poslopja z bombami. ki jih jc nad 40 eksplodiralo s silovito detonacijo. Eksplozija bomb je napravila ogromno škodo, bilo pa je tudi nmogo žrtev. Vojaštvo in policija sta od včeraj v strogi pripravljenosti. Po ulicah je le malo ljudi, trgovine so pa zaprte.
Strahovito neurje v Nemčiji
Berlin, 19. sept. AA. Dočim vlada po vsej Nemčiji lepo jasno vreme, so v vzhodnem delu Hart.za in v Krkonošlli napravili viharji velikansko škodo, tem večjo, ker je zaradi hudega deževja nastala povotlenj. Ponekod so vode odnesle vso prst ln izpreme-nile cele pokrajine v puščavo. Ponekod je v strašni nevihti padlo sa cel meter visoko toče. Poslopja neke tovarne so od tega zelo trpela. Posiajno poslopje v QuedHngburg-ii jc popolnoma zgorelo, ker je vanj udarila strela. Železniški promet je deloma ustavljen. Saksonska vlada je u ved! a nujno akcijo za pomoč prizadetim krajeiu.
Med ljudstvom vlada velika panika. Vse kaže, da se pripravljajo novi krvavi dogodki, ki jih bo vlada kljub vsem strogim ukrepom le težko preprečila. Položaj je tako napet, da vsak trenutek pričakujejo izbruh nove državljanske vojne. Kakor se čuje, se bivši predsednik Mahada nahaja v San Domingu. Kuba je zahtevala njegovo izročitev, republika San Domingo ipa je to odklonila. Maliada se najbrže pripravlja, da ee povrne na Kubo, vsled česar je nova državljanska vojna neizogibna.
Katastrofalen položaj v Nomeju
Washington, 19. sept. p. Vesti iz pogorelega mesta Nome označujejo položaj za zelo resen. Temperatura jc padla že pod ničlo in v šatorih ni mogoče več prebivati pri sedanjem pomanjkanju vsega. Skupno škodo v mestu Nome cenijo na tri milijone dolarjev.
*
Dunaj. 19. sept. p. V krogih tukajšnjega nemškega poslaništvu zatrjujejo, da ho Papen prevze? svoje poslaniško mesto v zadnji desetini meseca j septembru, ko poteče njegov izredni dopust.
Pri moravskih Hrvatih
Ob 350 letnici, kar so se naselili na Moravshem
Brno, 18. sept.
V nedeljo so moravski Hrvati, ki žive c Frelichovu, Novem Pferovu in Dobrem polju tik ob avstrijska meji, slovesno, a obenem prav po domače in neprisiljeno proslavili 350-letnico svojega prihoda iz stare domovine v te kraje.
Ce bi se bile uresničile naše povojne sanje, bi Jugoslavijo in Češkoslovaško vezal »koridor«, ki bi bil tudi etnografsko utemeljen, saj bi se vil po ozemlju, na katerem bivajo še danes Slovani, to je Hrvati, gradi-ščanski, »slovaški« in južnomoravski. Da, tudi Slovaška ima svoje Hrvate, ki še danes žive v bližini Bratislave, v Devinski Novi vsi (vasi), Dubravci in Grobu. Res prijetno zaigra človeku pri srcu, ko začuje tako visoko na severu iz grl svežih deklet in čvrstih fantov v prelestnih narodnih nošah krepak pozdrav s pristno »V boj!« Ta zbor,
Far v zrelih letih ...
ki je uradno pozdravil goste ob prihodu v Frelichov, je bil iz De vinske Nove vsi na Slovaškem. S temi »Jugoslovani i«, s Hrvati — ali Horvati, kakor se sami imenujejo na Slovaškem in Moravskem — smo si bližji, kakor sami mislimo. .
»Ruoža sam ja ruoža flokle vimam muoža kad muoža dostanem ruoža ne ostanem.«
Tako poje hrvatska narodna pesem. In v Novem Pferovu je domači zbor tik pred odkritjem spomenika zapel prelepo »Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!« Vse se rnam je videlo tako domače, tako naše, da se nismo kar nič obotavljali, da tem ljuj dem izipregovorimo v materinem jeziku, naš poslanik Grisogono in bratje Hrvati iz Zagreba v srbo-hrvaščini, pisec teh vrst v slovenščini.
Ta zvezda ta je izišla z one strane črne gore. Ona nam sviti široko, široko na visoko. A zvezdi stoji dite mlado v rukah drži zlati križ. Na križu je napisano, da je to dite pravi Bog.
(Kolednica iz Novega Prerova. Zapisal prof. Poeiiifiil)
Na bogato zemljo so prišli Hrvati iz Slavonije pred 350 leti, rodi jim tudi vince, nekakega vipavca. Letnica njihovega prihoda ni natančno dognana, prav tako še ni gotovo, ali jih je res pripeljal semkaj avstrijski general Krištof iz Teufenbacha, ki je imel v tej deželi veliko posestvo. Vprašanje je tudi, ali so se Hrvati odpravili na pot iz straha pred turškimi vpadi ali pa so jih avstrijski in madjarski plemiči zvabili na svoja posestva, ker so vedeli o njih, da so dobri delavci. Hrvaitske naselbine na Slovaškem so se radi sorodnosti obeh slovanskih jezikov prej asimilirale in se po večini zgubile med Slovaki. Južnomoravski Hrvati so sredi Nemcev delj časa ohranili svoj jezik in svoje običaje; toda val sistematične ger-manizacije preteklega stoletja je zajel tudi nje. Nemška šola jim je vcepila nemškega duha, zgubili so narodno zavest, čeprav so ohranili svoj jezik in narodne običaje.
Predvojna kronika navaja, da so jim duhovniki po nalogu hrnskega škofa oznanjali Kristusov nauk v — češkem jeziku; češčina je ostala v cerkvi do današnjega dne. Doma po »horvatsko«, v šoli po nemško in
v cerkvi po češko! Germanizacija je s pomočjo raznih Schulvereinov že tako napredovala, da se je položaj po osvoboditvi zasukal tako-le: doma nemčurjenje, v šoli in cerkvi česčina. Prav nedeljske slovesnosti naj bi Hrvate prebudile iz avstrofilske dre-mavice. Čehom sicer ugajajo pestre narodne noše južno-moravskih Hrvatov, ki so jih menda pobrali pri Slovakih, lepo je tudi njihovo rajanje, ki s svojo »odzemko« dvigne poleg telesa tudi vzkipevajoče srce — toda dobro se zavedajo nevarnosti, da bi za tem slovanskim bleskom lahko iz slovanske krvi zrasla nemška naredna manjšina, in to na avstrijski meji. Uradna avstrijska statistika je še leta 1880 navajala: v Dobrem polju 388 Hrvatov, 54 Čehov iu 215 Nemcev, v Frelichovu 768 H, 84 Č. in 274 N., v N. Pferovu : 549 H., 26 C. in 08 N. Pri volitvah v češko-! slovaško zbornico j® bilo oddanih v Dobrem polju 151 glasov za Cehe in 209 za Nemce, i v Frelichovu 48 za C«he in 564 za Nemce, v Novem Pferovu 74 za Cehe in 382 za Nemce! Pri zadnjem ljudskem štetju so se pokazale ; tele številke: V D. polju 323 Hrvatov, 220 Cehov in 175 Nemcev, v Frfiliehovu 88 Hrv., ! 178 C. in 202 N., v N. Pferovu 571 H., 154 Č. in 155 N. No, po vaseh še ved tu; strašijo čudni napisi: Jurditsch, Stuppapitsch itd.
Hrvati smo se rodili,
Hrvati čeino ostani t!
To nam je zagotavljal odpev njihove pozdravne pesmi. Na enem izmed treh spomenikov, ki so bili odkriti, stoji:
Hrvatsko selo, hrvatski ljudi, hrvatski jazik Hrvat ljudi.
V Dobrem polju so ponosno vklesali v kamen:
Tristopedeset ljet je dugo vrjeme
ča Hrvat brani narod a jazik svoj,
čuvaj dale, da. nigda nepomine!
Za hrvatsko slovo — v boj!
Čeprav je v šoli, v cerkvi in v uradu češčina glavni jezik, Cehi prav nič ne ovirajo »horvatsko«, kolikor še živi. Njim gre aa to, da se Hi-vati tudi duhovno bolj približajo republiki. Slišal sem, da nameravajo poslati v te kraje tudi hrvatskega duhovnika, ki bi ljudstvu stopil bližje k duši in srcu.
Nedeljske svečanosti so gotovo vzvalo- , vile srca tega vsaj na videz močno sentimentalnega ljudstva, ki je z ukan jem ini ra: janjem spremljalo uradne ceremonije. Cehi so se tudi potrudili, da tudi na zunaj počastijo svoje stoletne goste. Slavnostni govor pri glavni prireditvi, ki je bila v Freli- i chovu za vse tri vasi, je imel sam dr. Fr. i Stanek, predsednik poslanske zbornice; pri- I šla sta tudi »zemski« (deželni) predsednik im j zemski vojaški poveljnik gen. Vojcechovsky. V prireditvenem odboru sta bila med dru- ] gimi tudi dr. Karel Mrazek (za Narodno jednoto) in inž. Vladimir Filkuka, jugoslo-vanski hon. konzul v Brnu (za Ceškoslov.-jugoslov. ligo v Brnu). V imenu Jugoslavije je z zanosom, a obenem prav poljudno iz- j pregovoril poslanik dr. P. Grisogono. Pozval je svoje rojake, naj se še bolj oklenejo svoje nove domovine in naj jo — če treba — branijo s hrvatsko in jugoslovansko hrabrostjo. Zaključil je z vzklikom Češkoslovaški republiki in Masaryku. Češki govorniki so vsi poudarjali, da veže obe slovanski državi iskreno prijateljstvo; izrazili so tudi svoje spoštovanje do našega kralja Aleksandra. Ob sklepu je bila odposlana uda-nostna brzojavka kralju Aleksandru in preds. Masaryku. V imenu Zveze jug.-češkoslov. lig je 'izpregovoril g. Bogunovič, predsednik JCL v Zagrebu. Moravskim Hrvatom je v imenu jugoslovanskih žen čestitala prav prisrčno ga. Zlata Kovačevic-Lopašič. Pozdrave osrednjega odbora jug.-čsl. lig v Ljubljani je prinesel dr L. Be.rce, ki je izpregovoril pred spomenikom v Novem Pferovu ter poudaril, da Slovani na jugu in^ na severu branimo svojo zemljo, zavedajoč se resničnosti reka »Pravda vitezi« (pravica, zmaga). Prof. Debeljak je v imenu mesta Zagreba govoril v Dobrem polju. Mariborsko jugosl.-češkoslovaško ligo je predstavljal pri slovesnostih dr. Crnek.
Zvečer si je naš avtomobil komaj utrl pot proti Brnu skozi množice Orlov in Sokolov, Orlic in Sokolic, prešernih Horvatov in vitkih Horvati c. Spremljal ga je že skoro monotoni odpev iz Dobrega polja: »Horvati smo se rodili — Horvati čemo ostani t,.«
V ponedeljek je Ceškoslov.-jugoslovanska liga, ki je z že tradicijonalno gostoljubnostjo ves čas skrbela za jugoslovanske goste, priredila v »Besednem domu« v Brnu zabaven večer; sodelovalo je pevsko društvo »Opus«, ki se že pripravlja na potovanje po Jugoslaviji. Brno smo zapustili v prepričanju: Slovan brate ima.	Dr. L. De.
Albus-milo daje Alhus-perilo.
ALBUS je belo in ime drži,kar obljublja.
Razkrajajoča moc terpentina,spojena z čistilnim učinkom močno se penečega ALBUS-mila daje idealno pralno
sredstv°ALBUS-terpentinovo mila
f Veletrgovec Jurij Verovšek
Ljubljana, 19. septembra 1934.
Davi ob tričetrt na 6 je po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal g. Jurij Verovšek, eden najuglednejših naših trgovcev in lastnik veletrgovine z železnino Schneider & Verovšek.
Pokojni ie bil sin znanega ljubljanskega vrtnarja Verovška in se je rodil 27. aprila 1870. Po končani ljudski šoli se je šel učit v trgovino Karla Kauschegga, kjer je ostal do svoje smrti. Po petnajstih letih je s svojim tovarišem Schneiderjem
I prevzel od Kauschegga trgovino in ustanovil novo ! firmo Schneider & Verovšek. Kot trgovski sotrud-nik je skupno s svojimi tovariši osnoval pevsko društvo »Merkur«, iz katerega je izšla prva slovenska trgovska organizacija, naše Trgovsko društvo »Merkur«, čigar član je bil pokojni Verovšek do svoje smrti. Ko je prevzel trgovino, jo je vodil od uspeha do uspeha ter je tako pridobil svojemu podjetju s trdim, vestnim in žilavim delom, ki je odlikovalo tega našega slovenskega gospodarja, zaviden položaj in odličen sloves. Kot zaveden slovenski trgovec je znatno pripomogel, da je dobil gremij trgovcev v Ljubljani slovensko upravo pred davnimi leti, ko je bila moč nemške trgovine skoro nezlomljiva. Zdi se nam mnogokrat, da ima dandanes mlajša naša trgovska generacija le malo idealizma in malo nesebične stanovske požrtvovalnosti, medtem ko nam je dal starejši rod vet takih mož in med njimi tudi pokojnega Verovška. Kliub obilim lastnim poslom se je g. Jurij Verovšek udejstvoval v mnogih organizacijah. Bil je vesten blagajnik in nadzornik »Slov. lovskega društva« in Zveze združenj trgovcev, banovina mu je poverila odgovorno mesto podpredsednika Hranilnice dravske banovine v Ljubljani.
S svojo ženo gospo Elo, hčerko davčnega upravitelja Mihaela Frančiča, sta skrbno vzgojila svojo številno družino. Sinova Zorž in Jože ter hčerka gdč. Anica že sodelujejo v vodstvu tvrdke in pokojni oče je poskrbel pred svojo smrtjo, da so edini lastniki tvrdke. Hčerka ga. Mici je soproga vseuč. prof, dr. Viktorja Korošca, ga. Ela pa soproga stavbenika Miroslava Zupana. Za predobrim očetom žalujejo še Tone, Betka in Berta, ki obiskujejo gimnazijo, ter 10 letni Marijan, ki hodi v osnovno šolo. ; Pogreb velezaslužnega pokojnika bo v petek | ob 4 popoldne iz njegovega doma v Dalmatinovi j ulici 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
Naj blagemu pokojniku, ki je vedno vestno ! izpolnjeval svoje verske dolžnosti, sveti večna luč! i Njegovo ugledno družino, ki ji izrekamo globoko sožalje, pa naj v hudi boli tolaži Bog!
Propagandni teden akcije »Svoji k svojimi"
Skupina fantov in de klett na dan proslave
Ljubljana, 19. sept.
