Izhaja trefer vsak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako je ta dan praznih, Izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae aprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spiai in dopiai ae poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Semeniike ulice it. i. NaroJnina in inaeratl pa: Upravnlžtvu ,Domoljuba*. Ljubljana, Kopitar, jeve ulice it >. Štev. 17. V Ljubljani, dnč 3. septembra 1903. Leto XVI. Dne 10. septembra na volišče! Dne 10. septembra imajo volilci sodnih okrajev: Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Velike Lašče namesto odstopiv-šega svetnika Vencajza voliti novega poslanca za državni zbor. Zaupni možje tega volilnega okraja so imeli v Ljubljani posvetovanje, koga naj izbero za ta prevažen posel. Jasno je bilo, da more biti zastopnik katoliško - narodnih volivcev le tak mož, ki v vseh točkah prisega na program katoliško - narodne stranke. Biti mora torej mož katoliškega prepričanja, narodnega slovenskega mišljenja; prijatelj mora biti ljudskega zadružnega gibanja in splošne volivne pravice, skratka: srce mora imeti za naše ljudstvo, za našega kmeta. Vodstvu katoliško-narodne stranke se je posrečilo najti takega moža. Ta mož je dvorni svetnik franc Šuklje. Ko so prišli prvi glasovi v javnost, da namerava katoliško - narodna stranka kandidirati dvornega svetnika Franceta Suk-ljeja v državni zbor, so nekateri zmajevali z glavo, češ, Šuklje je bil vendar do sedaj pristaš liberalne stranke in tako prepojen s pogubnimi načeli te ljudstvu sovražne stranke, da ne bo mogel biti dober zastopnik katoliško-narodnih volivcev, četudi sprejme njihov program. Toda tisti, ki dvornega svetnika poznajo bliže, so kmalu razpršili vse dvome in predsodke. Franc Šuklje je bil res nekdaj pristaš liberalne stranke; toda nadarjeni mož je že pred veliko leti uvidel, da ta stranka ni prijateljica ljudstva, in da voditelji te stranke s svojo politiko tirajo slovensko ljudstvo v pogubo. Zato pred nekaj leti niti kandidature za državni zbor, katero mu je ponudila ta stranka, ni hotel iz teh rok sprejeti. Polagoma, a dosledno se je mož približeval katoliško - narodni stranki. Tudi v verskem oziru je dvorni svetnik že pred veliko leti temeljito izpremenil svoje nazore in le želeti bi bilo, da bi vsa naša inteligenca bila tako vzorna v spolnovanju krščanskih dolžnosti, kot je dvorni svetnik Franc Šuklje. Pri teh razmerah vodstvo katoliško - narodne stranke ni moglo in ni smelo imeti nobenih pomislekov; z mirnim srcem se je odločilo in ponudilo kandidaturo dvornemu svetniku Š u k 1 j e j u v trdnem prepričanju, da bo težko našlo vrednejšega in sposobnejšega moža. Dvorni svetnik Franc Šuklje je tako visoko izobražen v vseh strokah človeškega znanja, tako temeljito podkovan zlasti v gospodarskih vprašanjih, tako delaven in vnet za gospodarski napredek našega kmeta, da si boljšega zastopnika svojih koristi na Dunaju volivci ne morejo želeti Zato pa bodi zi 10. septembra geslo naš kandidat je Šuklje. Res so nastavili volitve na tak čas ko .mate kmetovalci dosti dela liberalni učite .r. pa dosti časa. da ljudi begajo. Vi pa pckalite. da ste 2 a v e d n i in da se ne daste odvrniti od mkakih zadrikov. ki vam jih na pot nastavljajo. Volitev je najvarnejše delo ti dan' Vsi kot en mož k voliivi! Znano je. da se rad. nekateri iz-govaiiajo: -Tud: bre: mene bedo opravili -To ni res Kdor pozna p:men voStve ne govori tako. Ko bi redi zmaga ne r u odvisna od tvojega glasu s venaa: u: _r.tr da pomagaš k s i j a; n : rmag u m a _ a je pa tem s ij a; n e i š a č e m " t: glasov dobi kandidat ^ vci..n se zrea.: i a-vednost dončr.eua okrr-a ^ai: vs. ra volišče! V par urah; e vse :pravi;eno. Imejte vsa; toliko gorečnost ra sv;;: dobro srra-kakor je imajo nasprotniki za slab;-' O It; te liberalci dobro ved:. da;imje marsikje nemogoče zmagati, pa vendar gred: volit. T: je zavednost Prepričani smo. da boste volivci v olivnega okraja Ljub/ara — Vrhnika — Lir:,a — Za ti črn a - 'Ribnica — Velike Lašče pokazali svoie staro, izkušen: zavednost s tem. d_ boste dne K septembra t 1 prihiteli kot en m o: na velišče ir oddal. glasov^ kandidatu katelišk; -ra-\ine stranka dvornemu svetniku K ran »-ho suklj'ju! 5"ekai poduka za Tolitev. I. Vsa. k. s: t volivnor .ast-ti rej »pisar. if.be lu sroje satnovarji i t t okrtmert virsrri iriani .i sicer t c : v z c ] t f t: m a c i j o ali j. 1 c . i & : r z : z :. L* prtl»*C'ja Ji 'ta lisnna. J Ltlt.-: st v;., t•£; nt r> licu izkaže, ia jt rej oprarjisr rc,; \£ -,£ zapisat* i m t .z b . v t ]š ž t vdlrrzL. š : t v r. k t iozičnert voi;v»fiE£ JEer.o. tri;, ;ii i ; keia; jtt bc glasovanje pričelo a sklenila "le: Tižne je torej, it tt iobiš r.c.- v; r prt vat čas. v roke: kap u is ji pr. r;,l:r; prikazan it čt « ki: ne pretit, rt kmnisru izključi od glasovanja T reža je tarsr pazit. it timacijo iobro shrtriš it tik mi:: t: ia| z r:i_ če ti t i j f o 11 i; i tri iti p r ti t c i ;: t i i k « z n i c e se te iofc il v rrkt f po B i o k županstvu, oziroma k okrajnemu glavarstvu. Glasovnica pa je listina, ki nosi prit: okrajnega glavarstva in n a katero zapišeš - e kandidata katerega hočeš voliti. Drugačna, kakor taka od okrajnega glavarstva izdana glasov-tiza >č popolnoma neveljavna. Če bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica ize.tila ali pokončala, naj se oglasi za i r. g o glasovnico pn okrajnem glavarstvu t. županstvu. na dan volitve pa pri volivnem ko-kjer dobi novo. n Zapiši na glasovnico le to. kar treba, a to r*i» Za:: zapiši nanjo natančno in razločno i a e. p r i : B e k s:an in bivališče kandidata, ir_r^t pa tiž Tore; Franc Šuklje, dvorni svetnik » Kare.,;. Ako kdo ne rna pisati, ali če slabo p.še, nt; it vn.zo podpisati domačemu gospoda .p-zt. tli ktpeianj. ::: Ne pozabi doma legitimacije in glasovnice' IV Podpisane glasovnice ne kaii nobenemu rasprttr.iku Nihče n:ma pravice, jo od tebe za'r.:e-u: Ir:>di ss lahko da ti prečrta tvojega kani.it:a .i :ar.k nasprotnega, ali menja glasovnico' T. rej: r tsoTr.ce ne iz rok' V Sir>i da prideš na volišče o pravem času Z-vuj« ccii. z žeblji našpikali in seigali V :zo i:»x ".Jiitn.i se bo pač odlikovalo malo selo Devon, i'krt M.rr Poiivmjen čmec je namreč napaiel - iea>e itklf.ce. jo vjd blizo njenega doma in odnese. v bLrsj: gozd ter jo privezal k dreves-. So-sii.-ir s; je čjdno rdelo, kam bi bila zginila, te: so šl iskat 1'airajoža je Je ~ sla pojasniti po! iaj. LiALbtstti črr.ba ;e razkačeno prebivals:vo :a-vlfki: t rts ga pr Vi k drevesu. Po:e: : eričko .r. n. \ k io nabili bodic, zebljet. .t irar.b os:r.h predmetov, med :em k ]« tisTžž&iš ;.tsi:r prosil rdivjano druhal odpuščanja i k: r: ;e nazadnje ši jezik odrejala Nato m p:>tegnili koio s krvavečega telesa m s. ko-šliit msi s^b;; porazdelili S kuhinjskim noze= so -- ureza'.: k srce. posekali z rok m zos prste rt v^e odnesli — ra spomin. Tako raraesar-jenz trapi o s; slednjič polili c oljem in žrtev spre-r k.pez pepela. — Tako se dceaja v :oliko ciriliiirani Aaenki Vftl kapska nesreča v Ameriki Lr Ne« - Vorkt p: r:e težko ranjenih. Potokarjev sin (Priredil Sm____) ' „Beži no, beži! Se že vidi, da ne razumeš. Dobil bom še enega hlapca. Sam bom pridelal, sam zmlel in sam prodal — to bo gotov dobiček. Potem bom pričel kupčijo z žitom in bom pokupil kmetom vse žito še na njivi in potem naj pa ta pritepenec melje kamenje ali pa drva." bA če bi se ti zmotil? Kaj pa slabe letine?" „Le tiho bodi in brez skrbi. Vso stvar bom že tako uredil, da mi skoraj ne more spodleteti." In odšel je. Z žalostnimi skrbmi v srcu je ostala žena sama doma; dobro je vedela, da se možu nihče ni smel vmešavati v načrte, in vendar je slutila, da mu bo korak, ki ga je naredil danes, v pogubo. Kmalu potem je prišel Lojzek v sobo in pripovedoval, kako dobro znajo oče streljati, da so dvakrat zaporedoma zadeli ravno vrh količa pri za-tvornici. Mati je prebledela in se naslonila na zid .. . Proti večeru je prišel Potokar domov; bil je nekoliko bolj vesel, kajti načrt se mu je posrečil Od sv. Mihela dalje je bil najel velike njive. Vsedel se je za mizo in bobnal s prsti. Tudi z Miciko se je malo poigral. Slučajno je pogledal skozi okno in ko je videl, kako malo vode se je nabralo v tolmunu od opoludne, se mu je to že zdela uganka. Šel je vun, izpustil vodo, ki se je nabrala in potem skrbno z verigo zaprl zatvornico. Pri večerji je bil Potokar zopet zamišljen, čisto hladno je segal po jedi, tako popolnoma so ga obvladale misli.' Venomer je imel oči uprte v isti kraj. Sedaj pa sedaj jih je nekoliko privzdignil, parkrat so se vjele njegove in njene oči, a mož je vedno umaknil pogled žalostnim ženinim pogledom. Ko so otroke spravili spat, je nabasal Potokar svojo dvocevko in skoraj ljubeznivo potrkal svojo ženo po rami. .Nikar se ne muči, Ana! Ko bo zagledal puško, potem se pač ne bo branil, to namreč dobro vč, da ga moja kroglja gotovo ne izgreši, ko bi mi hotel uiti ali pa me napasti." In odšel je v temno, tiho noč. Žena je ostala sama. Vedela je, da bi bil vsak poizkus obdržati ga doma brez uspeha. Morala se je udati. Od minute do minute je naraščala njena nemirnost, srce ji je bilo hitreje in glasneje, kri ji je silila vedno bolj v glavo. Vsak trenotek je pričakovala strela, ki bi lahko prinesel nad dve rodbini toli nesreče in gorja. Bleda kakor zid je stopila k oknu, ga odprla in prisluškavala. Po vsem životu se je vznemirjeno tresla. Končno ni mogla nič več strpeti, ni se mogla premagovati — poslala je deklo v sobo z otrokoma, sama pa je šla za možem. Kolikor mogoče tiho se je bližala kraju, kjer je bil na straži njen mož. Prišedši tja, se je skrila v grmovju, katerega je bilo ondi dovolj. Slišala in videla ni nič; tupatam se je čul kak vik ponočnih ptic, v tolmunu parkrat regljanje žab. Ura za uro je minula; a tihota je ostala neskaljena. Ko se je pričelo daniti, je videla moža, ki se je priplazil izza grmičevja in šel naravnost k zatvornici. Preiskal je skrbno vse; na koncu se je izvil iz njegovih ust jezen, začuden klic. V tem trenutku se je zlomila suha veja, na katero je stopila in Potokar je bliskoma pomeril svojo dvocevko v smer, odkoder je bilo čuti pokanje. Jezus, Marija!" je za vpila prestrašena žena in kolena so se ji šibila. Potokar je spoznal, da je bila njegova žena, ne pa pričakovani sovražnik; puška mu je omahnila, obledel je in se s hitrimi koraki bližal ženi: „Koga iščeš tukaj?" je prašal vznemirjen. „Tebe, Martin!« mu je odgovorila s tresočim glasom. Potokarju se je razjasnilo čelo. „No, no, ne jokaj takoj! Res si bila precej predrzna, ker je še skoraj tema." Žena se je že skoraj smehljala: „Kaj ne, saj ga ni bilo?" Martin je skomizgnil z ramami in pokazal na tolmun: „Danes je še manj vode kakor včeraj." „Kaj pa zatvornica?" „Vse tako, kakor sem sinoči pustil." „Hvala Bogu!" je vzdihnila žena. „No, sedaj pojdi, greva v hišo! Gotovo si truden. Malo se moraš spočiti." Žena je odhitela naprej. Ko je on zapiral vrata, je hitela ona v spalnico, zbudila deklo, ki je zaspala pri otrokih, in ji velela, naj gre hitro v svojo spalnico Kmalu je prišel mož. Prvi pogled je bil na posteljo, a ta je bila — nedotaknjena. Začuden je pogledal ženo. „Ana, ti nocoj nisi nič spala." „Nič", je počasi odgovorila žena, »Kje pa si bila?" „Saj te vendar nisem mogla pustiti samega. Bila sem celo noč tam, kjer si me ravnokar dobil. Martin, kaj bi bilo, ako bi se ti bila prigodila kaka nesreča?" je ljubeznivo dejala Ana. „Kaj ne, Martin, da bo kmalu vse ravno tako kakor je bilo." Potokarju se je izvil iz prs globok vzdih: „Bog daj, da bi se kmalu, kmalu uresniči e tvoje želje.