Kjerkoli in kadarkoli" se sredi našega političnega in javnega življenja porodi zdrava misel, ki ima čist in pošten namen koristiti splošnosti, jo naš list vedno z veseljem pozdravi in podpre. In ker je prav zdaj na vidiku akcija, o kateri smo dobili od strani funkcijonarjev te akcije same izrecno zagotovilo, da je strogo nepolitičnega značaja, brez vsakega strankarskega ozadja, ker zasleduje zgolj gospodarske interese najširših plasti našega naroda, pozdravljamo tudi to akcijo in ji želimo, da bi obrodila čim več sadov našemu težko preizkušenemu ljudstvu v prid. V mislih imamo akcijo, ki jo je začel poseben odsek Narodne Odbrane z željo, da bi ji vtisnil najširši okvir, t. j., da bi sodelovale v njej vse naše gospodarske, socialne in kulturne organizacije in korporacije, ne glede na politično-idejno pripadnost. Akcija »Svoji k svojim«, postavljena na izrazito gospodarsko podlago, utemeljuje svoje prizadevanje pod devizo: kupuj domače blago! na kratko takole: Z nakupom domačega blaga bi se dvigni! naš konzum, obenem pa bi se avtomatično znižala brezposelnost, ker bi naši domači producenti imeli več dela in bi bili tako prisiljeni zaposliti v svojih obratih več delavcev. Tako bi podpirali drug drugega, kar bi imelo za posledico ublažitev težkega gospodarskega stanja, v katerem se nahajajo danes predvsem nižji sloji ljudstva.
Da postavi to akcijo na realna tla, je posebni odsek Narodne Odbrane sklical v torek zvečer ob 6 v malo dvorano Zbornice za TOI svoj prvi informativni sestanek. Vabilu na ta sestanek so se odzvali zastopniki mestnega načelstva, Zbornice za TOI, Zveze industrijcev, Združenja trgovcev, Združenja obrtnikov, Društva izložb, aranžerjev, Jadranske Straže, Združenja jugosl. učiteljstva, Splošnega ženskega društva, Sokolske župe, Okrožne strelske družine, Zveze gospodinj, Zveze kulturnih društev in Kmetijske družbe. Seji je predsedoval predsednik velesejmske uprave dr. Dular, ki je razložil pomen in namen akcije »Svoji k svojim«. Vse delo te akcije je bilo dozdaj bolj internega značaja, ker ni delala javne propagande in javnih zborovanj, dočim je zdaj sred. odbor Narodne Odbrane kot vrhovna instanca in inicia-
tor akcije odredil, da se priredi propagandni teden po vsej Jugoslaviji. Pred nekaj meseci je bil takšen propagandni teden v Belgradu, nedavno v Splitu, za 7. oktobra pa je napovedan v Ljubljani. Za glavnega govornika na mitingu, s katerim se bo propagandni teden začel, je naprošen predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, ki bo poročal o našem gospodarskem stanju. Razen tega bodo nastopil i še drugi govorniki. Tudi delavstvo, ki je najbolj prizadeto po gospodarski krizi, bo zastopano po svojem govorniku, ki ga bo poslala Delavska zbornica.
V okviru celotne prireditve bo tudi slavnostne razvitje prapora Okrožne strelske družine, ki mu bo kuinoval Nj. Vel. kralj. Strelskim družinam je v ta namen že dovoljena znižana četrtinska vožnja na železnici, da bo udeležba na mitingu omogočena tudi deželanom. Po razvitju bo ves dan nagradno streljanje na strelišču. Miting se bo priče! ob pol 11 v hotelu Union in sicer ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem vremenu pa v dvorani. Ves miting bo oddajala ljubljanska radijska postaja, na najbolj prometnih točkah Ljubljane pa bodo nameščeni zvočniki.
Propagandni teden akcije »Svoji k svojim« bo trajal do vključno 14. oktobra. Propaganda za domače blago v teh dneh bo izvedena v najširšem obsegu. Ljubljanska radijska postaja bo v opoldanskih urah prinašala kratka predavanja. Ljubljanska kino-podjetja bodo predvajala diapozilive, ki bodo opozarjali ljudi na propagandni leden in jim priporočali nakup domačega blaga. Društvo trgovskih aranžerjev bo priredilo ogled izložb in strokovno oceno istih. Narodna Odbrana bo prodajala po trgovinah, pisarnah itd. okusno izdelane reklamne tablice z napisom: »Kupujte domače blago!« Po vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šolah bodo učitelji ozir. profesorji predavali o pomenu in namenu akcije »Svoji k svojim«.
Propagandni leden ho lepo zaključen s koncertom Trboveljskih slavčkov v nedeljo, 14. oktobra, kar bo dalo celotni prireditvi poseben socialni in kulturni poudarek.
Med debato na informativnem sestanku so zastopniki povabljenih društev in korporacij solidarno izrekli svojo željo, da bi v tem propagandnem tednu sodelovala vsa javnost.
Ljubljanske vesti:
Zakaj so stanovanja draga ?
Gospod urednik! Ne prihaja mi na misel, da bi zagovarjal tiste hišne posestnike, ki so v srečnem položaju, da imajo hiše v centru in to okolnost brezobzirno izkoriščajo. Toda vprašam tiste najemnike, ki plačujejo tako visoke cene, kakor jih navaja dopisnik z dne 28. avg.: Kdo pa daje tem hišnim posestnikom potuho, da morejo stanovanja za tako ceno sploh oddati? Ali niso to najemniki sami, ki pač hočejo za vsako ceno stanovati v centru? Danes, ko dobiš 15—20 minut od centra za Din 600 že luksuzno dvosobno ali trisobno tsanovanje, lepo enosobno stanovanje pa za 250 do največ Din 300, in to v novih, modernih zgradbah — naj pač vsak sam sebi pripiše, če plačuje v centru nezmiselno drago stanovanje in meče v tuj žep svoje krvave pare. Če bi hišni posestniki v centru ne oddajali tako lahko svojih dragih stanovanj, bi liitro šli s cenami navzdol, a tako jim
Izjava
Po mestu so se od neke strani razširile govorice. da je Delavska zbornica v Ljubljani razposlala raznim ministrstvom indeks živil, iz katerega je razvidno, da so 6e živila pri nas pocenila za 48 do 50%.
Ta indeks naj bi bil razposlan v času, ko 6e vrše v Belgradu razgovori o ureditvi plač mestnih uslužbencev z ozirom na novi zakon.
Ker se te govorice širijo z namenom, prikazati Delavsko zbornico kot zagovornico poslabšanja položaja in plač mestnih uslužbencev, izjavljam v imenu Delavske zbornice:
1.	Delavska zbornica v Ljubljani ni .razposlala nikomur indeksov niti uradno niti privatno, ki naj bi imeli gornji namen.
2.	Delavska zbornica v Ljubljani je že v začetku ko se je pričel obravnavati novi zakon o avtonomnih mestih, posredovala pri Centralnem tajništvu Delavskih zbornic v Belgradu, kii je eksekutiva vseh Delavskih zbornic v državi, da naj se predlog o izenačenju plač mestnih uslužbencev z državnimi ne izvede ker bi to pomenilo strahovit padec kupne moči velikega dela prebivalstva največjih mest v državi.
3.	Delavska zbornica stoji slej ko prej na stališču da pomeni kakršnokoli zniževanje prejemkov v današnjih prilikah le poostritev sploSne krize.
Življenjski standard v Ljubljani in — mislim — tudi drugod ni tako padel, da bi opravičeval znižanje dosedanjih prejemkov mestnih uslužbencev. ki dosegajo približni eksistenčni minimum.
Ljubljana, dne 19. septembra 1934.
Predsednik: Lojze Sedej, s. r.
Q Krščansko žensko društvo si jc na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: g. Maruška Vrtovčeva, predsednica; g. Marija Sa-<1 ar jeva, podpredsednica; g. Minka dr. Logarjeva. tajnica; gdč. Slavica Vencajzova, tajnice namestnica; g. Ilikla Sušnikova, blagajničarka; g. Ni ja <1 r. Natlačenova, blaga jn, namestnica; g. Marija Remčeva, gospodinja; g. Marija Gorica-nova, g. Verhovčeva, gdč. Anica Lebarjeva, o<I-bomice. Častni predsednici: g. Mara dr. Brej-čeva in gdč. Cilka Krekova.
O Ljubljanska drama prične z rednimi predstavami v soboto, dne 29. t. m. Otvoritvena predstava je Rostandova zgodovinska igra »Orlic«. Središče drame je sin velikega Napoleona. Druga premiera je »Gugalnica«, delo znane češke pisateljice in igralke Scheinpflugove. Zatem sledi Achardovn f M igo, dekle z Montpar-misu«, Cankarjevi Hlapci« in Lengyclova »Antonija«. Vseli pet premier v teku prvih 14 dni sezone 1934-35.
O Sezona v operi se otvori v četrtek, dne 27. t. m. z noviteto »Ilovanščina«, katero je uglasbil ruski skladatelj Musorgski. »Ilovanščina« je reprezentativna ruska opera in njeno izvedbo na našem odru moramo prištevati k najpomembnejšim dogodkom v naši operi. Wag-nerjevemu »Parsifalu«. Smetanovi »Libuši« se pridružuje sedaj Musorgskegn »Ilovanščina«. V muzikalnem oziru je delo izredno posrečeno, pa prav tako bogato tudi v motivičnem. Prava velika ruska opera jc zgrajena na dramatičnih zgodovinskih dogodkih. Delo pripravljata ravnatelj Polič in režiser Ciril Debevec.
© Oddaja elektroinstalacijskih in elektrotehniških del. Ker se pogosto dogajajo slučaji, da odda-
nihče nc more zameriti, če jemljo, kar jim drugi ponudijo.
Jc pa seveda za hišne posestnike ob robu mesta velika krivica, da morajo plačevati vsa tista davčna bremena, kakor posestniki v centru, niso pa niti zdaleč deležni vseh tistih udobnosti in ugodnosti, kakor se po čisto zgrešeni občinski politiki kupičijo v centru in žanjejo dobiček od njih tamkajšnji hišni posestniki, dočim morajo obrobni posestniki oddajati stanovanja večkrat celo v izgubo, če so seveda hudo zadolženi — sami plačujejo od dolga več obresti, kakor pa znaša najemnina, o amortizaciji pa sploh ni govora.
To je resnica in kdor hoče za vsako ceno stopiti iz hiše naravnost v urad ali kavarno, naj ga le odirajo. To zasluži, ker daje potuho tako zasebnim kakor javnim odiralcem.
jajo gospodarji elektroinsialacijska in elektrotehniška dela nevede osebam, ki za taka dela niso upravičene niti kvalificirane in imajo nato dvojne stroške s predelavo in zamudo, objavljamo tozadevno informacijo: Elektroinstalaterska dela in elektrotehniška dela smejo po zakonu opravljati le koncesijo-nirani elektropodjetniki s svojimi prijavljenimi monterji ter tudi tiste elektrarne, ki imajo tozadev-zakonsko pravico. Koncesijonirani elektropodjetniki in za ta dela upravičene elektrarne jamčijo za izvršena deia, da odgovarjajo predpisom, dočim za dela, izvršena po šušmarjih, nihče ne jamči in se šušmar-ska dela v mestih niti ne priključijo. V interesu od-dajalcev takih del je, da jih oddajajo neposredno elektropodjetnikom in se na ta način ognejo more-bilnim zavajanjem po neupravičenih osebah. Informacije daje Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, Gajeva ul. l/III.
O Tretja licitacija za regulacijo Ljubljanice. Po dveh razveljavljenih licitacijah je banska uprava razpisala tretjo javno pismeno licitacijo za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna. Licitacija je določena na dan 6. oktobra t. 1. ob 11 dopoldne v prostorih Terenske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice na Krekovem trgu. Pri prvih dveh licitacijah je bila dosežena ponudbena vsota Din 8,830.058.74. Pri razpisani licitaciji se bodo upoštevale samo ponudbe, ki bodo nižje od navedenega zneska.
O Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsein oblastvom, društvom in ko rporaci jam, ki so s svojo navzočnostjo počastili našo slavnost dne 16. t. m. ter s tem izkazali lepe simpatijo naši človekoljubni organizaciji.
O Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani prosi vse fotografe, ki so fotografirali prireditev v nedeljo, 16. t. m., dia blagovolijo staviti svoje »like na razpolago društvu Rdečega križa (Delavska zbornica).
© Otroška nadlega. Z nastopom jeseni postaja vprašanje, kaj in kam z otroci, ki se potikajo po Ljubljani in z raznimi pretvezami nadlegujejo po cestah, ljudi, spet aktualno. Že neštetokrat smo v našem listu načeli žalostno poglavje o teh izgubljencih in apelirali na mladinsko socialno skrbstvo, naj vendar nekaj ukrene, da se ti otroci povsem ne izpridijo in zaidejo v kriminal. Ti otroci so največja sramota za Ljubljano. Že zdaj nam delajo preglavice, kaj šele bo, ko dorastejo! Tujci, ki jih pot zanese v Ljubljano, zmajejo z glavami in ne morejo verjeti, da se otroci nemoteno lahko potepajo po ulicah in silijo v ljudi s svojimi večnimi prošnjami. Nekateri ocl njih so tako drzni in vsiljivi, da jih ne prežene nobena ostra beseda, noben hud pogled. Brezprimerno siljivost teh izgubljencev je imel priliko spo-
mu je pridružila najvsiljivejša deklica izmed družbice treh, ki na oglih Miklošičeve ceste op rezu jejo za svojimi žrtvami. Pomolila mu je umazani šopek rož pod obraz in ga začela nadlegovati: »Dajte dinar, gospod!« Nadlegovanec je vljudno odkimal z glavo: »Hvala, ne potrebujem!« Vsiljiv,ka pa se ni dala odgnati. Šla jc za njim prav do konca Tavčarjeve ulice in brez vsakega sramu venomer prosjačila: »Dajte no, gospod!« — Kakšen vtis o ljubljanski mladini bo nadlegovani odnesel s seboj domov? Vsekakor za nas porazen! Ti ulični vsiljivci in visiljiv-ke so vredne vsega pomilovanja — in prav zato je nujno treba nekaj ukreniti zanje.
Mariborske vesti:
Veliki Maribor na vidiku
Maribor, 19. septembra.
Danes pojioldne se vrši na okrajnem glavarstvu v Mariboru zanimiva iu važna seja, ki ob času poročila še traja. Na dnevnem redu je j>red-log zainteresiranih činiteljev o inkorporaciji okoliških občin mestu, ki mora biti predložen banski upravi najkasneje do sobote 22. U in. Tega dne namreč stopa v veljavo novi zakon o avtonomnih mestih, ki prinaša ludi reorganizacijo mestnih teritorijev ler s tem zvezano priključitev okolice posameznim avtonomnim mestnim občinam. O tem vprašanju smo še nedavno obširneje pisali ter sprožili zanimivo debato, v katero je posegla tudi mariborska okolica ter zastopala svoje stališče. Kakor je sedaj razvidno, se je naša takratna napoved uresničila in inkorporacija se bo še letos, morda v najkrajšem času izvedla. Obveljal bo princip splošne koristi in ta zahteva povečanje mestnega teritorija na širšo okolico, ki je pogoj za večji gospodarski razmah naših mest. Inkorporacija prihaja v postov pri vseh naših slovenskih mestih, pri nobenem pa rii tako nujna in potrebna kakor v Mariboru, ki ga okolica duši v pretesnem objemu. Pri nobenem mestu pa tudi ni pokazala okolica tako organiziranega odpora proti inkorporaciji, kakor mariborska. »Slovenec je bil
□	Za obletnico smrti škofa Antona Martina Slom šoka bo v stolnici djie 24. septembra ob tričetrt na 8 mrtvaško sv. opravilo.