„ II Potokarjev sin, katerega so vsi okoličani imenovali navadno slikarčka, je bil star 13 let. Deček bistrega uma, zelo nadarjen, s črnimi lasmi, z obraza mu je odsevala neka miloba in rahločutnost. Oče ga ni ravno posebno ljubil. Mislil je, da mora biti mlinarjev sin vedno v mlinu, privzdigovati vreče itd. a zato je imel Alojzij malo, da nič veselja. Potokar je mislil, da mu bo sin kdaj vreden naslednik. Vse si je prizadejal, da bi mu pustil posestvo v kolikor mogoče dobrem stanu in brez dolga. A v svojo največjo žalost je kmalu opazil, da sin nima veselja za mlinarja. Mesto da bi pokal z bič m, se vozil s hlapcem, lezel po mlinu, delal ob potoku sam mline, je sedel zamišljenec — kakor ga je oče neredkokrat imenoval — v kakem kotu in bral knjige, ki jih je mogel dobiti. Razun par nabožnih knjig in par koledarjev ni bilo v mlinu drugih knjig, kakor dve računski knjigi, kamor je zapisoval oče z ne baš ravno lepimi črkami in številkami svoje dohodke in izdatke. Pred ,,knjigami skrbi" — kakor jih je oče imenoval — pa je imel sin precejšen strah. Alojzij je kmalu prebral vse domače knjige, enkrat, dvakrat. A ker sta bila z učiteljevim sinom prijatelja, mu je ta preskrboval knjige; razne pripo-povesti. Ure in ure je presedel potem deček sam zase v kakem kotu. Ako pa je dobil v knjigah podobe, tedaj je bil pa same sreče kar ves iz sebe; zopet in zopet jih je gledal s zarečim očesom, zlasti barvane. Včasih je tudi poskusil sam kakšno narediti. Kmalu se mu je posrečilo in mati se ni mogla načuditi, kako more tako hitro in tako natančno naslikati konja, psa ali mačko. Svinčnik je imel vedno pri sebi. In če ne bi bil učitelj prepovedal, bi bil mali slikarček gotovo kmalu poslikal vse bele hiše z ogljem. Ta ni pregledal nadarjenega dečka, čegar šolske slikarije so vzbujale občo pozornost, Alojzij je imel to čast, da je smel včasih pomagati svojim tovarišem. Toda kmalu se je deček naveličal slikati samo iz knjig, hotel je kaj posneti iz narave same. Slikal je na vsak papir, star, umazan, vsejedno samo ako se je dalo kaj naslikati. Kmalu se je toliko izuril, da je znal naslikati zvonik, kak voz, mlin ali pa most. Ljudje so se mu čudili in ga krstili z? slikarčka. Tisto jutro seje Potokar zleknil po postelji kar v obleki. Zadremal je hitro, a trdnega in blagodejnega spanca le ni bilo. Premetaval se je z jedne strani na drugo. Sanjal je. Zdelo se mu je, da vidi krog tolmuna nešteto množico vodnih podgan, ki pijejo toliko časa, dokler je kaj vode v tolmunu. Potem pa je šel dalje gori ob potoku. Tam je dobil Kopača, ki je pumpal z velikansko brizgalnico vodo iz njegovega potoka in jo brizgal na svoje travnike, kjer je padla vsaka kapljica na tla kot groš. Kopač jih je grabil z velikansko lopato skupaj in se mu škodoželjno in porogljivo smejal in ga dražil, da bi ga premikastil, a so ga hlapci zadržali. Potem se mu je zdelo, da je v njegovem mlinu vse tiho, da se nič ne melje. Videl je juda Levija, ki je prišel s tujimi možmi in pričel prodajati posestvo. Postajalo mu je vedno hujše, hitreje se je premetaval in vzbudil se je potu popolnoma premočen. Žena ga je vprašala, čemu tako stoče in tako plašno gleda. Mož ji je povedal sanje. „To ni nič; sanje so sanje." ga je tolažila žena. Potokar si je zmočil glavo, da bi se vsaj nekoliko pomiril in odšel je na prosto. V tolmunu je bilo komaj do polovice vode; race so že čebljale po vodi. Zatvornica — ta je bila v redu in vendar — tako malo vode?! Noge so se mu tresle, moral se je nasloniti na ograjo. Skušal si je rešiti uganjko, a nobena pametna misel mu ni hotela v glavo. Alojzij, ki ga je bila poslala mati za očetom, je šel ob potoku malo navzgor. Kar naenkrat je začul Potokar: „Ha-ha-slikar, ha ha!" Stresel se je, od same jeze je obledel. Spo-' znal je hripavi glas žganjarčka Mihelna, ki je za frakelj žganja vedno in povsodi hvalil in priporočal Kopačevo robo. Nehote se je Potokar oprijel z jedno roko debele jabolkove veje, druga pa se mu je skrčila v železno-trdo pest. Hotel je slišati, kako bo zmerjal žganjar njegovega sina. „Haha slikar, ha ali iščeš vodo? Ha-ha, devet miljonov ali imate tolmun prazen ha-ha. Napeljite strešnico na mlinsko kolo! To bo veselje za tvojega očeta, ko bo povsod suša! Veš kaj, sedaj reci, naj te da za slikarja učit, ker mlinar brez vode ne moreš biti. Ha-ha mlinar brez vode ha-ha!" Potokar se ni mogel več premagovati. Vzrojil je. V dveh skokih je bil zraven sina, oči so se mu divje posvetile. Škrtal je z zobmi in gorje, ako bi bil dobil žganjarčka v roke! Gorjanski konklave ali: Kako smo na gorah ugibali o volitvi no vega papeža. (Ponatis iz „Mira\) Borov Zep, Bukov Honz, Žnidar Janez, Lip, Mirti in jaz — znana gorjanska šestorica! Gorjanca marsikdo iz mesta ali doline pogleduje zaničljivo. To smo videli mi, in včasih tudi občutili. Toda sklenili smo, in prisegli — mi šesteri gorjanci — da jim vrnemo. In posvetili smo jim, niža ve sinovom: Nobenega polj anca ne sme noben drugače pogledati kakor čez ramo! O njih govoriti le zaničljivo in imeti jih za ljudi nižje vrste! Tako smo sklenili in tudi — držimo se tega vsi: Zep in Honz in Lip, Mirti in jaz. »Salabolsko", je rekel zadnjič debeli Bukov Honz, ko se je vračal iz mesta, „salabolsko me boli vrat, ne morem več sukati glave na njem! — Zakaj pa? — Ker sem po prisegi naši pogledal vsakega poljanca — čez ramo!" — Živio vrl ud šestorice! Ponosen gorjanec! — Kako pa, — če si s kom govoril ? — »Obrnil sem mu hrbet, zasukal glavo nazaj, in meril ga zaničljivo, kakor je bilo sklenjeno!" »Nič novega?" ga vprašam. „ Ali bo papež kmalu izvoljen ?" ga vpraša Žnidar. „Vprašajta kardinale! Ze dva dni sedijo v kon-klavu, pa se ne morejo zediniti." »Res malo dolgo traja, a vsaj nikakor ni lahko, odločiti se hitro za koga; stavim pa — daRampolla ne bo papež!" — se odreže Lip. »Kaj ? Stavil sem z Žepom, da bo Rampolla izvoljen. In jaz stavim še enkrat, če kdo hoče", mu odvrne debeli Honz. „Ti in tvoj Rampolla! Jaz stavim, kolikor hočeš. Rampolla naj ostane državni tajnik. Stari kardinal Oreglia pa bo naš sveti Oče. Tako pravim jaz!" mu odvrne Žep. Sedaj prileti Žnidar Janez. »Kaj, kaj! Ali mislite, da mora zmirom kak grof, ali drugi mogočen in znan mož biti papež ? Ali med kardinali ni nobenega žnidarja? Ta naj bo enkrat papež!" Strašanski smeh! Vse si je držalo trebuhe. — Žnidar, pa papež! Ha, ha . Lip pristopi in reče: „Žnidar se že ne šika na sv. Petra stol. A iz kmečke hiše pa naj pride zopet en papež. Volitev papeža bi morala biti občna! Vsak veren sin cerkve naj ima pravico voliti. In gotovo bi bil papež zmirom iz kmečke hiše. Saj mi kmetje smo še prave trdne korenine rimske cerkve." 13 Žnidar Janez skoči v Lipa »Ali misliš, da je samo kmečka buča za papeža? Ali smo mi žnidarji preneumni ? Kaj ?" »Žnidar pa nikoli ne sme biti papež! Ce bi sveti Peter žnidar bil, bi ga Gospod ne v2el k sebi", reče jezno Lip. Nastal je hud prepir. Lip hoče papeža iz kmečke hiše, žnidar pa žnidarja! Moral sem priskočiti ter ju pomiriti: Kardinal Gotli, ta bi se najbolj podal za papeža. Ponižen je in menih! Tak je pa za vse, tudi za kmete in žnidarje. In tudi po najnovejših časnikih se najbolj imenuje." »Kardinal Di Pietro! Di Pietro", zavpije sedaj Mirti. »Tako berem jaz v svojem časniku." »Rampolla bo. Jaz stavim, kolikor kdo hoče. »Oreglia bo prej ko Rampolla", odvrne Zep Honzu. „Gotti bo najbrže", dostavim še jaz. v Lip in Znidar se pa zopet kavsata. Žnidar me vpraša: Ali ni nobenega žnidarja med kardinali?" »Težko! Morda je kateri žnidarjeve, rodovine." »Ali pa postave", brcne Lip zopet Žnidarja. »Kmeta pa tudi ni nobenega", zavpije Žnidar. »Morda pa kmečke rodovine, rojen pod slamnato streho", odvrne le bolj bojazljivo Lip ter gleda na me. Jaz sem bil v zadregi. Smejati sem se pa moral prav iz srca čez ta gorjanski konklave. Pa nekaj mi šine v glavo: »Poslušajte, bratje!" zakličem osorno, in vsi me pogledajo. »Predlagam, da si izmed nas vsak izvoli enega kardinala, o katerem naj trdi, da bo prihodnji papež. Saj ni nemogoče, da vendar kateri od nas pride na pravega. In tisti, ki bo uganil, tisti bo naš glavar, glava gorjanske šestorice." »Vrlo! Dobro!" se kar oglasi debeli Bukov Honz. »Rampolla bo! Tega kardinala vzamem jaz. Bodete videli, on bo papež, jaz pa vaš —v glavar!" „0 ti hudoba prevzetna!" zakriči Žnidar. »Saj Rampolla ni žnidar. Ali res ni žnidarjev med kardinali?" v „Kmeta sin mora biti", reče Lip, stopajoč trše k Znidarju. — In Žnidar in Lip se zopet suvata. »Mir in sloga!" sem zopet moral zapovedati. — Pismonoša vstopi ter prinese časnike. Hipoma smo ga obsuli. »Papež še ni voljen, a za kandidate je imenovanih več kardinalov; in sicer 7: Rampolla, Oreglia, Vanutelli, Di Pietro, Gotti, Sarto, Svampa." »Izmed teh bo gotovo eden naš prihodnji papež; izvolimo si torej vsak enega, jaz si vzamem meniha Gottija." Jaz pa Rampollo" — se oglasi Honz ponosno. Začeli smo izbirati. Žnidar se vsaja in razsaja, da ne vzame nobenega, če ni žnidarja med njimi. Lip podobno. Moral sem zopet robato-gorjansko napraviti mir in po dolgi debati smo si izbrali: Bukov Honz — Rampollo. Borov vZep — Oreglio. Mirti — Di Pietro. Jaz Gottija. Za Žnidarja in Lipa ni bilov nobenega pravega — »To so samo grofi", je vpil Žnidar. Že mu je hotel Lip zopet nekaj reči, da bi ga še bolj razdražil; a o pravem trenutku sem še za-povedal: »Trije kardinali še ostanejo, izvolita si hitro; Lipv, vzemi ti Vanutellija, ta ima skoro največ upanja! Žnidar, ti pa si izberi ali Sarto-ja, ali pa Svampo. Oba sta patriarha!" »Patriarha" — se zavzame Žnidar. — »Teh pa nočem." Debelega Honza je pa to že malo jezilo, ter krepko zavrne sitnega Žnidarja: »Saj od tebe ne bo odvisno, kdo bo papež. Vzemi hitro enega. Saj mi volimo samo za zabavo!" „In za glavarja!" dostavim še jaz. In še se je branil Žnidar Janez. Kaj početi ? »Vadlajmo!", nas reši modri Lip. »Dajmo za Žnidarja oba kardinala v klobuk in on naj potegne enega ven." Dobro! Vsi smo prikimali. Sarto in Svampa smo zapisali vsakega na en listek in Žnidar potegne — Sarto. Vsak izmed nas je imel svojega kardinala. Svampa je propadel. Jutri ob tej uri se zopet snidemo. Pismonoša bo prinesel časnike, in tam bomo zvedeli, kdo od nas ima papeža", komandiram jaz, ker bil sem tedanji glavar šsstorice. „In kdo bo glavar naše gorjanske šestorioe! pristavi še debeli Honz. rJaz bom; Jaz bom! Jaz bom!" Vsak je hotel biti. Tudi žnidar je slovesno izjavil: Jaz bom vaš glavar. Živio Sarto! Jaz bom vam že pokazal, in na te, Lip, bom posebno pazil, /-ivio Sarto! Sedaj mi je že vse eno. Ali je Sarto krojač ali ne!" In razšli smo se. Celo popoludne so odmevala imena — kardinalov po gorski vasici. Ljudje so kar strmeli. Vse je gledalo, vprašalo in se — smejalo. Kdo bo imel prav? To vprašanje si je stavil vsakdo. Debeli Honze pa se je najbolj širokoustil, ker si je izbral Rampollo. »Rampolla bo papež! Jaz dobro vem, koga sem si izvolil! In v svesti si, da je on dobro .volil", ter da bo on naprej glavar šestorice, se ga je še — navlekel. Znidar pa je vpil. kamor je prišel: Sarto! Zivio Sarto! Drugi dan. Komaj sem popil kavo, že so prihrumeli k meni Vsedli smo se. Glažek brinjevca smo izpili na zdravje vsak svojemu — papežu, ter čakali na pismonošo. Ura bije 10. Pismonoša vstopi. Vse skoči po koncu. Reva pismonoša obledi, izruvali so mu torbo. Le z največjo silo sem jo jaz rešil, izvzel ji časnik, ter ga še zloženega položil na mizo. „Noben se ga ne sme dotakniti. Tiho! Vsedite se." Strogo sem jim zapovedal. Molčč ubogajo! To so vam bili trenutki! Nestrpno čakanje! Žnidar Janez je koj trepetal. Sarto, Sarto, sem ga čul šepetati, pobožno — moliti. Odprem — — berem sam za se: — „J o ž e[f Sarto, patriarh beneški, izvoljen papeže m."