□	Svetoletne procesije bodo pri mariborskih župnih cerkvah dne 30. septembra in 7. oktobru. Dne 30. septembra gre procesija iz magdaIonske cerkve ob pol 7 v Radvanje, kjer bo pridiga in sv. opravilo, dne 7. oktobra pa ob pol 9 k sv. Jožefu, kjer bo istotako pridiga in sv. maša. Iz stolnice gre svetoletna procesija dne 7. oktobra ob 15 v baziliko Matere Milosti.
□	Ivan Senica. Popularna osebnost mariborska lega zopet v grob. V Prečni ulici št. 3 je umrl vpokojeni policijski pristav in dolgoletni tajnik skoro vseh obrtniških mariborskih organizacij gospod Ivan Senica v starosti 61 let. Bil je srčno blag človek, odkritega značaja in dobrega srca, poleg tega pa strokovnjak v obrtniških vprašanjih, ki si je pridobil za organizacijo obrtniškega stanu v Mariboru veliko zu-slug. Pokopali ga bodo v petek popoldne otb 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Združenje obrtnikov, združenje urarjev, zlatarjev in sorodnih strok, slaščičarjev in me-dičarjev, obrtnikov sodarske stroke itd., vabi svoje člane, da se jutri v petek udeleže pogreba zaslužnega tajnika g. Ivana Senice.
□	Iz Maribora odhaja tehnični ravnatelj tovarne Splošna stavbena družba v Mariboru g. inž. Menzi. Odhajajoči je po rodu Švicar, v Mariboru pa je živel od 1. 1916, in sicer je bil najprej zaposlen pri Fali in nato pri Splošni stavbeni. Pridobil si je v našem mestu veliko prijateljev s svojim odkritim, ljubeznivim značajem. Odhaja nazaj v Švico ter mu želimo v novein delokrogu veliko uspehov.
□	Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla 15 letna posestniška hči Albina Fideršek iz Zg. Pol-skave. — V starosti 51 let je umrl v bolnišnici Vinko Kovačič, stanujoč v Smetanovi ulici 48. Pokojnik ima za seboj pisano življenje: bil je gledališki igralec, policijski uradnik, udejstvo-val se je tudi v najrazličnejših drugih jx>klicih, nekaj let je bil organist v frančiškanski cerkvi, nato je prešel v pevski zbor pravoslavne cerkve in nazadnje se je sedaj pripravljal, da nastopi mesto duhovnika pri sta roka tolikih. Žalujočim naše sožalje!
□	Odličen poljski gost v Mariboru. Jutri v petek obišče naše mesto poljski parlamentarec dr. Tadej Dybovski, odličen naš prijatelj iz iKrakava. Njemu na čast bo v petek zvečer ob 18 sestanek v Grajski kleti, na katerega so vljudno vabljeni prijatelji poljskega naroda.
□	Prvi kostanj se je prodajal na trgu po Din 3 za liter. Pojavil sc jc tudi že prvi prodajalec pečenega kostanja, in sicer na Pobrežju pri pokopališču, ki prodaja liter po 8 Din.
□	Tunina. Veraj je bil vendar tudi Maribor deležen obilnega lova tuaine na Jadranu. Prodajala pa se je tunina na trgu po Din 16 za kg, dočim je bila istočasno v Zagrebu iu Ljubljani po 10 Din!
□	Kmetijska razstava v Mariboru bo v prostorih »Uniona« dne 29. in 30. septembra in t. oktobra. Združena bo s sejmom ter bo obsegala najvažnejše kmetijske panoge okrajev Maribor lovi in desni breg ter mesta Maribor.
list, ki so je že leta 1925 in 1926 v posebnih člankih s statističnimi podatki zavzemal za priključitev okolice. Zanimiv sestavek o tem vprašanju je prinesel ludi koledar urad. nabav, zadruge v Mariboru. Sedaj prihaja torej to vprašanje v akuten stadij in končna odločitev se bo izvršila najbrže še pred prihodnjimi občinskimi volitvami, tako da bo v Mariboru volila tudi že okoliea novo občinsko upravo. Tako se bo sedaj sprožila ne samo cela vrsta upravno-tehničnih vprašanj, ki so spojena s priključitvijo okolice, temveč bodo nastali tudi zanimivi preokreti v sedanjem političnem ravnotežju. Ker je priključitev okolice takorekoč že gotovo dejstvo, je sedaj na dnevnem redu samo še vprašanje, ali se bo izvršila v maksimalnem, ali minimalnem obsegu. V prvem slučaju bi pri-dobil Maribor kakih 22.000 novih občanov, v drugem pa približno 5000. V prvem slučaju bi prišla pod mesto vsa okolica, lo je občine Studenci, Po-brežje, Košaki in del Kamnice, v drugem pa le mesta se držeča strnjena naselja iz navedenih občin. Vsekakor je prvi način, to je izvedba priključitve po maksimalnem programu, lažje izvedljiv tudi upravno-tehnično ter primernejši, kakor drugi način, ker bi se v tem slučaju znašlo mesto čez par let zopet v takem nevzdržnem položaju, kakor je današnji.
Razstavljeno bo v veliki množini najžlahtnejše in najlepše sadje, vino različnih letnikov, pridelki polja, lesni izdelki, mod in vosek, zelenjava, cvetlice in okrasne rastline ter štajerska kokoš. Razen tega lx> na razstavi poučni izdelek za vse panoge. Razstava ni važna samo za kmečke gospodarje, ampak tudi za ostalo občinstvo, posebno za trgovce sadja itd. Za polovično vožnjo po železnici je že zaprošeno.
□ Pred oltar. Zadnji dni so se poročili v Mariboru: Ivan Kranar,- cestni ravnatelj v p., in Ema Unger, učiteljica; Copetti Viljem, slikar, in Julijana Senekovič; Gnus Franc, trgor vec, in Orel Leopold ina; Verk Alojzij, pod-preglednik fin. kontrole, in Kun si Marija; Stern Ernest, delavec, in Lihon Adolfina; Muster Jožef, delavec, in Krajnc Pavlina; Kravos Leopold, trg. sluga, in Filipič Veronika; Kocbek Konrad, tov. delavec, in Ilaber Karolina. Novo-poročencem obilo sreče in blagoslova.
Celje
£s Občinske volitve v Sv.. Juriju ob Taboru.
V nedeljo, dne 16. septembra so bile v Sv. Juriju ob Taboru ponovne občinske volitve. Vložena je bila samo ena lista z g. Maksom Cukalom na čelu. Udeležba je bila zadovoljiva.
& Društvo jug. akademikov v Celju je v ponedeljek, dne 17. t, m. polagalo račun o svoji prvi poslovni dobi. Iz društvenih poročil posameznih funkcijonarjev je razvidno, da je bilo delovanje precej plodonosno. Priredilo je več sestankov, ekskurzij, dva šahovska brzoturnirja in prvenstveni turnir, preskrbelo svojitm članom in-strukcije, vsi dijaki, ki so jih poučevali člani, so izdelali, kar je ea inštruktorje najboljše priporočilo za prihodnje leto, dalje se je osnovala čitalnica, v načrtu je pa knjižnica. Pri revizorskem poročilu je dobil odbor razrešnico, predsednik pa pohvalo. Ker so bila dosedanja pravila zelo po-mankljiva, so bila sprejela nova z nekaterimi dodatki in spremembami. Pri volitvah je bila predlagana samo ena lista in je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Šavelli Julij, ran d., iur.; podpredsednik Frece Franc, stud^. iur.; tajnik Mišja Boris, stud. phil.; blagajnik Fink Marijan, cand. iur.; gospodar in arhivar Skitek Milan, teehn.; knjižničar, Peterman Jože, techm. Pri slučajnostih se je določila članarina in je bil sprejet sklep, da so lahko člani tudi slušatelji mariborskega bogoslovja.
■©" K včerajšnjemu poročilu o najdbi neznanega moškega trupla ob Ložnici 6tno izvedeli še tele podrobnosti: V nedeljo, dne 9. septembra ob 3 popoldne je videl neki posestnik z Babnega, nekega moškega, ki je ležal na trebuhu in hropel. Omenjeni posestnik ga je pogledal in ker je mislil, da spi, se je odstranil. Potemtakem bi neznanec ležal na omenjenem mestu od prejšnje nedelje. Truplo so dali v krsto in ga odpeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Identitete dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, širijo 6e pa govorice, da bi bil to neki bivši celjski trgovec, ki se je preteklo leto preselil v Ljubljano in imel sedaj v Ljubljani gostilno. Tega bivšega celjskega trgovcii 60 namreč pred nedavnim videli v Celju in tudi .neki gospod, ki je videl truplo, je izjavil, da je to v resnici omenjeni trgovec.
KULTURNI OBZORNIK
Novi pogledi sovjetske književnosti
Ke smo na kratko poročali o novih potih sovjetske literature; o onem namreč, kar je prinesla »Lit. gazeta« po zaključku prvega kongresa sovjetskih pisateljev. »Lit. gazeta« se je z vso vnemo zavzemala za kvalitetno višino sovjetskih književnih del, katera so radi nekaterih ozko-srčnežev v mnogih pogledih utesnjena, enodnevna, brez umetniške moči. Zdaj prinašamo daljše poročilo o kongresu samem (posnemamo ga po članku iz »Berliner Tagblatta«: M. Sokratova: Pot sovjetske literature), ki je odkril marsikakšno razpoko med mišljenji kvalitetnih književnih tvorcev in dejanskim stanjem sovjetske literature. Pred vsem pa bežen pogled na razvoj sovjetskega književnega dela:
Med rdečo vojno ni bilo časa za direktive, kako in odkod naj zajema književnik snov za svoja dela. Tedaj se je trenotku najbolj prilagodil klasični pesnik revolucije, Demjan Bednyj (s pravim imenom: Pridvorov), čigar pesmi so od ognja, vo|ne strasti in razrednega sovraštva naravnost plamenele. Umetniškega duha v njih seveda ni bilo, kar je Bednyj pozneje sam priznal: -Agitacija (ki je bila smoter pesmi) ima svoje lastne postave. Agitator ne meče v sovražni tabor rož, marveč bombe. Čhn bolj pa je bomba razstrelivna, tem več sovražnikov zadene s svojimi kosci.« — Po revoluciji so zajemali izvenrazredni pisatelji snov iz rdeče vojne. Nato je nastopila doba NEP (nova ekonomska politika). Pa dasiravno je imela ta zgolj gospodarsko obeležje, je vendar delno vplivala tudi na književnost. Kakor v gospodarstvu, so se tudi v literaturi začele pojavljati »bur-žujske tendence". Stranka jih je namreč odkrila — v kn|!ževnem zanimanju za duhovne vrednote kmetskega naroda. Nič ni zalegla Trockijcva ši-
rokopotezna proklamacija o svobodi v literaturi; pod vplivom stranke se je ustanovila skupina proletarskih književnikov, katere namen je bil: borba proti »buržujskim tendencam« v literaturi. Ta skupina je igrala vlogo nekakšnega literarnega komisarijata, imela lastno generalno linijo, generalnega tajnika in generalen načrt, ki naj bi hil vsiljen vsem literatom. Zlasti pa si je kanila vzgojiti kritike v svojem smislu, ki naj bi potem rušili ali poveličevali vsa književna dela po inici-jativah skupine. Toda »skupina proletarskih književnikov« (ki je nosila prav za prav naslov »Re-volucijska asociacija proletarskih pisateljev.), ni izpolnila svoje naloge v celoti. Vzgojo kritikov je opustila, pač pa je tako ljubosumno pazila na »sovražne tendence«, da se je ta pažnja čestokrat sprevrgla v grotesko. Buržujske tendence« so namreč ti literarni komisarji videli celo v tem, če niso pisatelji obdelali onih motivov, katere jim je literarni komisariat naročil ... — Med tem je nastopila nova faza v gospodarski dobi med Tro-ckijem in Stalinom. Trocki je obležal na bojišču. Kmctstvu, na katerega so sc naslanjali buržujski tokovi« stranke, je bil napovedan boj. Sledila je kolektivizacija zemlje. Književnikom, ki so ostali na deželi in so zajemali snov za svoja dela največ iz duha kmelstva, ni preostajalo drugega, ko da se pridružijo boljševizmu. Toda literarni komisarji niso hoteli o tem ničesar slišati, dokler ni končno osrednji komite stranke na pritisk ostalih književnikov leta 1932 razpustil skupine RAPP (Revolucijska asociacija proletarskih pisateljev) ter se je za tem ustanovila »Zveza sovjetskih pisateljev«, v Uatprn so stopili vsi sovjetski pisatelji, komunistični in nekomunistični. S tem jc bila končana doba literarnega pritiska in gole tendenčne
literature, doba, v kateri so se razpisovali poleg umetnikov (ki so dovolj ohranili svojo svobodo) zlasti delavski poetje in pisci, ki niso videli toliko duha novih dni, kolikor zunanjo golo stvarnost. — Zveza sovjetskih pisateljev šteje danes 1500 članov vseh narodnosti sovjetske unije. Namen zveze je poleg brambe poklicnih koristi pisateljev, da brani koristi literature. K dolžnostim zveze spada zlasti književna vzgoja in vodstvo mladih literatov.