--Povem glasno: Izvoljen je v-- Sarto! Nepopisno, kakšen_utis! Bliskoma je bil Žnidar Janez na mizi: Jaz, jaz, Žnidar Janez, jaz sem volil papeža. Če bi ga jaz ne volil, bi ne bil izvoljen —" „Jaz, jaz, Žnidar Janez, jaz sem vaš glavar! Moj Sarto, moj, je vaš papež.' Lip se je tresel od jeze. Potegnil je Žnidarja raz mize. Tega mu ni privoščil. „Ali je tvoj Sarto žnidar?" mu reče pikro. * „Ali je morda kmet?" mu zavrne žnidar. „Tiho bratje!" zapovem ogorčen jaz. Ne spodobi se za verne sinove cerkve, da bi se sedaj, ko je bil izvoljen novi naš sv. Oče, prepirali. Poživljam vas vse, vrla gorjanska šestorica, zakličimo našemu novemu papežu krepko in iz celega srca: Živio Sarto! Živio Pij X.l Vsi so vstali in krepko je donel naš jjozdrav novemu papežu. Vsi so bili ginjeni. Tudi Žnidar in Lip. Jaz jim preberem šenatančncja poročila. In glej! S ar t o j e k m e t a si n! In ime „Sarto" je po našem: Žnidar! Lip in Žnidar Janez se oba jočeta, in jo-kaje se srčno objameta! Dogodki v naši vladi. Pri nas v naši državni polovici sedaj lepo po čivamo in se veselimo ljubih počitnic in gledamo, kaj vse počno na Ogrskem. Tam se nimajo tako dobro kot mi. Poslanci so cel ljubi čas rogovilili in obštrujirali. Ogrska obštrukcija je vrgla že dve ministrstvi, in gorje bo tudi nadaljnjim, ako ne bodo hoteli razrešiti zveze, ki nas še nekoliko veže, namreč skupne vojske. Ogrski državni poslanci hočejo imeti svojo vojsko z madjarskim poveljujočim jezikom. Ta zahteva je pehnila z ministrskega stolca celo grozovitega baron Khuena Hedei varija. Podal je namreč cesarju odpoved, kakor smo omenili že zadnjič. Dolgo se je vil na vse strani, ali nič ni pomagalo. Prej ni bilo miru, da se je moral umckniti. Cesar je bil sedaj na letenskem stanovanju v Išlju. Ali sedaj je moral pretrgati počitnice in iti pogajat se za novega ministrskega predsednika. Sedaj že biva dalje časa v Budimpešti. Tam se ubija z ogrskimi politiki, z ogrskimi voditelji raznih strank in drugimi zastavnimi možmi. Ubogi vladar je toliko naporno delal, da je postal, kakor ravno poročajo, zelo nervozen. Vse delovanje je bilo do sedaj prazno. Členi liberalne stranke se 'rudijo na vse načine, da pregovore nasprotno stranko, naj odpusti svoje zahteve, češ ogrski poveljni jezik v vojski je za enkrat nesprejemljiv. Ako opozicija ne popusti, pravijo ti možje, ne dobi le-ta sploh nobenih ugodnosti, ampak vsi da se bodo združili zoper obštrukcijo. Liberalni voditelji svetujejo, naj se razpusti državni zbor, ako ne odneha opozicija Tc dni sprejema cesar razne može. Do sedaj še nimamo nobenih jasnih poročil o rešitvi teh homatij. Stvari stoje prav slabo. Govori in ugiba se na vse strani, kako bi se storilo. Nekateri svetujejo, naj se sestavi nekakšno začasno ministrstvo pod načelnikom ministrom L u k a č cm. Fejervari in Tisa sta pa mnenja, naj se obštrukcija zaduši kar s silo: razpusti naj se državni zbor, in razpišejo naj se nove volitve. Tretji pa mislijo, naj se vsa stvar pusti lepo pri miru, češ tako se bo kriza rešila sama po sebi. V teh zamotanih razmerah, ko ne more vlada ne naprej ne nazaj, si očitajo razni vodje, kdo je zakrivil to zmedenost. Krivi so pač mnogoteri, a pokoriti se more sedaj s svojin odstopom pač le baron Hedervary. O tem se govori, da popolnoma tudi sedaj ne bo miroval, ampak da bo vstopil v državni zbor in da bo navaden poslanec, ki bo v zboru deloval za svojo domovino. Med nasledniki tega barona se ime nujcjo največ Vekcrlc, Apponi, potem pa tudi Sapari, Andrasi in Caki. Da bi se izbrali le res dobri in zmožni možje! Prevrati na Srbskem. Na Srbskem se gode že zopet čudne reči. Celo leto že prihajajo samo žalostna poročila, in tudi sedaj niso vesela. Od početka, ko je nastopil novi kralj, se je kazalo, da bo mir v deželi, ker so sprejeli kralja z vidnim veseljem. Toda ni bilo vse tako zdravo in uravnano, kakor se je takrat kazalo. Oni možje, ki so umorili prejšnjega kralja, so postali skoro edini gospodarj v deželi, in so pravzaprav vladali le oni sami. Med njimi in pa med drugimi, ki so bili zadovoljni tudi s prejšnjim kraljem Aleksandrom, se je vnel hitro razpor. Kralj se obrača na vse strani, a nobena stranka mu neče biti pokorna, in vsaka hoče vladati. Kralj je v velikih škripcih. Poleg vsega tega pa ga tare pomanjkanje denarja; njegove blagajne so prazne, drugi bogataši pa mu ne marajo nič posoditi, ker se boje, da bi ne dobili denarja nazaj, ker šc ni utrjen njegov prestol. To je hudo., ker pravi vladar je le denar! Sedaj ima kralj Peter križ tudi z ministri. Vsi so mu odstopili. V teh homatijah si niso upali več dalje vladati. Ubogi kralj je moral odpoved seveda sprejeti in prevzeti sestavo novega ministrstva. A to je težavna stvar, zakaj hudo je vladati tam, kjer ni denarja, ne pokorščine, pač pa sam upor in nered. Novo ministrstvo sc je s težavo zopet sestavilo. Ali bodo ti kaj bolj srečni, in kralj ž njimi, bomo hitro videli. Sreče je res treba kralju Petru, zakaj sedaj je položaj jako resen zanj. Zarotniki se shajajo skrivej; čemu, se nc vc. Trdi se, da bo kralj odložil krono in zapustil s svojo rodbino Srbsko. Neki poročevalec trdi, da hoče odstopiti na korist svojemu sinu kraljiču Juriju. Dokler bi bil še mladoleten, bi namesto njega vladali regentje. Vse je prepričano, da se novi kralj nebo mogel vzdržati. Položaj v Bolgariji. V Bolgariji je silno slabo za kneza. No tega si je kriv pač sam. Sedaj, ko se cela Bolgarija zanima za dogodke, se knez lepo sprehaja po evropskih letoviščih in mu ni mar za svoje ljudstvo. Zato pa ima od dne do dne več nasprotnikov doma. Ministrski pr dsednik Petrov je dal poslati po kneza, naj se nemudoma vrne, ali dobili niso nobenega odgovora. Sploh Ferdinand molči in ne da glasu od sebe. In v tako resnih časih bi sc moral vendar vsaj malo brigati. Zakaj Bolgarija se pripravlja na vojsko. Ministrstvo sicer ne naroča orožja javno in naravnost, temveč kupujejo posamezni polki, kar je potrebno. Vojna ladja odhaja vsak dan po dvakrat v Odeso, kjer nalaga utrdbe in obleko. V Zofiji so zc dvakrat pregledali stanovanja, kjer bi za vojske stanovali vojaki. Načrt za vojskovanje je že v armad-nih rokah. Določeno je že, koliko konj, žita itd., morajo prinašati posamezne občine. Neprenehoma dohajajo pošiljatve novih pušk. Tovarne izdelujejo patrone. Ves narod je v ognju za vojsko s Turkom, in ako pride do nje, bodo imeli poslednji ze nekaj dela. — Balkan. Upori in nemiri na Balkanu so že ponehavali, in mislilo se je, zdaj pa zdaj bo konec tem praskam in