Prvi kongres sovjetskih pisateljev je trajal od 15. avgusta do 2. septembra. Vršila so se predavanja in debate o pesništvu, prozi, otroški literaturi, o književnosti sovjetskih narodov, o inozemski književnosti in dramaturgiji. Posebno pozornost zasluži predavanje Buharina, bivšega sodelavca Leninovega in vodje strankinega lista »Izvestja«. Govoril je o »Književnosti in njenih nalogah v SSSR«, kjer je razgrnil pregled sovjetske literature od boljševiškega prevrata do današnjih dni in sicer iz perspektive svetovne literature. Živ spor je vzbudila Buharinova trditev, da se Demjan Bednyj, klasični poet revolucije, v svojem pesnikovanju delno še zmerom ponavlja, dasiravno ima sodobni zrelejši sovjetski državljan večje zahteve od pesništva. Kongres je ploskal, Bed-nyj pa je ostro zavrnil predavatelja, češ, da si ne da brati nekrologa, ker ni še mrtev . . . Buharin je govoril tudi o otroški književnosti, ki da je zelo slaba. Državna mladinska založba nima v izdajanju knjig nobenega reda, nobene linije. Tako je pred kratkim izdala klasična dela Puškina, Gribojedova in Bcaumachč-ja v 100 tisočih izvodih, a jih je morala takoj po izidu vzeti s književnega trga, ker so bile sramotno slabo urejene. Tudi otroški list »Mursilka« je obsodbe vreden: Zadnjikrat je z namenom, da predstavi mladini stvaritve Leva Tolstoja, objavil neko pripovedko Alekseja Tolstoja ... O klasičnih delih svetovnih mojstrov v zvezi s sodobno sovjetsko književno tvornostjo, je Buharin dejal: Dasiravno je meščanska družba v temelju prokleta, morajo vendar vodilni sovjetski pisatelji priznati, da kulturne stop-
nje meščanskega sveta v mnogih pogledih še nisc> dosegli; do klasične tvornosti je še zelo dolga pot. Imajo sicer svoj lastni sovjetski slog, toda sovje-tistični Puškin, Tolstoj, Balzac ali Shakespeare še zmerom manjkajo. Dela sovjetskih pisateljev so slabo grajena. Ideja je čestokrat tendenciozno vsiljena. Knjiga te vrste ni umetniško delo, marveč agitacijska brošura ... Tudi G 1 a d k o v je bil istih misli: »Še zmerom smo samo na pol izobraženi. Priznati moramo, da imamo še šibko kulturo. Klasične kulturne stopnje še nismo dosegli. Naše knjige ne zadovoljujejo bravcev. Junaki so blede podobe, ki se nikakor ne dajo primerjati s tipi Turgenjeva, Tolstoja, Dostojevskega. Na novoobli-kovanih junakih petletke nekaj manjka ...« »Kadarkoli prebiram kakega velikega zapadnega pisatelja, me zagrabi želja za resnično mojstrovino. . .« je zaklical K a sil.
Tudi o tematiki je bil govor. Snov za književna dela nudijo zlasti industrializacija, mehanizacija, kolektivno gospodarstvo in tip novega človeka. Toda malo dei o teh predmetih je dobrih. Tvorci teh del ali preslabo poznajo junaka, ker pač izvirajo iz drugačnih ljudskih plasti, ali pa nimajo izbrušenega okusa za literarna dela. Skratka, njihovi junaki so povečini same ponesrečene figure, literarni pa je — pisarniški. Čestokrat se tudi zgodi, da živi junak dvojno življenje. V enem je revolucionar, v drugem pa vsakdanji meščan iz prejšnjih časov. Med obema ni nobene zveze. Ni torej enotnega tipa. Čestokrat se loti mlad avtor povsem neznanega predmeta. Recimo: »Seja evropskega kapitalista«. Pisec pozna ta naslov samo iz karikature na lepaku. Jasno, da ne bo napisal dobrega dela. Ali drugi primer: »Lirik pošlje svojo Muzo nad Dnjeprostroj in lirično podoživlja orjaške električne naprave.« Take in podobne temne strani sovjetske literature je prinesel kongres na dan.
O kritiki je spregovoril G o r k i nekaj grenkih besed: da je brez daru in znanja. Ker nimajo sovj. kritiki lastne kritično-filozofske ideje, I se zgolj igrajo s citati iz Marxa, Kngelsa in Lenina, ne da bi pri tem opazili vsakodnevnega življe-
Umesten ukrep proti pijančevanju
Kamnik, 19. septembra.
Venomer tožimo o slabih časih, o krizi in o pomanjkanju denarja, vzporedno s tem tarnanjem pa navajamo številne primere o veselicah, zabavali, kalileih nočnega miru, pretepih iu pobojih, ki jim je kumoval alko: hol in ki zopet kažejo, da je še vedno dovolj denarja, vsaj za alkohol. Svojčas smo navajali statistiko o raznih žalostnih prestopkih in omenili pri tem udobnost, ki jo uživajo ponekod zastran policijske ure. Kamnik ima kot letoviško mesto tudi v tem pogledu nekatere prednosti, ki jih pa seveda ne smemo izrabljati, ee si nočemo nakopali jeze strogih paragrafov.
Pa naj bo že stvar taka aH taka, glavno je, da imajo meščani ponoči mir in da jim nihče ne daje povoda za pritožbe. Tisti, ki propagirajo borbo proti čezmernemu popivanju in vsemu, kar je s tem v zvezi, pa bodo gotovo z zadoščenjem sprejeli na znanje nairedbo, ki jo je izdala neka kamniška tovarna svojim delavcem. V navedbi opozarja uprava tovarne delavstvo na današnje težke
Proslave 15 letnice
osvobojenja Slov. krajine ne bo
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani je nameravana proslava v dineli 22. in 23. t. sm. v Dol. Lendavi prepovedana. O tej prepovedi obveščamo tem potom (ker je premalo časa) vse osebno vabljene goste in vso javnost. Kedaj se bo ta nameravana proslava vršila, se sporoči naknadno. — Odbor.
Pogreb župnika Ivanca
Sladka gora pri Šmarju, 18. septembra.
V petek je naš srčno dobri gospod župnik ,še maševal v domači cerkvi. Kmalu ga je prijelo, vendar je prepozno iskal pomoči v bolnišnici. Komaj je prišel v celjsko bolnišnico, je že izdihnil svojo blago dušo. Prvotno je bilo v načrtu, da bo pogreb v Šmarju, ker pn je bila želja vseh fa-ranov, naj njihov duhovni pastir najde svoj poslednji dom tam, kjer je 15 lel delal za svoje ovčice, so zemske ostanke pokojnega pripeljali eem, kjer je danes nastopil svojo zadnjo pot. Kako je bil naš gospod župnik priljubljen med svojimi farani, je pričal njegov veličastni pogreb, katerega, lahko rečemo, se je udeležila vsa župnija. V cerkvi se je v lepih besedah poslovil od pokojnika g. župnik Kolenc iz Št. Vida, ki je opisal rajnega kot vzglednega, vedno za vse dobro vnetega dušnega pastirja. Pogreba se je udeležila tudi številna duhovščina iz domače in sosednih dekanij. Pogrebne obrede je opravil g. dekan Lom iz Šmarja. Pokojnika so nosili gasilci, ki so se tudi v večjem številu udeležili pogreba, v sprevodu je šla Marijina družba z zastavo, šolski otroci s Sladke gore in Lemberga pod vodstvom svojega učiteljstva. Pred župn.iščem in ob grobu" so mu zapeli v slovo domači pevci, v kratkih besedah se •ffe pa od rajnega poslovil g. dekan Lom. Sedaj počiva med svojimi ovčicami, katere je vedtm ljubil in zanje vse storil. Naj mu Bog obilo poplača vse, kar je dobrega storil v svojem življenju.
Planinski dom pri Sv. 3 kraljih na Pohorju
Otvoritev v nedeljo, 23. sept.
Na predvečer, dne 22. septembra, bo kresova-nje in prižiganje raket. — V nedeljo, 23. septembra, ob 10 slovesna sv. maša v cerkvi Sv. Treh kraljev, po sv. maši otvoritev »Planinskega doma« ter zabijanje žebljev v spominski steber. Sodelujejo: Planinska godba ter pevski društvi »Lipa« in »Svoboda« iz Slovenske Bistrice. Za dobra jedila in izvrstno vino je preskrbljeno.
Dostopi: iz Slovenske Bistrice čez Tin je 3 ure; čez Šmartno na Poh. 4 ure; čez Sv. Areh 3 ure; od Peska 3 ure (nova pot); od Smolnika čez Bajgot 3 ure; iz Oplotnice prek Kebelj 2 uri. Vsi dostopi so novo markirani. — Avtomobili vozijo čez Šmartno na Pohorju do Ramšaka, kjer bo postajališče za avtomobile. Od Ramšaka k Sv. Trem kraljem samo ena ura hoje. — K vlaku ob 21.44 v Maribor in ob 22.24 proti Ljubljani bo vozil iz Slovenske Bi-strice-mesto na postajo Slovenska Bistrica avtobus. — Za prenočevanje bodo urejena skupna prenočišča.	.
Otvoritev bo ob vsakem vremenu. — Vsi ljubitelji planin vljudno vabljeni!
čase ekonomske krize, ko je povsod toliko brezposelnih, ki si ne morejo zaslužiti niti uajskromnejših življenjskih potrebščin. Tovarna mora skoro vsak dan odklanjati prosilce, ki prehajajo od vseh strani s prošnjami za sprejem na delo, zato bi bilo pač neod-pustljivo, če bi tovarniški delavci lahkomiselno s prekomernim popivanjem zapravljali težko prisluženi denar, ki bi ga drugi gotovo obrnili v boljši namen. Tovarna opozarja delavstvo, da bo vsak primer čezmernega popivanja in raznih prestopkov, ki so s tem v zvezi (pretepi itd.), kaznovala s tem, da bo delavec takoj in brez nadaljnjega odpuščen iz službe.
Prepričani smo, da tovarna pač nikoli ne bo imela j>ovoda poseči ix) tej naredbi, ' saj se naše delavstvo samo dobro zaveda, kakšne dolžnosti do sebe in Ho bližnjega mu nalagajo sedanji težki časi. Na vsak način pa .ie ukrep kamniške tovarne prav hvalevreden in zasluži, da ga postavimo za zgled in v posnemanje marsikje, kjer bi bil že davno potreben.
Podaljšanje prometa izletniških vlakov do 15. oktobra 1934
Na splošno željo potujočega občinstva se podaljša promet izletniških vlakov do 15. oktobra 1934 na sledečih progah:
Ljubljana, gl. kol.—Bistrica, Boh. jezero; Jesenice—Rateče—Planica; Kranj—Tržič; Ljubljana, gl. kol.—Kamnik, mesto; Ljubljana, gl. kol.—Kar-lovac; Grosuplje—Kočevje; Trebnje na Dol.—Št. Janž na Dol. in Novo mesto—Straža-Toplice.
Na navedenih progah se bo vršil ob nedeljah do 15. oktobra 1934 promet potniških vlakov v dosedanjem obsegu in po voznem redu, kot se je vršil dosedaj ob nedeljah in praznikih.
Na Gorenjsko odhaja izletniški vlak iz Ljubljane gl. kol ob 5. uri 10 min. s priključkom v Kranju za Tržič in na Jesenicah za Bistrico-Boh. jezero in Rateče-Planico, ter se vrne v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 05 min. s priključkom iz Bistrice Boh. jezero, Rateče-Planica in Tržiča.
Poleg tega vozi do 15. oktobra na progi Jesenice—Rateče-Planica ob nedeljah potniški vlak, ki odhaja z Jesenic ob 20. uri 55 min.
Zato pa izostane do 15. oktobra 1934 ob nedeljah na progi Jesenice—Rateče-Planica mešani vlak, ki odnaja z Jesenic ob 6. uri 16 min. ter na progi Kranj—Tržič potniški vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 19. uri 06 min, in potniški vlak, ki odhaja iz Kranja ob 19. uri 49 min.
Proti Kamniku odhaja izletniški vlak ob 5. uri 48 min. iz Ljubljane gl. kol. in se vrača iz Kamnika ob 21. uri. Zato pa izostaneta do 15. oktobra ob nedeljah potniška vlaka z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri 08 min. ter iz Kamnika ob 7. uri 25 min.
Na Dolenjsko odhaja izletniški vlak ob 5. uri 44 min. iz Ljubljane gl. kol. in ima zvezo proti Kočevju, Št. Janžu na Dol. in Straži-Toplicam, Pri povratku odhaja iz Karlovca ob 17. uri 03 min. in prihaja v Ljubljano gl kol. ob 22. uri 08 min. s priključki iz Kočevja, St, Janža na Dol. in Straže Toplic.
Zato pa izostane do 15. oktobra ob n e d e 1 j a h na progi Ljubljana gl. kol—Karlovac potniški vlakt ki odhaja iz Ljubljane gl. kol, ob 7. uri 32 min. s priključki na stranske proge ter v obratni smeri potniški vlak, ki prihaja v Ljubljano gl. kol, ob 20. uri 36 min., ter na progi Trebnje na Dol.— Novo mesto mešani vlak, ki odhaja iz Trebnjega ob 6. uri 55 min., ter v obratni smeri mešani vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 8. uri 34 min,
Vsi navedeni izletniški vlaki vozijo vsako nedeljo do 15. oktobra in vozijo torej zadnjič dne 14. oktobra.
Manifestacija Rdečega križa v Konjicah
Konjice, 16. septembra. Po dolgem času so spet oživele zaspane Konjice, če ne na drugem, vsaj na dramatičnem polju. Spet se je zgrnila množica dobrega ljudstva v Društveni dom, da podpre velikopotezno akcijo Rdečega križa. Ob 9 bi se imelo vršiti predavanje o Rdečem križu, pa je bilo preloženo na popoldan. Tako sta bila oba dela sporeda združena, kar je dalo 5e lepši izraz. Marljivi fantje so zelo okusno okrasili zborovalne prostore. Zborovanje, ki se je razvilo v pravo manifestacijo za Rdeči križ, je otvoril zdravnik dr. Goričar. Kongregacijska god-
nja. Sovj. kritika da je hroma in neživljenjska. Kritik ne more biti svetovalec književnikom, ko se vendar sam ne zna kratko in jasno izraziti. Ali je neopredeljen ali strankarski. Nikakor ni zmožen, kazati književnosti pot, celo zapeljati bi jo utegnil. — Tudi Ehrenburg je nastopil proti kritiki, ki da ne zna ničesar drugega kakor polagati avtorje na rdečo ali črno postelj.
Prvi kongres sovjetskih pisateljev je sprožil torej nekaj važnih vprašanj, ki so tesno zvezana s sodobno književno tvornostjo v sovjetih. Med najvažnejšimi je gotovo vprašanje umetniških vrednot v literaturi: ni vse snov, potrebna je tudi odgovarjajoča posoda! Zatorej se bo zgodilo, da bo prihodnji sovjetski pisatelj porušil dosedanjo tradicijo trmaste izolacije med svojo in tkzv. meščansko kulturo, dasiravno so mu vlili učitelji sovraštvo do nje, si jo bo vzel (vsaj v vrhovih evropske književnosti) kot primer prave mojstrovine. Da to ni iluzija, pričajo besede Buharina, Gladkova, Kasila in drugih, ki so po desetletju in pol sprevideli, da ni umetnost beseda brez duha, pa najsi bo ta beseda tudi sovjetska; da pa je umetnost n. pr. Tolstojevo delo, akoprav je tvorba še tako osovraženega meščana. Tudi za reformo kritike in celotnega književnega dela se je kongres zavzemal, kar vse je znamenje, da se pripravljajo v sovj. literaturi novi pogledi nepo-srednejšega, resničnega književnega ustvarjanja.
L. G.
Bogoslovni vestnih, XIV, zv. 2.