spopadom, ki so se večkrat ponavljali. Toda motili smo se, in zelo motili; sedaj je kar naenkrat izbruhnil popoln prevrat na Balkanu. Prevrat je tako silen, da dela sive lase raznim diplomatom. Zdaj je vsa bolgarska Makedonija na nogah. Prevrat je res hud. Brzojavne žice so pretrgane, železnice so v mnogih krajih porušene, boj divja na vseh koncih in krajih. Najgrozovitejši čin je bil, ko so vrgli uporniki železniški most v zrak; na ta način so hoteli preprečiti dohod novih čet v monastirski okraj. Gibanje upornih čet mora biti zelo živahno, ker celo turška poročila priznavajo grozne novice. Precej je zasukal vso stvar umor ruskega konzula Rostkovskega, zakaj tega so umorili Turki kar meni nič tebi nič, brez vsakega povoda. Zato je zahtevala ruska vlada zadoščenja za to grozovito dejanje, kar bo Turčija tudi dala. Turčija dela z uporniki grdo, kar more, upornike pa to še podžiga, zato se dogajajo zelo čudne stvari. Iz vseh poročil, ki prihajajo vsak dan z bojišča, je posneti, da se upori vedno ponavljajo in da je včasih na strani vstajnikov, včasih pa na turški strani več ranjenih ali umorjenih. Za tlačene Makedonce se zanimajo vsi Balkanci. Srbi nabirajo zanje prostovoljce, Bolgarija se tudi giblje in vojaki se zelo navdušujejo za vojsko. Bolgarija za enkrat še ne napove Turčiji vojske, pač pa jo bo Turčija morala napovedati Bolgariji. Vsega tega pa konec tako hitro še ne bo. Da bi le bil takrat, ko bo, srečen! Junaška borba Hrvatov. Mnogo se je semtertje govorilo in pisalo, da bo odstopil mladi ban grof Pejačcvič. Hitro je jel hoditi k svojemu predniku v Budimpešto, in koj so si tolmačili, da mu nekaj ni prav. Bilo mu res marsikaj ni povolji, posebno ne denarno pomanjkanje; res so mislili, da mora Hrvaško zadeti vsak čas ban-kerot, ako ne doseže primerne nagodbe z Ogrsko. Ob teh govoricah so prisodili Pejačeviču že celo naslednika, bil je to grof, Erdedi. No do zdaj še o spremembi ne more biti govora! — Med temi dnevi so se po več krajih vršile volitve v sabor. Vladna stranka je povsod postavila svoje kandidate in silovito pritiskala na volivce; zato je na več krajih tudi prodrla, žalostno! Novi ban izvaja ravno tako pritiskanje kakor njegov zvesti sprednik. Razmere so res ostale pristarem. A boji se nadaljujejo vse eno. Pravična stvar mora enkrat vendarle zmagati. In narod je tudi še dovolj zaveden! V nekem kraju so hoteli vladni organi razobesiti mažarsko zastavo. Toda vsi ondotni prebivalci so se zavzeli za sveto narodno stvar, in niso pustili vihrati sovražne zastave. Tak narod ima gotovo bodočnost! Anarhistični napad na francoskega ministrskega predsednika. V Marsiliji je ustrelil neki laški delavec dvakrat proti vozu, v katerem se je peljal ministrski predsednik Combes, ki se je mudil ondi na učiteljskem posvetovanju. Ranjen ni bil nihče. Napadalca so koj prijeli Neki njegov tovariš, ki je slišal na ime Pikolo, je stal precej daleč stran. m je bil pripravljen za vsak slučaj, da ti pomagal svojemu tovarišu. ako bi sam ne izvršil svojega zlega namena. Tudi ta je streljal neki na predsednika. Oba napadalca sta že pod ključem: kronane slave so v večji nevarnosti, kakor pa naše. ki so priprostel Ru>ka vlada o j udih. Zelo pomenljivo spomenico je izdala te ini ruska vlada o Židih ali judih. V spomenici omenja vlaia več dogodkov, ki se tičejo judov. potem pa pravi, ia je protijudovsko gibanje zaradi tega tako živahno, ker t udje tako silno pritiskajo na kristjane, ijer je gospodar jud. pravi, je vsak človek velik revež. Tudi ako zemlja bogato obrodi m ima ljudstvo vsesa v Izobilju, se ljudstvo ne more oprostiti židovskih krempljev Brez juda ne more rokodelec izvrševati svoje obrti, kmet ne obdelovati svojega polja. Zakaj, kakor naglo se kdov stiski obrne io j u i a. je i a celo življenje njegov suženj. S predrzno goljuinostjo si pridobi jud vsa temijišca. zato lahko umetno dvigne ceno zemlji. Zid postane ei:ni posredovalec med delom m kapitalom. Židje se znajo izogniti raznim zakonskim določbam, pod-kupavati uradnike, sploc so pr. njem razmere, v kakršnih ne more potem živet: noben kristjan. — To izjavo je izdala ruska vlada, ker so se v zadnjem času pr.sodili veliki spopadi med krstjan: in ■ udi v Kišenevo. Tam so mahnil: kristjan: po judih. ker so jih len silno stiskali. — Saj takega bi izdala tudi lahko naša vlada, ker so v Galiciji razmere še veliko slabše kot na Ruskem. Tim na Ga-hškem imajo zidje vse v rokah denar m ljudi: potem pa delajo z deželo, kak jr j m je ljubo. L; udstvo izsesavajo kakor pijavke in vlada, namesto ia bi se zavzela za krščanske prebivalce. šc prav zelo simpatizira s tamkajšnjimi jud:' Seveda a imajo denar, denar je pa glavna stvar — zato s: pa rudi naša vlada kaj rada malo prizanese. Grozovita osveta. Pred kratkim pnleti nekega dne neki cisan. z imenom Nikolaj Bozsura v največjem strahu k županu neke bližnje vasi pr. Velikem Becskereku na Ogrskem. Revež prosi za božjo voljo, naj se ga usmilijo in skrijejo pred tolpo ciganov, češ ia ga hočejo umoriti, ker jih je bil nekoč ovadiL Župan mu je preskrbe! prenočišče v šoli m je cigane, ki so Bozsuro iskali, odpravil. Le ta je prenočil v šoli. a o njem m bilo naslednjega dne ne sluha ne duha. Menili so. ia jo je sam popihal. Pozneje pa se je resnica pokazala Nesrečneža so zgrabili in odpeljali zvezanega njegovi rojaki, potem ko so ulomili vrata v njegovo bivališče. Cigan je so svojej žrtvi iztakndi najprej oči. potem izrezali jezik. Potem so pripogmli dvoje akacij m navezali nanje na vsako po eno nogo nesrečnikovo, na kar so spustili. Telo je bilo vsled tega popolnoma razkosano. Orožniki iščejo knvce. ia jih izroče pravici. Iz Velikih Lašič. Dne 10. avgusta zvečer j., prišel nadvojvoda Jožef Ferdinand v Velike Lašiče. s.;r so tačas imel. vojaki 27. polka vaje. Lašičar.;.- so sa slovesno vsprejel:. Vas je bila v cesarskih :r. slovenskih zastavah okna so bila lepo raz sv • t: .na. Premnogo ljudi se je zbralo na vasi, kjer s. nadvojvoda navdušeno pozdravljali z ,živo-*k!ici katoliško politično iruštvo za kočevski -.raj je sklicalo dne 16. avgusta v Velikih Lašičah -- d. kateresa se je udeležilo do 500 ljudi. Tako v-. -:an-ska -ieležba pa: pr.ča. ia je naše ljudstvo p- ' :ao zrelo. Shodu je predsedoval g. deželni posl inec Jaklič, govoril pa je g. državni in deželni p< s 1-r.ic dr Šusteršič. Govoril je o državnem in dež- -.;m zbor:, o osrski zahtevi radi maijarskega jez a v armadi, o splošni volivni pravici in naposled j. zo-spod govornik pozval zborovalce. ia naj 11 septembra pr dopolnilni državno-zborski voli?vi ;iru-žijo svoje glasove na kandidata katoliško na* ine stranke i -- mesa svetnika -ukljeja. Na stotin.- moz je navdušeno pozdravljalo g vodja katoliško-na: :dne stranke. Med sovorom se je čulo večkrat v-imo odobravanje. Shod je izrekel zaupnico katol ško-narodmm poslancem, z navdušenjem je bila sp-.';eta resolucija za splošno volivno pravico. Zboroval, so bili veseli m zadovoljni, ia so slišali svojega poslanca. Prosili so za. ia bi še kiaj prišel v Lašice na shod. kar je g. poslanec tudi obljubil. Upamo "a rudi. ia bodo zborovalci zvesti dani besedi, ter bodo vsi pršli 10. septembra na volišče volit g. Susjeja. Hranilnica in posojilnica v Velikih Lašičah deluj« še-le 5 mesecev, a si je v tem kratkem čas: pridobila popolno zaupanje pri ljudeh. Zato vlažijo vanjo pridno svoje novce. Vloge se obrestujejo po , od sto Vendar omeniti moram, kako napačno je. ako kdo ne naloži svojega denarja v hranilnici, ampak ga ima ioma. kjer je denar mrtev in ne nese nikakesa dobička. Pa še kaka nezgoda se lahko pripeti, kakor se je pred kratkim zgodilo v Dvorski vasi. Neka žena je imela svoj denar, blizu <0 K. zaklenjen z omarici. Ko ni bilo nikogar doma. priplazi tat v sobo in ukrade ves denar. Za spomin je pustil le prazno denarnico Doslej tatu še niso dobili. Sicer imamo sočutje z ženo, vendar to naj bo opomin, da denar dobro shranite! Najboljše je, če ga vložite v hranilnico, saj če ga potrebujete, ga lahko vzdignete, kadar hočete. — Napačno je tudi, ako se kdo sramuje iskati posojila pri posojilnici, ampak ga išče rajše pri kakem „možu\ kjer pa mora navadno višje obresti plačati kakor v posojilnici. Znani so slučaji, ko so dolžniki morali plačevati po 7, 8 ali pa še več od sto Sedaj ni treba tega več, pri laški hranilnici in posojilnici se dobi posojilo po 5% bodisi na vknjižbo bodisi na poroštvo. Kazun tega dela posojilnica zadolžnice in vse izjave, ki so pri vknjižbi potrebne, zastonj. Namen hranilnice in posojilnice je edino koristiti ljudem. Prav tako kakor hranilnica napreduje tudi kmetijsko društvo. Vendar še bolj bi napredovalo, ako bi vsi udje izpolnjevali svoje dolžnosti. Udje, oklenite se tega za vas prekoristnega društva, kupujte edino le v zadrugi. Kajti potem bo mogoče, da bodete še cenejše kupovali. V edinosti, v slogi je moč! Ako bote skupaj držali, ako bote vsi v društvu kupovali, bo to vam samim v korist. Cene bodo padle in kar je dobička, pripada vam. Ako kdo ob-rekuje, ne vrjemite. Če hočete kaj izvedeti ali povedati, obrnite se do načelstva, ki je vedno pripravljeno iti vsakemu na roke Iz Slavine. Dne 15. avgusta smo imeli pri nas zopet izvanredno slovesnost. Cerkveno blagoslov-ljenje je že tako, kar privabi k Materi Božji mnogo ljudi iz cele fare. Letos je pa bilo še blagoslovljenje novega križevega pota. Splošno priljubljeni a žal nevarno bolni g. župnik hočejo Marijo takorekoč z gorečnostjo za čast božjo in Njeno slavo prisiliti, da jim izprosi ljubega zdravja. Naročili so za starodavno tukajšno Marijino svetišče nov križev pot, krasno tirolsko delo tvrdke Martiner iz St. Ulrich-Groden. Delo je vzbuknjeno in iz lesa izdolbeno. Obrazi raznih podob so na vsaki postaji krasno umetniško izdelani. Lepo se podajo tudi mali an-geljčki, na vsaki postaji po dva, noseči razno orodje Jezusovega trpljenja v rokah. Prevladuje mnenje, da je malo križevih potov na Kranjskem, ki bi prekašali po umetnosti naš križev pot. Le pisava na postajah malo kazi umetnost in razodeva, da je umetniku slovenski jezik tuj, kar edino je obžalovati. To krasno delo blagoslovili so omenjenega dne vlč. g. o. Cornelius Petrič iz Novega mesta V svečanem sprevodu med pritrkavanjem zvonov nesli so vrli mladeniči izobraževalnega društva 14 postajnih tabel v kolikor mogoče snažno pobeljeno in po- slikano starodavno baziliko, kjer se je izvršilo blagoslovljenje. Le nekaj smo opazili pri izobraževalnem društvu. Nima namreč še zastave. Kako bi bilo lepo, ko bi tudi udje izobraževalnega društva se lahko zbirali pod svojo zastavo. Dobra volja vse premaga. Postaje so spremljale dekleta Marijine družbe z zastavo in nekatere celo z venci na glavah in z gorečimi svečami v rokah. Odkar je lepa družba ustanovljena, so dekleta ob tej priliki še le prvikrat slovesno nastopile kakor v opomin, da jih čaka v družbi le pot križa in trpljenja ter zaničevanja od strani nasprotnikov. Po blagoslovu so g. o. frančiškan v lepem govoru razložili pomen in korist sv. križevega pota. Srčna hvala jim za blagi trud. Hvalo izrekamo tudi blagorod. g. nadučitelju Frančišku Verbiču, ki je kot vodja cerkvenega petja se zelo potrudil, da se je slovesnost tako lepo izvršila. Dokaj težko latinsko mašo so vseskozi peli priprosti kmečki pevci in pevke pod njegovim spretnim vodstvom tako dovršeno, da smo mislili, da nismo na kmetih, temuč v kakem večjem mestu. Dal Bog, da bi bili vsi orgljavci tako vestni! Kakor je bilo dopoludne vse lepo in veličastno, enako je bilo popoludne žalostno. Blage dekleta Marijine družbe spremile so k večnemu počitku svojo prvo zamrlo sosestro. Videlo se je pri sprevodu, kako tekmujejo med seboj, kako bi skazale večjo ljubezen pokojni. Spletle so iz svežih rož lepo število krasnih vencev, katere so nesle lepo oblečene z venci na glavah pred krsto. Tudi dekleta Marijine družbe iz Trnja so pokojni darovale lep venec in jo počastile z zadnjim spremstvom k večnemu počitku. Srčna