Izšel je 2. zvezek XIV. letnika »Bogoslovnega Cestnika c, obsegajoč 84 strani. — V razpravi »Kje je umrl in bil pokopan Tomaž Hren (str. 07—106) podaja prof. dr. Turk dokaz, du je škof Hren umrl 10. februarja 1030 v Gornjem gradu in bil tam pokopan v kripti, ki si jo je že leta 1612 dal pripraviti v tamošnji cerkvi. S tem dokazom je pisatelj popravil napačno poročilo Jan. Greg. Delničarja, da je Hren umrl v Ljubljani, in napačno sklepanje Petra Radieea " prenosu Hrenovih ostankov iz Ljubljane v Gornji grad in njegovem nagrobnem
napisu. Dolničarjevo in Radicsevo zmoto so prevzeli novejši pisatelji, kakor Orožen, Stegenšek, Gruden, Pirjevec. — Drugo razpravo je napisal docent dr. Odar o »Avstrijskem konkordatu« (str. 106 do 132). V 1. delu podaja zgodovinski razvoj avstrijske cerkvene politike od časa Marije Terezije in Jožefa 11. preko konkordala leta 1855 in cerkve-nopolitičnih zakonov leta 1874, ki so sledili za odpovedjo konkordala leta 1870, do novega konkor-data. Ta zgodovinski pregled je silno važen za umevanje položaja katoliške cerkve v naših deželah. V 2. delu pojasnjuje pisatelj pomen novega konkordata iz leta 1933, ozirajoč se na prejšnje stanje in primerjajoč njegove določbe z drugimi konkordati iz najnovejšega časa. — V praktičnem delu nadaljuje dr. Odar svojo razpravo o »Versko-politični zakonodaji v kraljevini Jugoslaviji« in podaja pregled ustave srbske pravoslavne cerkve (str. 132—163). To mi zgolj posnetek zakona z dne 16. novembra 1920 in ustave z dne 16. novembra 1931, marveč skrbna primerjalna študija, ki se ozira na prejšnje 6tanje, na ustroj drugih pravoslavnih cerkva in na katoliško cerkveno pravo. Naši duhovniki, ki morajo poznati ureditev pravoslavne cerkvo, imajo v tej razpravi izboren pripomoček. — Prof. dr. Fr. Ušeničnik pregledno razlaga »Fakultete izpovednikov v izrednem sv. letu 1934—1935* (str. 163—169), povzema misli »O Katoliški akciji« iz papeževega pisma lizbonskemu patriarhu (str. 169—171) in podaja nekaj najnovejših odlokov sv. stolice (str. 171—173), med njimi odlok, da morajo prevodi svetopisemskih odlomkov, ki se v narodnem jeziku berejo pri službi božji, biti prirejeni po stari latinski vulgati, to je besedilu, ki stoji v mašili knjigi. — Slovstvena poročila zaključujejo zvezek (str. 173—188). — Novi zvezek »Bogoslovnega Vestnika« prinaša torej zelo bogato praktično in aktualno gradivo.
_ Doraščajoči mladini nudimo zjutrai čašico
naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega. ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
ba, ki je danes j>rvič nastopila pod novim kapel-n i kom g. Edijem Turkom, je zaigrala državno himno. (i. dr. Goričar je govonil o akciji iu zgodovini šRdečega križa, o delu, ki ga ima in ga še čaka, ter o naši dolžnosti do njega. Predvsem se cilj njegovo akcije druži z evangelijem današnje nedeljo — o poglavitnih zapovedih. Končno je izrazil upanje, da liani bo pri izvajanjih naših načrtov pomagal Bog. Po burnem ploskanju je stopil na oder predsednik društva Rdečega križa, g. arhidiakon Franc Tovornik, ki je predlagal udauostno brzojavko Nj. Vol. kralju in pozdravno brzojavko pokrovitelju Rdečega križa Nj. Vis. princu Pavlu. To je ljudstvo sprejelo l navdušenim odobravanjem.
Po odmoru se je pričela Vomhergarjeva drama »Vrnitev«. Igra je bila lako zanimiva in mična, da je bilo ljudstvo prav zadovoljno. Igralci so se izborilo postavili. Med odmori je igrala kongregacijska godba. Vsa prireditev .je prav lepo uspela.
,Jlu&ctuč" domete ttUfo, da fe^o fierita
Koledar
Četrtek, 20. septembra: li vstali i j in tov., mu-čeuci.
Novi grobovi
+ Smrt dolgoletnega »jogra«. V Šenčurju pri Kranju je umrl v visoki starosti 90 let pre-užitkar 1< rane Novak. Veliko let je hodil na veliki četrtek v Ljubljano, kjer se je udeleže-val kot eden od dvanajsterih- »jogrov« umivanju nog starčkom. Bil je zgovoren in šaljiv mož, povsod priljubljen. Naj v miru počiva!
Osebne vesti
—	Iz vojaške službe. Odrejeni so na službo v 3. odsek, I. oddelka inšpekcije deželne odbrane inž. polkovnik Adolf lleilman; na službo pri referentu topništva lil. armijske oblasti topniški poročnik Stanko Varšek; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča K), samostojnega top. divizijona topn. poročnik Ludvik Stok; zu po-bočnika II. oddelka voj. telin. zavoda topn. kap.
1.	razr. Zvonimir Svoboda; zu vodnika t. diviz. 27. topn. polka topu. podporočnik Emil Cof; zu vodnika brezžičnega bataljona telegraf, polku inž. kup. II. raz. Leouid Vercinski; zu upravnika skladišča slavonsko-brodske garnizijske uprave voj. pisar IV. razr. Josip Stopič; na službo v štab 3. zrakoplov, polka zrakopl. kaj). I. razr. Josip Lankaš; za opazovalca zrakoplovne skupine zrakopl. kap. II. razr. Anton suh; zu vršilcu dolžnosti upravnika tehn. skladišča v zra-koplovno-tehničnem zavodu peli. kap. I. razreda Anton Albert; za poveljnika aeroplanske delavnice 6. zrakoplov, polka nižji vojni telin. uradnik II. razr. zrakoplovno-tehnične stroke Anton Rudi; za upravnika tehn. matorijala tehn. skladišča 1. zrakopl. polka zrakopl. por. Viktor Gliha; na službo k voj. delegaci ji pri prom. ministrstvu topn. por. Maks Kosovinc; za poveljnika 2. čete poveljstva aerodroma 6. zrakoplov-*iega polka zrakoplov ni kap. II. razr. Leo Brada šk a ; na službo v štabu zrakopl. poveljstva vojske zrakopl. kap. 1. razr. Josip K. r vari C in za vršilca dolžnosti upravnika telin. skladišča
2.	zrakopl. i>olka zrakopl. por. Rudolf Horvat.
Ostale vesti
—	Kongres Ferijalnega Saveza na Bledu.
V nedeljo, 23. t. m. bo kongres FS. Vabimo vse delegate dravske banovine, da se javijo na Bledu pri tovarišu Verbole-ju v hotelu »Union« že v soboto zvečer aili vsaj v nedeljo zjutraj. V nedeljo še vozi izletniški vlak Vabimo tudi vse druge ferijalce, dn se udeleže tega kongresa. Delegati imajo 'A vožnjo. Vsak naj kupi pol karte, ter je ne odda na postaji Lesce-Bled. — Odbor FSD.
—	Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, za drugo jiolletje 1934 za področje okrajnega načelstva v Kamniku bo dne 24. t. m. od 8—12 v Ljubljani pred upravo policije, šubiceva ulica in no v Kamniku, kakor je bilo prvotno določeno.
—	Pri žolčnih in boleznih na ietrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z tnalo tople vode.
—	Roblekov Doni na Begunjščici bo od nedelje, 23. t. m. dalje odprt in oskrbovan od vsake sobote popoldne čez nedeljo vse dotlej, dokler ne zapade sneg. Obmejnp izkaznice niso potrebne.
—	Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačne hrane. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1934-35 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v Akademskem kolegiju, odnosno Javni kuhinji
I pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov nc mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega kosila, če so gmotne razmere dotičnega. akademika. z/do neugodne. Prednost imajo v vsem medieinci in nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in kosilo) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa je treba ugodnost, ki jo pro: silec v prvi vrsti želi. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z iz-pričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh 7, ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpriče-valom (premoženjskim izkazom) ter s krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubožna izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse za presojo siromušnost i potrebne podatke. Radi lažje preglednosti naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje naj označi prosilec svoj priimek in ime, t>od tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pn ugodnosti, ki jih je užival v preteklem semestru. Povdariti je treba okolnosti, ki sprejem posebno priporočamo, nuv primer: nezakonski sin, izredna ubožnost, odličen uspeh v študiju i. t. d., navesti pa tudi eventuelne iK>d])ore, štipendije, ki jih uživa prosilec, bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Upravni odbor O. D. D. opozarja na ^ 1 hiš-
Kot v nebesih
počuti sc,
kdor
mL
bonbone jc.
PROIZVOD 1JNI0N Z A (i R E K
nega reda za Oražnov dijaški dom, ki se glusi: »Želju blagojiokojuega dr. Oražna je bila, pripraviti slušateljem medicinske in eventuelno drugih fakultet preprosto a kolikor možno prijetno bivanje v dijaškem domu, da se nemoteno posvetijo svojemu strokovnemu študiju, da lako koristijo sebi in domovini. Zato bodi vsakemu stanovalca skrb, da bo sožitje dijaškem domu urejeno in mirno, vedenje kolegijalno in v obče vzglcdno.« Zato pričakuje, da se javijo kot prosilci lc dijaki, ki se hočejo vedno in povsod ravnati po ustanoviteljevih željah. Ne-kolkovane prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), ki jih bode sprejeli al do 3. oktobra t. 1. Vse prošnje, ki bodo vročene upravi po tem datumu, se ne bodo vpoštevule. Nezadostno tVankiraiiili prošen.i uprava ne bo sprejemala.
—	Zakaj se zastrupljate zi raznim i falzi-fiikati, ko dobite za slučaj bolezni prebavnih organov naravno, domačo JORDAN gren-čdeo. Glavno skladišče Beigrad, Kn. Miliajlova 16.
—	Iz Jugoslavije izgnana. Češkoslovaška državljana, trgovska pomočnika, 20 letni Jan Gabrijel in 21 letni Mihael Miuarik sta izgnana iz Jugoslavije za dobo dveh let.
—	Praktična knjiga! — Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Ilumek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: cena izvodu je 10 Diu. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, du nc pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstne brošuro nujtopleje priporočamo.
—	Našm zvestim odjemalkain poročamo, da smo začeli izdelovati pecilni prašek in vamilinov sladkor pod znamko »Pekaten«, ki bo tudi prvovrsten izdelek. Nadejamo se, da nam bodete tudi v tem izdelku naklonjeni. Tovarna »Pekatete«.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschnss) so uporablja naravna »Frunz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
JSatsziianila
Ljubljana
1 Izlet služkinj nn Bolnik. Zberemo sc v nedelj« ob 15.311 pri 1,urškl Mariji pod 1 tožnikom. Na ltožniku bodo peto litanijc z blagoslovom. Vabimo članice in vse ostale, da se udeleže v obilnem številu. — 1'osclnku zveza,
1 Esperantski tečaj za začetnike se Imi letos vršil i dvakrat tedensko v prostorih Dopisne trnovske šole, Kongresni trg II. 1'ričetek tečaja bo v sredo, dne '-'15. septembra ob 18.30. 1'čnina 15 Din. — Klub esperan { listov v Ljubljani.
1 Pevski zbor Glasbene .Malice. Drevi vaja za Jen sle i, jutri za moški zbor, obakrat ob 'JO.
I Podporno društvo drlavnih in banovinskili uslužbencev dravske banovine ima svoj Izredni občni zbor v ponedeljek, dno Š. oktobra I. 1. ob 19.30 v gostilni Bilk Josip, Borštnikov trg št. 2 v Ljubljani. Dnevni rod: Poročilo o stanju bolniškega sklada ia predlog o regulaciji ineseftnih prispevkov za božični sklad. V slučaju nesklepčnosti sc bo vršil pol ure pozneje istotiun z istim dnevnim redom nov izredir občni zbor, ki j»o sklepal veljavno ne glede na števil« prisotnih članov.
1 Nočno sluibo imata lekarni: Dr. Piccoli, Tyr ševa cesta (i; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota, 32. septembra: Tosca. Gostuje gdčna Vera Maj-
dičeva. Izvou. Znižane cene. Nedelja, 23. septembra: Traviata. Izven. Znižane cene
od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 21. septembra: Zaprto.
Četrtek, 27. septembra: Hovanšaina. Premier«, (»tvori tov sezone. Izven.
Sprejema se še vedno abonma, i a sicer za red A. B in C pri blagajni dramskega gledališča dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Abonma sc plačuje v desetih zaporednih obrokih.
Radio
Nacionalna ura
Dne 20. septembra bo v nacionalni uri predaval g. Stanko Vinaver o Jakobu Uriunnu in njegovem pomenu za našo narodno pesništvo. Jakob Urinim sc je s posredovanjem Slovenca Kopitarja seznanil z Vukom Karadžičotn iu na ta način spoznal neprecenljivo vrednoto srbske narodne pesmi, za katero jc delal vedno največjo propagando. Pomagal je Karadžiča pri njegovem delu, prevajal Karadžičeve slovnico in jim pi.sa' prodgovoro. Karadžič in Grimm sta i mola obširno ko-rospondenco.
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, M. septembra: 12.15 NoknJ okroglih za boljšo voljo (plošče) 13.50 Poročila 13.00 Oa.s, razni plesi v koncertnih prireditvah (plošče) 18.00 -20. september 1908' (Branko Kozinc) 18.20 Pogovor s poslušalci 18.50 ! Plošče po željah 19.10 Jakob Griimri in naša nacionalna Poezija 19.30 Literarna ura: Miško Kranjc, »Pesem ce ste« (prof. France Vodnik) 19.50 ("'as, jedilni lisi 'JO.I« Koroška ura 20.20 Koroške narodne nn ploščah 20.40 Ita dijski orkester 22.00 Cas. poročila, harmonika šolo (g. Kokalj).
Drugi programi t
ČETRT11K, 20. septembra, Belprad: 20.30 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde Zai/reb: 20.30 Prenos iz Uelgrada Dunaj: 19.30 iiadljski orkester 20.50 Glasbena slavnost ob 10 letnici dunajske postaje 22.00 Sratnel 23.20 Jazz Budimpešta: 19.20 Orkester 20.00 Predavanje 21.10 Koncert na dveh klavirjih 22.20 Plošče 23.00 Ciganska glasba — Milan-Trst: 20.45 Opora 'V pravljičnem svetu , Ročen — Biin-Bari: 20-+5 Orlic straliin ia klavirska, glasba. 22.30 Plesna glasba — Prana. 19.111 Glasba za otroke 20.10 Češka glasba, prenos iz Ko penhagena 22.25 Godba na pihala — Urno: 19.50 Srnine 20.30 Radijska revija «Ma,nevrh Bratislava; 20.00 lnra Jubilej 20.85 Orkestralni in vokalni koncert — 1'aršava: 20.00 Lahka glasba 21.00 Orkestralni ln vokalni koncert 22.15 Plesna glasba — Berlin: 20.15 Plesni ln zabavni večer — Vralislava: 19.00 Plesna glasba 20.H' Peter llille, pozabljen nemški pnsnik — l.ipslco: 18.20 Koncert del 1". Llnc.keja 20.10 Pestra glasba 21.011 Igra i Prepovedani sadovi« — frankfurt: 20.10 Orkestrnini koncert 21.00 Radijska balada •— Monakovo: 20.10 Opera «F i delilo , Beethoven — StuttOart: 20.10 Služba zu kupca.
Takole pravijo ...
Litvinov, zastopnik Rusije v Zvezi narodov, ljudski komisar za zunanje zadeve, je danes velik gospod, ki sedi z valiikaši zemlje pri eni mizi. Pa ni bilo vedno tako. Kdor hoče kaj več vedeti, naj bere knjigo »Stalin«, ki jo je spisal (menda po francosko) Essad Bey. Tam je črno na belem, da je bila leta 1907 komunistična stranka Rusije v zadregi, ker ji je manjkalo drobiža. Lenin ukaže svojemu zvestemu tovarišu Stalinu, naj preskrbi kaj denarja. Naročilo izvrši Stalin 13. junija 1907 v Ti-flisu s tem, da vrže nekaj bomb in izstreli nekaj krogel s pištolo. Ta stvar n: stala več ko 50 mrtvih in ranjenih, donesla pa je 341.000 rubljev.
Ko je Stalin imel to veotico v žepu, je premišljeval, kako bi se z njo gospodarilo. Sedaj pa naj pripoveduje Essad Bey sam:
Za sodelovanje so pritegnili neko Fani, ki so jo nazivali s strankinim pridevkom »Bela«; po poklicu slikanica, po strankarskem mišljenju marksi-stinja. Stalin je imel pomisleke, končno se je le vdal. S pomočjo mikroskopa in drugih priprav, ki jih je oskrbel Kraeein, je spremenila »Bela Fani« številke na bankovcih. Samo dva komada nista bila za rabo. Po večini eo mogli vse bankovce na Ruskem s posredovanjem komunista Ignatijeva izmenjati. Le en del je došel v Pariz, kjer je bila izmenjava poverjena nekemu komunistu e priimkom »očka«. Pa ta očka je imel emolo. Pariška policija je zavohala, da zgodba o bankovcih po 500 rubljev nekako smrdi, in očka z novim imenom Wallaeh je moral v kehi okušati rioet. »Očka« še do danes ni odpuetil policiji te »predrznosti«. Danes bi ei policija ne upala več v spomin vzbuditi te afere, če bi »očka« obiskal Pariz; kajti danes se »očka« ne razume več na to ime, tudi na ime Wallach je že pozabil, danes ee imenuje tovariš Litvinov in je zunanji minieter eovjetske Unije.
Ostanki nesrečnega parnika
,Morro Casile" Moleli rešene brodolomke
Zogljeneli parnik »Morro Castle«. Zgoreli ameriški parnik »Morro Caetle« so privlekli na sipine obrežja Nevv Yerseya blizu Asbury parka. Od vseh 6trani prihaja na 6totieoče ljudi gledat ne-it-tio ladjo, ki je postala usodna za 170 človeških življenj. — Na de6ni sliki vidimo nekaj trupel popotnikov
7, nesrečne ladje, katere eo potegnili iz morja.
Kaj pripoveduje brodolomka
»Osservatore Romano« poroča o zamimivi podrobnosti iz strašne noči, ko je gorel ameriški parnik »Morro Caetle«.
Med nekaterimi drugimi resenimti je bila rešena tudi Američanka mies Marion Slac.k. Ta je poročevalcu lista Osservat. Romano« to-le povedala: »Imela sem pri sebi molek; ki ga je blagoslovil sam sveti oče. V trenotku največje groze in nevarnosti sem molek dvignila proti nebu. V tem se je zgrnilo okrog mene kakih deset popotnikov in vsi smo začeli skupaj moliti. Med tem ee je ladja nagnila in vsi smo se zakotalili po tleh. Pri tem mi je nekdo iztrgal molek iz rok, a križ mi je oetal
v roki. V tem hipu me je zgrabil mornar in me vrgel v vodo, iz katere me je potegnila v čoln posadka rešilnega čolna. Križ mojega molka me je rešil. V veden spomin ga boan hranila na tisto strašno noč.«
Iz Newyorka poročajo, da so v blagajni blagajnika parnika »Morro Castle« našli demante in bisere, ki eo neizmerno veliko vredni. Bili so last neke popotnice, ki jih je dala shraniti v ladijsko blagajno. Ta popotnica je bila tudi rešena. Pravijo, da eo demanti namenjeni za pomoč kubanskim političnim beguncem v Newyorku.
Deset Evropejcev požrli hanibali
Usoda evropske znanstvene ekspedicije v južni Ameriki
IVova ura — nova iznajdba
Že 400 let ure napačno gredo!
zašla, še ljudožrci. Ti eo napadli ekspedicijo ter ubili voditelja dr. Otona Schulza in še devet drugih tovarišev ter jih požrli. Trinajst tovarišev pa je pobrala med potjo strašna malarija ter še etraš-nejši napori in pomanjkanje.
V dr. Schulzevi ekspediciji je bilo 24 antropologov, naravoslovcev in botanikov. Hoteli eo preiskati nezdravo in nenaseljeno južnoameriško ozemlje med reko Amaconko in reko Putomay. Ekspedicija je leta 1924 krenila iz Cuzca (v republiki Peru). Leta 1927 je živelo le še 11 mož. Ko je enaj-storica prišla do reke Paetaca (v vzhodnem Ekvadorju), so jih napadli ljudožrci Džibaro in vse pomorili.
Dr. Schulz je padel prvi. Dr. Huth je omedlel, ko je videl, kako pobijajo njegove prijatelje. Zavzela ee je zanj neka Indijanka, ki ga je tako rešila gotove 6inrti. Seveda jo je moral za to vzeti za ženo. Tako je ušel etrašni u6odi svojih tovarišev.
Med temi ljudožrci je dr. Huth prebil celih pet let kot »čarovnik«. Imel pa je večne težave z indijanskim »čarovnikom«, kateri je od Hutha zahteval vedno novih »čudežev«. Njegovo življenje je bilo še vedno v nevarnosti. Zato je 6klenil pobegniti. Nekega dne so bojevniki odšli, pa jo je tudi on pobral z ženo vred. Tri mesece eta blodila po neprehodni džungli, dokleT nista naletela na neko misijonišče in bila rešena.
Krotilec. »Ali je res, da se ne upate poročiti?« vpraša nekdo znanega krotilca živali.
»Da, da, bojim se, da moja umetnost ne bi zadostovala.«
Iz Karlovih Varov poročajo o zanimivi iznajdbi ravnatelja Turmerja, ki je iznašel novo uro. Ravnatelj Tttnmer je svojo iznajdbo takole pojasnil: »Ze 400 let naše ure napačno gredo! Kdo bi ei bil mislil, da ee naše etare, dobre ure tako narobe obračajo. Prav tako narobe gredo, kakor je včasih tudi človeštvo narobe mislilo, da solnce vzhaja in zahaja ter da zemlja stoji. Tej napačni domnevi moramo pripisovati, če tudi današnje ure še napačno gredo. V tem trenotku, ko je veliki astronom Kopernik razložil človeštvu, da je zemlja okrogla ter da se vrti okrog svoje osi od zahoda na vzhod in e tem dela dan in noč, je tudi prišel čae, da bi bili evoje ure morali preurediti. In čudno je, da celih 400 let tega nihče ni storil. S pomočjo dveh eodelavcev ee mi je eedaj posrečilo dokazati, da kazalci dosedanjih ur narobe kažejo in da ee bo nova ura morala obračati v nasprotno emer. S tem obenem eem rešil tudi doslej nerešeno vprašanje ure svetovnega časa. Na moji novi uri bo vsakdo lahko vedno videl, koliko je po vsem svetu v po-eameznih časih, v posameznih deželah in v posa-
meznih krajih ura. To pomeni revolucijo v urarstvu.«
Nova ura je eeetavljena iz ene trdne in ene premikajoče se plošče. Premikajoča ee plošča nadomešča kazalce. Na tej premikajoči ee plošči so zaznamovani vei večji kraji in dežele. Na nepremakljivi plošči pa je kazalo, katero je razdeljeno na 24 ur. Premikajoča ee plošča posnema resnično gibanje zemeljske oble ter kroži kakor zemlja od zahoda na vzhod, od leve na desno, torej narobe, kakor dosedanji kazalec na uri.
Dober zakon. »Priznati moram, da ti, odkar si oženjen, ne manjka noben gumb več.«
»Da, da, že v prvem tednu me je naučila,
kako se prišijejo gumbi.«
*
Zdravnik. »Pomisli, stric, včeraj so trije moji pacijenti ozdraveli.«
»Prav ti je, zakaj se pa tako malo brigaš /a svoje bolnike.«
Slavnostna dvorana turških sultanov. Velika dvorana v palači Jildiz, kjer so nekdaj etolovali turški sultani, bo eedaj kongresna dvorana medparlamentarne unije, ki bo zborovala v Carigradu.
Iz Ekvadorja poroča Reuterjev poročevalski | urad to-le senzacionalno novico:
V civilizirane kraje se je po desetletnem bivanju v džunglah Amaconke vrnil dr. Hermann Huth, ki je edini izmed 24 članov ekspedicije ostal živ.
Dr. Huth pripoveduje etvari, ki bi ee dandanes zdele kar nemogoče. Pravi, da so Indijanci rodu Boro. plemena Džibaro, med katere je ekspedicija
Avstralski ministrski predsednik Lyons, ki je s evojo stranko pri nedavnih volitvah zapet zmagal. V teku treh let svoje vlade je Avstralijo, ki je bila ie na robu prepada, finančno ter gospodarsko rešil in 07xiravil
Alja Rahmanova:	->2
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske Jene
»Nam ee pač zdi vse brezumno, prismojeno, kar se sedaj na Ruekem godi,« je rekel profesor Vinogradov. »Toda morda je ravno v razrušitvi ekriita nujnost, morda mora naš rod propasti, da se pripravi nov rod, ki ee bo poglobil v praglobine ruske bitnoefci im bo zmožen videti to, za kar smo mi oslepeli, ker čutimo preveč po zapadno evropsko. Boljševizem bo propadel, ker blaznost nikdar ne more biti trajen sistem; toda grozote boljševizma so bile morda potrebne, kakor je potrebna šiba tistemu, ki je zgrešil pravo pot!
Ne smemo, kajpak, misliti nase. Res je. vsa naša inteligenca, vsa naša k uiti vi rama vrhnja plast bo propadla do temeljev. Toda, ali se ne bo tako odprla pot novim silami, ki bodo vznikle iz ljudskih globin?
Da se bo rusko ljudstvo zopet zbudilo iz svoje blaznosti in še izpregovorilo svojo besedo, o tem eem prepričan tudi jaz. In ker je že naš spoštovani Mat u v jej Arhipič citiral Turgenjevo pesem v prozi, naj še jaz deklam tram neki drugi teh čudovitih umotvorov kot izraz vere v bodočnost našega ljud-trivn:
V dneh razdvojenosti, v dneh težkih misli o usodi moje domovine, ei ti edini bil moja opora, o veliki, mogočni, resnični in svobodni ruski jeziki — Ko bi tebe ne bilo — kdo bi ne zdvojil pri pogledu na to, kar ee dogaja v domovini?
Toda, ni si mogoče misliti, da bi bil tak jezik dan nevelikemu narodu...«
»Glede na rusko sfingo in na rusko govorico j« bilo vse dobro povedano,« je pripomnil Georgij
Aleksandirovič; »in tudi glede na besedo, ki jo bo rusko ljudstvo še izpregovorilo. Toda preden se to zgodi, nas čakajo še marsikatera presenečenja. Nikdar nisem podcenjeval ruskega ljudstva. Vzeti ga moramo, kakršno je, iin mu ne pripisovati večje zagonetnosti nego je v resnici. Iracionalnosti, ki je skupna vsemu človeštvu, ne smemo razglašati kot rusko posebnost. Bitnost im usoda vsakega ljud-' etva sta zaviti v temo; čemu naj torej ravno rusko ljudstvo zagrinjaimo s posebno mistično kopreno? In dalje, ali eo bila res nujna ta nesmiselna I grozodejstva, da ee ustvari nekaj novega? Dočim , čakaimo, da izpregovori rusko ljudstvo evojo be-! eedo, propada vse dobro, lepo in bistveno, kar je : stvori la raea v neštetih rodovih. Umielite se ven-I dar v bistvo boljševizma in videli boste: boljševizem je emrt. Vei naj imajo iste misli, ista mnenja, 1 isto obleko! Boljševizem je eirovost, opoklost na čisti kulturi, idijotsko nepoznamje temeljnih dejstev psihologije Ln zgodovinskega dogajanja. Po-| vratek v stanje duševne prvotnosti, ki se pred njim zgraža vsak misleč človek. Reklo ee je, da bo pot prosta za nove eilel Kje pa je zapisano, da mora tisti, ki si hoče omiko pridobiti, poprej ubiti ; onega, ki si jo je že pridobil? Ali res ni mogoče, da bi ee dvignila nižja plast, ne da bi bilo treba žrtvovati brezumne hekatombe eil in življenj? Mar | ne bi normalni, počasni razvoj privedel do istega ! cilja laže in temeljiteje? Boljševizem je uničenje vsega živega, vse svobode i.n individualnosti, vae-j ga etvariteljnega in Rusija je ogromna ječa
Kakršen pop, taka župnija, pravi pregovor. Le ' poglejte malo okrog sebe, kdo vodi sedaj našo Rusijo! Le oglejte si vse te »odgovorne«, in sipo-j znali t>oste, da Rusija mora biti nesrečna pod I takimi voditelji. O teh voditeljih naj vas poatči
lil O V /.a.l I imiv pogovor, ki som ga isnel z znani'« j i zgodovinarjem, profesorjem Rožkovim. On je v do- I
brih odnosih z Leninom. Pomislite, zelo ga vznemirja, da je med voditelj: toliko dvomljivih osebnosti. To je omenil Leninu in veste, kaj mu je ta odgovoril? Dobesedno to-le: ,Naša stranka ni dekliški zavod. Delavcev v stranki ne smemo presojati po ozkosrčni malomeščanski morali. Često ' nam lahko koristi elepar prav zato, ker je slepar, j
Matuvjej Arhipič je trdil pravkar, da je rusko ljudstvo »bogonositelj« in ne more živeti brez Kri- i etusa. Povejte mi, prosim: kaj je vredno ljudetvo, J ki svojega Kristuea brez pomisleka zamenja za kodrasto glavo Karla Marke a? Podteknili so mu j novega boga in ne da bi ei ga natančneje ogledalo, mu hiti izkazovat isto češčenje kot malo prej staremu Bogu. Le poglejte tiste »Rdeče kotičke; ali »Leninove kotičke« v klubih. Mar ni to isto, kar , so bili prej oltarji? Moji dijaki kličejo eedaj celo j Markeovo in Leninovo ime na pomoč kot prej , božje!
Naša bodočnost je brezupna. Te efinge, vei li j Sidori in Seinjoni se nam rogajo z našo znanostjo j vred. Naša znanost jim je abotno, prazno igrafka-nje. Z njimi vred moramo pasti v kolektivno opoklost, zakaj fizično moč imajo, da nas k temu prisilijo; če pa hočemo rešiti našo individualnost, našo mislivost, našo osebnost, moramo pobegniti v Evropo! To je naša usoda, ueoda ruskega učenjaka ...«
1. decembra 1921.
Otmar je danes naredil delni izpit državnega izpita. Kaiko eem vesela!
13. decembra 1921.
Pravkar sem prišla od izpita iz »Novejše filozofije«; naredila sem ga »prav dobro«. Kako je dobro, da 6eni zopet doma po tej nevarni ekspe- ! dioiji. Zakaj nevarno je eedaj imeti zvečer kaj opravka na naši univerzi, Velikansko poslopje ie zavito v neprodirno temo. Velike spretnosti je
treba, če hočeš najti pot med gorami enega, ki pokrivajo proetTano dvorišče. Ljudje pravijo, da ee ne morejo spominjati, da bi kdaj padlo toliko enega kot letos. Stopnice ee majejo in eo ponekod brez držaja. Kaj eo te stopnice vse videle v po-6lednjih letih! Najprej vseučilišče, potem vojašnico za Rdeče, za anarhiste, za Bele, zopet za Rdeče! In vsi ti stanovniki nieo imeli najmanjšega ozira, pustošili eo in uničevali, kjer eo le mogli. Zdaj se je zopet vselilo vseučilišče, toda na popravila, tudi najnujnejša, nikdo ne misli. Najnevarnejše je na prednjih etopnicah, ki eo tu in tam popolnoma podrte. V vsem poslopju zvečer ne gori nobena luč.
Dolgo eem rabila, da eem se dotipala do predavalnice, ki eeoi jo iskala. Tedaj ee ravno odpro vrata in vun pride dijakinja Petrova z bašliikom (kapuca z dolgimi trakovi) na glavi, v kožuihu in visokih červljih i e klobučevine; v roki je imela petrolejko, kii je pošastno razsvetljevala njen obraz Bila je kakor škrat iz grozotne pravljice. Za njo je šla liki procesija duhov dolga vrsta dijakov in dijakinj, ki 60 izginili v temi. Zadnji je bil profesor Braun. Pristopila sem k njemu in ga opomnila, da me je hotel danes izprašati.
»Da, da,« je rekel, »v filozofskem eeminarju ee moramo zbrati. Matuvjej Arhipič in Vasilij Gri-gorevič sta najbrž že taim. Toda, pomislite: Hišnik je posodil našo svetilko za neko predavanje, ki 6e bo končalo šele ob osmih, in zdaj je šele četrt na eedem. Tako dolgo kajpak ne moremo čakati. Če nimate nič proti, bomo imeli izpit v temi.«
Šla sva ekuipaj v tretje nadstropje, kjer je ee-minar za filozofijo.
»Ali ete slišali, kdaj bodo delili naslednji pa-jok?« me je vprašal profesor spotoma.
»Ne,« sem odgovorila, dočim sem V60 pozornost obračala v to, da ne bi kam zadela ali se spotaknila.
Gospodarstvo
Kaj je za Nemčijo Posaarje
Vedno bolj sc približuje 15. januar 1935, ki je določen za plebiscit v Posaarju. Tedaj se bo prebivalstvo Posaarja odločilo, ali sc hoče vrniti l< Nemčiji ali hoče k Franciji ali pa da ostane sedanje stanje, seveda izpremenjeno v toliko, da bi se dala Posaarju večja avtonomija.
Propaganda je razbičala vse prebivalstvo in se posebno Nemčija trudi, da bi zopet dobila nazaj Posaarje, katero zanjo (»meni v gospodarskem oziru ogromno. Naj navedemo par številk, ki naj pojasnijo pomen posaarskega gospodarstva za Nemčijo.	•
Prebivalstvo Posaarja je razmeroma maloštevilno s 65 milijoni prebivalcev ostale Nemčije. Saj ga je komaj nekaj nad 700.000. Toda Posaarje je eden najvažnejših industrijskih centrov. V Posaarju je 8.5% prebivalstva zaposlenih v kmetijstvu v ostali Nemčiji še 23.0%. industrija in obrl zaposlujela v Posaarju 58.9% všega prebivalstva, v Nemčiji samo 41.3. promet in trgovina 15.6 v vsej Nemčiji 16.9 in ostali poklici 17.1%, v ostali Nemčiji 18.8%. To dokazuje visoko stopnjo industrializacije v Posaarju. Pred krizo leta 1930 je bilo zaposlenih delavcev in nameščencev v vsem po-saarskem gospodarstvu okoli 200.000 ljudi, trenutno samo okoli 145.000. Brezposelnih je navedenih v statistiki samo 35.000 oseb, toda to velja samo za one, ki dobivajo |x>dporo in so registrirani. Gotovo pa je mnogo ljudi iz Posaarja zaj>oslenili ali brezposelnih v Nemčiji (Saarganger).
Težišče posaarskega gospodarstva je v premogu. Premogovniki v Posaarju so večinoma last države, v sedanjem času so last francoske države, dočim so bili prej pruska domena. Skupno je premogovnikov :10 s 166 rovi, 24 čistilnic, nadalje jc v Posaarju 1 koksarna, 4 električne centrale in dve pristanišči za nakladanje premoga ob reki Saar.
Stanke Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. septembra kaže te-le najvažnejše postavke (-vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. avgust):
Aktiva: zlato 1830.3 (+8.60), valute 0.14 (,plus 0.13), devize skupno podlaga 1042.3 (+10.14), de-vizo izven podlage 04.4 (+4.70), kovani denar 200.8 (+1.1), posojila: menična 1595.5 (—3.35), v lom-bardu 280.4 (+0.3), razna aktiva 213.3« (+23.6).
Pasiva: rezervni fond 107.2 ( + 1.9). bankovci v obtoku 4227.3 (—13.74), terjatve 4.05 (—1.85), žiro 587.26 (+40.04), razni računi 639.9 (+6.1), skupno obveznosti po vidu 1231.2 (+44.3), obveznosti z rokom 832.54 (—1.35), razna pasiva 258.9 (+5.5).
Skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5458.5 (+30.6), odstotek kritja 35.58, od tega v zlatu 33.53.
• Pričujoči izkaz prinaša znatno okrepitev zlate in devizne podlage naše Narodne banke, kar je v zvezi s povečanjem našega izvoza, ki dosega sedaj najboljše rezultate. Seveda bi beležili še boljše rezultate, če se ne bi pretežni del našega izvoza razvijal v raznih kliringib, kjer kot protivrednost ne etebitno deviz.
Poleg tega priča sedanji izikaz o razbremenitvi banke po ultimu avgusta, saj so obveznosti po vidu zelo narasle. Seveda pa iz tega še ne moremo sklepati o temeljitem izboljšanju razmer na denarnem trgu.
#
Plačilni promet s Francijo. Po uradnih podatkih Office des conipensations« je dne 31. avgusta letos znašala vrednost terjatev, ki so bile v inozemstvu plačune, 882.9 milj. fr., francoski upniki pa so dobili doslej 638.5 milj., skupno z Nemčijo znašajo številke 1052.65, 1321.9 milj. fr. fr. Za Jugoslavijo navajajo Francozi: 109.3 milj. plačanih terjatev v Jugoslaviji, 81.24 milj. pa so dobili francoski upniki.
Konkurz je razglašen o imovini Pernek Antonije, roj. Bedrač, trg-ovke s kolesi v Št. Vidu pri Ptuju, prvi zbor upnikov 24. sept., oglasiti se je do 15. okt., ugotovitveni narok 17. okt. — Nadalje je ražg-ltišep konkurz o imovini Pernek a Franceta, avtopod.jetnika v Št. Vidu pri Ptuja, roki isti kot zgoraj. — Končno je razglašen konkurz o imovini zapuščine po Umrlem Primožiču Antonu, posestniku v Spodnjih Retljah; prvi zbor upnikov 29. sejjt„ oglasiti se je do 3. novembra, ugotovi t veni nairok 17. novembra.
Potrjeni poravnavi: Gnn7,cj Josip, strojno sodarstvo, na Bregu pri Oeljil: 40% v 4 trimesečnih obrokih. Uršiič Franc, mizarski mojster v Zavodni pri Celin: 40% v 4 trimesečnih obrokih.	.
Svetovna žitna letina. Znani strokovnjak Brooinhall daje tele cenitve svetovne letine 1934 (v oklepajih podatki za 1933): pšenica 1027 (1128) milj. met. stotov, koruza 600 (790), r/ 415 (467), oves 513.85 (588.5) in ječmen 300 (350) milj. met. Stotov.
Borza
Ljubljana, 19. septembra.
Denar
Nelzpremohjeni so ostali tečaji Bruslju, Curiha, Londona in Pariza, popustila sta Berlin in Trst, narasli so pa Amsterdam, Newyork in Praga.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling popustil: notiral je v Ljubljani 8.50—8.60, v Zagrebu §.46—8.56 in v Belgradu 8.45—8.55. Grški boni v
Zagrebu 30 bi. Angleški funt se je ustalil v Zagrebu na 229.70—231.30. Španska pezeta v " bu 5.90—6. Budimpešta v Zagrebu 10 bi.
V	dobrih časih so premogovniki zaposlovali do 70.000 rudarjev, trenutno jih zaradi krize odjema tlela samo 45.000. Od prodaje |>osaarskih premogovnikov gre ena tretjina domačim korizumentom na pcsaarskem področju, ostalo pa gre v Nemčijo, Francijo, Belgijo, Švico, Italijo in Avstrijo. Sploh se je zadnje čase prodaja premogovnikov zelo preusmerila. Prej je šlo letno okoli 4 milj. ton v Nemčijo več, sedaj |>a se je za to količino zmanjšal odjem iz Nemčije in je narastel odjem v Franciji za dva milijona ton.
V	ozki zvezi s premogovno industrijo je železna in jeklarska industrija. Na jx>dlagi te osnovne industrije je bila ustvarjena velika industrija, strojna in kovinska industrija sploh. Nad 100 velikih podjetij dela v teh strokah in so med njiini svetovno znana imena. Velik del kapitala v tej industriji je irancoski.
Tretja važna idnustrija Posaarja je steklena in keramična industrija. Keramična industrija ima v Posaarju sploh največje evropsko podjetje te stroke.
Naj v naslednjem jx)damo še par številk o pomenu Posaarja za nemško gosj>odarstvo.
Delež Posaarja pri celokupnem nemškem go-larstvir je znašal po stanju leta 1932 in 1933: Površina 0.4%, prebivalstvo 1.3, produkcija
piva 2.3, produkcija cementa 3.2, produkcija ele-trične energije 3.3 železniški tovorni promet 5.2, produkcija amonijaka 6.4, produkcija koksa 8.3, produkcija črnega premoga 8.8, produkcija katrana 10.9, produkcija bencola 12.4%, produkcija stekla 18%, produkcija sirovega jekla 18.1%, produkcija valja-ren 18.6, produkcija sirovega železa .23.2 in produkcija Tomaževe žlindre 30.8%. Iz tega se vidi pomen posaarske industrije za Nemčijo, ki je veliko večji kot pa bi bilo sklepati po površini in številu prebivalstva.
72.50, agrarji 40.50 den., vojna škoda 354.50—356 (355.50, 356), 12. 358—860, 6% begi. obv. 61.25— 61.75, 12. 62 den.. 7% Bler. pos. 57.25—58, 7% pos. DHB 70 bi. - Delnice: Narodna banka 4120 den. Priv. agr. banka 222 bi.
Žitni trg
Danes je bil žitni trg miren, ker je židovski praznik (dolgi dani) in tudi novosadska borza ni delala. V splošnem je ostal položaj neizpreinenjen, vendar cene ta teden pola-fforaia. popuščajo. Cene so sledeče: pšenica banaška 115—117.50, ur. 112.50—115, baška 112.50—115; koruza stane stara 92.50—95, umetno sušena za oktober, november in december pariteta Indija 80—82.50, slavonska za. i.sti termin 92—95; času primerno suha s kakovostno garancijo za december in januar 67.50. Moka ,ie ostala v ceni neizpremenjena in stane 205—210 po znamki.
Živina
Ljubljanski sejem 19. sept. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih gluv): 84 (14) konj, 66 (40) volov, 39 (24) krav, 20 (14) telet, 11 (4) prašičev in 185 (36) prašičkov za rejo. Sejem je bil živahnejši za govejo živino, slabši za prašičke in konje. Cene so ostale neizpremenjene (v Din za kg žive teže): voli I. 4.50, II. 4—4.50, III. 3 do 4, krave debele 2.50—3.50, klobasarice 1.50— 2.50, prašički za rejo 150—280 Din za komad.
Znižajte vstopnino na športnih tekmah
Neprestano slišimo pritožbe, kako majhno je ptniiiianje našega občinstva za športne prireditve in <la se razen gotovih nogometnih tekem no url o-ležujejo ljudje skoraj nobenih športnih prireditev. Na drugi strani pa zopet slišimo pritožbe od obiskovalcev športnih tekem, kako visoka Je vstopnina, zlasti na važnejših nogometnih tekmah, katerim morejo prisostvovati le boljše sihiirani ljudje. Gornje trditve držijo in oboji imajo prav. Vendar moramo resnici na ljubo priznati, da so samo pritožbe obiskovalcev športnih prireditev, oziroma hitih, ki se jih radi previsokih vstopnin ne morejo udeleževati, upravičene, dočim morajo hiti prireditelji celo veseli, dn se v današnji krizi še najde toliko ljudi, Iti hod i jo kljub tako visokim vstopninam na tekme. Saj ne mine skoraj nedelja brez važnejše športne prireditve in če je-tekmo količkaj vredna, že se zahteva za stojišča 10 Din. Največ jo pa takih prireditev (na pr., prvenstvene nogometne tekme), da niti člani klubov-ipriredileljev nimajo znižane vstopnine in tudi popusti /.a dijake so tako minimalni, da si more prav redki dijak privoščiti to zabavo. Kaj je posledica tega? Du uide mladina čez plot in zastonj gleda tekmo, starejši se jo pa enostavno ne udeleže, če bi se je še tako radi. Kaj je torej bolje: zmerna vstopnina in velika udeležba — ali visoka vstopnina in majhna udeležba?
Na ta nedostatek, oziroma na previsoke vstopnine, ki so včasih v Tcsnici pretirane, smo že ponovno opozorili merodajne činitelje. Toda vedno smo prejeli isti odgovor: Ne moremo drugače, ker so tudi stroški zelo visoki. Radi verjamemo, tla so visoki izdatki, in tudi vemo, da prireditelju običajno prav malo ostane od vstopnine, tfe nima morda celo deficita, toda o tem, da bi velika udeležba ne mogla nadomestiti visoke vstopnine, pa nas tudi ne bo nihče prepričal. Saj je vendar že tako splošno znano, da množina napravi količino in to velja tudi zn športne prireditve, česar hi se moral vsak umen prireditelj zavedati. Kar vzemimo v roke svinčnik in računajmo. Ako je na pr. pri nogometni tekmi za državno prvenstvo 1500 ljudi (med temi je običajno precej zastonjkarjev) in recimo, da plača f»vprečno vsak po 12 Din za vstopnino, znese to 18.000 Din. Ako bi bila stojišča po 6 ali največ po 8 Din, bi bilo neprimerno več, morda celo še enkrat toliko ljudi; ti bi tudi skoraj vsi plačali. Če bi dali še za dijake in člane klubov-prirediteljev vstopnice po 3—4 Din, bi bilo samo teh kakih tisoč. Sedaj pa od dijakov nimajo klubi 6koraj ničesar, ker tako visoke vstopnine dijak ne more plačati; kdor more, uide — kakor smo že omenili — čez plot, ostali pa gledajo, kjer pač morejo.
Ne samo to, da bo nižja vstopnina dala večji inknso, tudi zanimanje občinstva, ki ga tako pogrešamo pri naših športnih prireditvah, bo neprimerno večje in krog stalnih obiskovalcev športnih tekem bo toliko narastel, da se ne bo treba bati pri večjih mednarodnih tekmah deficita, ki je sedaj neznosen in ki naš šport dobesedno ubija. Tega mnenja je tudi večina obiskovalcev, zlasti pa onih, ki samo radi previsokih vstopnin ne gredo na tekme. In teh je tudi toliko ko rednih obiskovalcev. Ti so dali ludi povod, da sedaj javno apeliramo na merodajne činitelje, da v interesu svojih
Ljubljana. Amsterdam 2302.90—2314.26. Berlin 1853.47—1364.27. Bruselj 797.46-801.40. Curih 1108.35—1113.85. London 167,64—169.24. Newyork 8327.72—3355.98. Pariz 223.96-225.08. Praga 141.23 do 142.09. Trst 290.85—293.25.
Promet na zagrebški borzi) 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.21. London 15.1525. Nevvvork 802.75. Bruselj 71.975. Milan 26.285. Madrid 41.875. Amsterdam 207.85, Berlin 122.30. Dunaj 72.75 (57.20). Slockholm 78.15. Oslo 76.15. Kopenhagen 67.65. Praga 12.75. Varšava 57.90. Atene 2.92. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.8125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71-72, agrarji 41-42, vojna škoda 852-855, begi. obv. 58—60, 8% Bler. s. 64—67, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. DHB -69.
Zagreli. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70—72, agrarji 40.50 den., vojna škoda 354—350, 9. 357 den., 10. 358 den., 11. 859 den., 12. 359-360, 6% begi obv. 59.50—60.50, 8% Bler. pos. 66.50—69, 7% Bler. pos. 57.75—59, 7% pos. DHB 68 den. — Delnice: Narodna banka 4100 bi., Priv. agr. banka 218—225, Osj. livarna 135 bi. Trboveljska 70—90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 do '
blagajn nn eni ter v interesu prijateljev športa na drugi strani, ukrenejo vso potrebno, da se zniža vstopnin«. Naj poskusijo pri prihodnji prvenstveni tekmi vpeljali »mern« cene in upamo, du se nc motimo, če trdimo, da se bodo lahko o tem Že na prvi prireditvi prepričali.
Efekt bo vsestranski in zadovoljni bodo vsi: blagajnik,, gledalci in tekmovalci. Zato poskusite in jjreprltall boste s tem tudi nadrejene športne instanca.	I. K—er,
Novo športno igrišče SK Jadrana
se otvori v nedeljo, 23. septembra ob 4. uri iropoldne s prvenstveno tekmo S. K. Jadrana s Š. K. Marsom. Predtekmo igrajo rezerve imenovanih klubov ob pol 3. — Novo igrišče S. K. Jadrana leži ob kopališču Kolegija v Trnovem ob Gunduličovii ulici. Igrišče je od športni h oblanti ž« verificirano, leži ua le-pem prostoru, brez prahu ln blata. S. K. Jadran jo mlado agilno društvo, ki je doseglo v svojem delovanju že Iojms uspehe. Požrtvovalnost članstvu toga. kluba ne zrcali v liajst-lieni igrišču, ki ga jo moštvo agrndtlo tekom toga leta. 1/, pustega, zapuščenega prostora, kjer je tekla preje po svojih ovinkih fimda-ščica je nastal pro»tor. Trnovčani, Krrakov-čan.l in Šentjukobča.ui bodo gotovo .znali cenili napore svoje žilave športne mladine in obiskali v veilikem številu otvoritveno tekmo, ravno tak o pa bodo Himjmtizerjl mladega in agilnega S. K. Marsa v poljanskem okraju našli ininogro svojih pristašev, ki bodo spremili svojo enajst.orieo na nedeljsko tekmo v Kolezijo.
Sentjakobtani in Trnovčanl prnznu.1p.l0 v nedeljo s svojim domačim M]K»rtuim kluliom »Jadran . otvoritev novega »porineta igriSča v Koloniji. Ob toj priliki ko vrši lMvpoldne ob 4 prvenstvena nogometna tekma med SK Jadranom in SK Marsom, dvomu prav vestnima in vpoStevunja vrednima kluboma. Zalo bodo nedvomno prijatelji sinn-ta in športno mladine v ve-likoui številu obiskali lo »porliio prireditev. Pred (o tekiuo se v rž i noifometnn tekma med rezervama imenovanih klubov, ki so prične ob iml a.
Juniorske pokalne tekme se bliižatfo konca.. Slav i J r, je. igrala v nedeljo svojo zadnjo tekmo v tod konkurenci in podlegla mladim IlirUunom s 7:0. Ilirijn.nl
so zaigrali tako, kot. ne vidimo igrati niti njihovih tovarišev iz prvega moštva. Igrali so brzo iu odločno ter namili odporni Slavili T golov. Nn Primorjti slu se srečala Mars iu Primorje, ki stil po zagrizeni borbi izt<vlkla neodločen rezultat in tako hote ali nehote olajšala Iliriji, da osvoji prvo mesto. Itezuilnl je bil 1:1. Za utežno darilo sta igrala Ljubljana : Istra I., tekma je končala v prid LJubljane s 4:2, pač zimlii-ženo, iker so Ljubljančani tehnično za razred prekašali Jeiičane. Druga tekma PuilonlJa : Reka I., p« se radi odsotnosti sodnika ni vršila. Tabele izgledajo sedaj takole:
Pokal:
Mam	<» .1 1 II (1:1 7
Primorje	t :i 1 II 11:3 7
Ilirija	:i :i n u 4<l:li H
Slavija	ii 2 u :i 10:1.1 (I
Mladika	n 1 II 4 ,1:31) 2
Svoboda	D 0 II 5 0:17 0
Tolaiilnr:
Ljubljana Reka I. Punonija Itnk« 11. Lstru 11. Istra I.
3
»-.5 IStf
3:1) 13:4 0:14 4:1!)
0
V tabelah ho vračunane tudi tekme, ki -o Jih dobili proti vri iki p. I'..
To zanimivo tekmovanje se nadaljuje v nedeljo. Želimo, da bi bil poset občinstva tak kakor do »ednjt
Nov svetovni rekord v troskok u. Kavno kar je izšla najnovejša listu svetovnih rekordov v lahki atletiki, ?.e so se začeli rušit' obstoječi rekordi. Iz Japonske poročajo, da jc o priliki mitinga meti Amerikanci in Japonci v Osaiku postavil Japonec Ositna z znamko 15.82 ni nov svetovni rekord v tro skoku. Dosedanji rekord .je branil njegov rojak Namlm z znamko 15.72, odnosno 15.7F m. Drtigriplasirani Japonec Harada. je skočil »samo« 15.75 rn. — Obenem bi pripomnili, da so predmetni miting dobili Japonci, ki so premagali Amcrikance s 77 napvatm 75 točkam.
Nov kolesarski rekord je dosegel Francoz Jean Meyrous v kolesarskem dirkališču v Bordoju, ki je prevozil 2 km s stoječim startom v 2 minutah 37 sekundah Dosedanji rekord je znašal 2 : 373/s in ga je držal od leta 1926 Arnoux.
rw llrrlhia /lo Varšave, Poljska ln Nemčija sin priredili veliko dirko od Berlina do Varšave. Progo, ki jn dolgu Xll(l km, so kolesarji prevozili v polih eta-pnh. Med posamezniki mi zmagali t.rije Nemci. Prvi je prišel v času 2"i ur 4 min. Hi.fi sok. Hauwwald. Tudi kol moštvo jo prišla Nemčija ffi vozučev tvori moštvo) v skupnem času 151:03:22.2 pred Poljsko, katere moštvo je rabilo 1S,1:44:34.2.
TRGOVINA
z mešanim blagom, v prometnem kraju, 5 minut od sredine mesta Celja — naprodaj. Potreben kapital
ca. 35.000 Din. Vzame se polovica v hranilnih knjigah dobrih zavodov. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Eksistenca« št. 10877.
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To ie doba, ko mora imeti vsako dekle iako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za iačanie krvi, živcev in teka.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg S. br. 1787/32
Dražba
V petek, dne 28. septembra ob 9 se bo vršila v pisarni Ušlakar Ivana, javnega notarja v Ljubljani, kot sodnega komisarja, proslovljna
javna dražba
nepremičnine vi. št. 548 d. o. Spod Šiška, ob stoječe iz enostanovanjske hiše št. 4 Pod gozdom, ter nad 2400 m' zemljišča.
Cenilna vrednost 131.000 Din, najmanjši po nudvk 87.500 Din.
Dražbeni pogoji so navpogled v pisarni pod pisanega: Kral|a Petra trg št. 3.
UiUkar Ivan, jauni notar kot sodni komicar
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ee plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega mafaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
II
€ I "I *v v •
Muzbe ivceio
Izvrsten kuhar
išče primerno službo. Ponudbe pod »Prvovrsten kuhar« št. 10875 upravi »Slovenca« Maribor, (a)
Staroupokojenec
srednjih let, išče službo sluge, skladiščnika, nočnega čuvaja ali kaj primernega. Položi garancijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10855. (a)
Kmečka deklica
šestnajstletna, siromašnih staršev, bi se rada izučila za šiviljo. Pomagala bi tudi pri drugih domačih delih. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10854. (a)
II
stanovanja
ODDAJO: Prazno sobo
parket, elektrika, poseben vhod, oddam takoj. Kodeljevo, Klunova ulica št. 12.	(s)
Pouk
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. - Grem tudi na dom. — Pčeljnikova, Gosposka ulica št. 4. (u)
Posestva
Prodam parcele
na vložne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov, tudi Zadružne zveze. Jos. Oražem, Moste.	(p)
Večjo vilo v Celju
prodam na hranilne vloge. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod šifro »Ugoden nakup« št. 10876.	(p)
Denar
Posredujem
denar na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rndoli Zore, Ljubljana, GledaliSka nlica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Bančne vloge, akcije
kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St. Praznik, Zagreb, Varšavska ulica 6, telefon 28-33.
II
Kupimo
Lovsko puško
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene in kakovosti upravi »Slovenca« pod št. 1934/9. k
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviijih cenah CERNE, jnvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. X
ejsseh
Železne postelje
vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13 (Kolizej), Ljubljana. (1)
Kleklane čipke
večjo množino, vsled opustitve predmeta pod tovarniško ceno proda Ze-leznikar, Marijin trg. (1)
■Joyo omaro, posteljo
in nočno omarico prodam za 750 Din. Goljar, Gosposvetska 13.	(i)
Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5. Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Med
v pločevinastih posodah razpošilja po povzetju za 75 Din (5 kg) — Antun Milfajt, župnik, Brodjan-ci, p. Bizovac, Slavonija.
Glasba
Naprodaj
partija blehinstrumentov za 18 oseb — skupno ali posamezno. N. Hvaletič, kapelnik križ. glazbe — Opatovina 33, Zagreb, g
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastnikn d. d.
javlja tužno vest, da je njen zaslužni, dolgoletni član upravnega sveta, gospod
Jurij Verovšek
veletrgovec itd.
danes, dne 19. septembra 1934 umrl. Velezaslužnemu in zvestemu sotrudniku ohranimo trajen in hvaležen spomin!
Uprava
tovarne kemičnih izdelkov v Hrastnikn d. d.
I
Automofor
Avtosopotnik
Kot avtosopotnik iščem avto. — Plačam dnevno pavšal. Hitre ponudbe na N. Stankov, Zagreb, De-želičeva 75.	(f)
+
Tvrdka Schneider & Verovšek, trgovina z železnino,
naznanja vsem znancem in prijateljem, da je bil po božji volji danes odpoklican k večnemu počitku njen dolgoletni družabnik, gospod
Jurij Verovšek
veletrgovec, podpredsednik Banovinske hranilnice, blagajnik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani itd.
in prosi, da bi ohranili neumornega sotrudnika v častnem spominu.
Predsedstvi Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino in Združenja trgovcev v Ljubljani sporočata, da je umrl član zveznega predsedstva, veletržec, gospod
Jurij ¥erovsck
Pokojnega tovariša, ki je bil 14 let zvezni blagajnik in je dolgo dobo odlično sodeloval v ljubljanskem trgovskem združenju, ohranimo v častnem spominu.
Zemeljske ostanke pokojnega spremimo k večnemu počitku v petek, dne 21. septembra 1934 ob 16. uri.
Slava njegovemu spominu 1
+
URADN1ŠTVO IN SOTRUDNIKI TVRDKE SCHNEIDER & VEROVŠEK ŽALUJEJO ZA SVOJIM DOLGOLETNIM VZORNIM ŠEFOM GOSPODOM
JURIJEM
VEROVŠKOM
VELETRGOVCEM V LJUBLJANI
OHRANILI GA BOMO VEDNO V ČASTNEM SPOMINU I
IZPOLNILA SE JE VOLJA VSEMOGOČNEGA. PO SVOJE PLAČILO JE ODŠEL PO TRUDAPOLNEM DELU IN TEŽKI BOLEZNI NAŠ ISKRENOLJUBLJENI IN SKRBNI SOPROG, PAPA, STARI OČKA, STRIC, ZET, TAST IN BRATRANEC, GOSPOD
VEROVŠEK
TRGOVEC
DANES OB 8/46. URI ZJUTRAJ, PRIPRAVLJEN S TOLAŽILI SV. VERE ZA POT V VEČNOST.
K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO V PETEK 21. t. m. OB 16. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI, DALMATINOVA ULICA 2, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA IN MOLITEV ZA POKOJ NJE-GOVE DUŠE.
LJUBLJANA, DNE 19. SEPTEMBRA 1934.
ELA VEROVŠEK, ROJ. FRANČIČ, SOPROGA.
MARIJA KOROŠEC, ELA ZUPAN, ANICA, ŽORŽ, JOŽE, TONE, BETKA, BERTA, MARJAN, otroci; MIHAEL FRAN-ČIČ, tast; DR. VIKTOR KOROŠEC univer. prof., MIRO ZUPAN stavbenik: zeta; MARJANCA, vnukinja. OSTALO SORODSTVO.