hvala za to ljubav kakor tudi za globoko v srce segajoče žalostinke, katere so zapele prav lepo pred hišo, v cerkvi in ob grobu. V spodbudo dekletom Marijine družbe, kakor tudi onim, ki še premišljujejo, ali bi vstopile v Marijino družbo ali ne, spregovorili so vlč. g. Alojzij Železnik, kurat v Trnju, poleg sv. pisma nekaj srce pretresujočih besed, kar je vsem pričujočim, tudi krepkim možem privabilo solze v oči. Pokojno so spremili k večnemu počitku štirje duhovniki in ker je bil ravno praznik, vdeležilo se je pogreba razun dveh Marijinih družb še veliko drugih ljudi, tako da je bil pogreb pokojne res veličasten. Vsi, ki so ga videli, rekli so, da tako lepega sprevoda v Slavini še ni bilo. Dekleta Marijine družbe naj si torej zapomnijo, da ni nečastno Mariji služiti, in naj bodo radi tega nevstrašene, da tako kmalu še druge privabijo pod svojo krasno zastavo. Iz Podloža na Notranjskem. Naša vas ni kaj posebnega. Leži med obraščenimi hribi v skriti dolini. Zato bi bila marsikomu neznana, če bi ne imel« nad seboj vrhu gore lepo, okrog 200 let staro, božjepotno cerkev Sv. Križa, katero obiskuje leto za letom na tisoče romarjev, ki večkrat tudi v vasi prenočujejo. Nekaj zanimivega za oko tujca je med drugim naše okrog vasi ležeče polje, ne sicer veliko toda prijazno v ravno dolino vloženo, tako da jc lepo lego kar občudovati. Vsled tega ostane slednjemu romarju v spominu ne le ono, kar je na gori doživel, pač tudi to kar sc v znožju gore vidi. Živimo pri nas, kar je mogoče skromno. V severno Ameriko so odšle skoro vse boljše moči, namenoma da z delom rok poskrbe sebi in svojim boljšo pri-hodnjost. Dosedaj nam dohajajo vgodna poročila, pa tudi tu in tam lepi novci, zato smemo biti ponosni na svojce v daljnem svetu. Pri vsakdanjih opravilih nam je včasih zelo tesna, posebno tam. kjer je izročeno vse le ženskim rokam, pa pomagamo si po moči med seboj in z božjo pomočjo je vse storjeno. V prostih urah nas poučuje in vedri .Domoljub". kateri zahaja redno skoro v v?ako drugo hišo. Tudi .Bogoljub* nas obiskuje, po nekem zunaj kraja živečem domačinu kakor pred leti .Domoljub", in nam zelo vgaja, posebno mladiua slastno sega po njem. Vsiluje se nam tudi brezverski .Rodoljub", katerega pa razun dveh nihče ne mara. Zato bi bilo želeti, da ga slavno poštno odpraviteljstvo v Ložu ne vsiljuje za nošnjo na dom našim ljudem, kdor ga hoče imeti, naj pride sam ponj: škode pa tudi ni. če tam ostane. Sploh rečeno, list ki hoče na vsaki, tudi nesramni način ogrditi toliko za splošni blagor med nami delujočega duhovnega voditelja preč gospoda Petra, zasluži le peč ali pa stranišče, — Povedati bi imeli tudi o novici, katera sc je te dni bliskoma raznesla. da dobimo od Rakeka na Prerij krajevno železnico, pa se nam idi le prazna bajka Čemu je treba pri nas železnice • Onih par voiov lesa že odpeljejo konji in voli, tako tudi obratno ra nizko ceno vsakdanje potrebščine Kje je pa tudi zato napravo 3 miljoec goldinaijev? Pri onih, kateri jo rele, ?o-tovo ne! Zato je menda u misel še mani kot trikrat ničli Mekinj. O našem društvenem gibanju je .Domoljub" že nekaj objavil. Poročal je. da e tukajšnje kat. slov izobraževalno dr-kvo koj prn mesec svojega obstanka pnrečilo gledališko predstavo. Da ne bi kdo sumil, da je društvo otrpnilo alt celo zmrznilo — pa kar »e vsprioo srpanovega sol n ca nemogoče — naj omenim še neka; o r. tre-vem delovanju. Prvo predavanje je os-krt«! prečistiti gosp kanonik Jane-- Sušmk ir Ljubljane* kiten je navzočim iako mikamo popisoval arktične pokrajine severnega rečsu ter Fr.tv: Sasstmrvo eks:pedicijo. Dne 15. in lt\ avrur-i so dekkta vpr.-torile lepo vgro TSmn Mar.jma4 s pevskia; - buraškimi točkami. Burno ploskanje je svedočilo, da je ves vspored veselice občinstvu ugajal. Udeležila so se veselice zastopstva bratskih društev j2 1). M. v Polji ter Rodice Poleg kmetskih ljudi bilo je tudi precej inteligence navzoče. Ne bom navajal imen posameznih kakor zadnjič, ko sem se nekemu gospodu zameril, da mi zdaj žuga, ker je svoje ime v .Domoljubu* bral. Ker je bilo treba, precejšen del društvenih dohodkov žrtovati za napravo gledališkega odra, vzdržuje društvo za sedaj samo 5 iztisov Slovenskega Lista" ter 5 iztisov „Mira", ki krožijo med udi. Ko se društvo gmotno okrepi, bode vodstvo vso pozornost obrnilo za napravo društvene knjižnice. Iz tega je razvidno, da ima vodstvo prospeh društva pred očmi, vsaj pri tako nizki članarini -1 krona — se ne more več storiti. Tajnik. Iz Zatičine se nam poroča: Že petič so naši čč. oo. cistercijani najslovesneje obhajali god redovnega patrona sv. Bernarda 20. t. m. Slavnostni govor je govoril naš rojak č. g. beneficijat J. Potokar iz Smartna pri Litiji. Slovesno pontitikalno sv. mašo pa je opravil naš mil. g. opat. Cerkvene slovesnosti se je vdeležilo veliko število svetnih duhovnikov, med njimi msgr. Jeriha iz Novega Mesta, direktor Matica iz Zagreba, izmed redovnikov frančiškan p. Rajnerij, p. Popotnik, prijor usmiljenih bratov in mnogo vernega ljudstva. — Ob 3. uri popoldne je imel m:l. g. opat slovesne večernice. — V predpražnik sv Bernarda je dokončal novicijat fr. Bernard Marenčič iz Kranja ter napravil navadno obljubo in prejel črni škapulir. Samostan ima sedaj 2 patra in 1 fratra Slovenca. Dal Bog, da sc oglasi kmalu kaj novih moči. Iz Podkraja nad Vipavo Pri nas bodo zdaj prav v kratkem občinske volitve. In zaradi tega želim svoje rojake po .Domoljubu" nekoliko opozoriti na te volitve. Prosim vas vse zavedne volivce, prej ko pojdeie volit, premislite, v kakšnem stanu so zdaj občinske stvari. zlasti kako silno slabo so občinske prti uravnane Volite take može, ki bodo zmožni obhao nekoliko predrugačiti, in jo držati v dobrem red- Marsikaj bi se dalo doseči, ako bi bili pravi -crs na krmilu. Zlasii za našo zanemarjeno mladino se bo treba ozreti, ki je v omiki jako zaostala. MUdeači, vpišite se v Marijino družbo, na veliko veselje svojega č. g. župnika in vseh poštenih ljudi! -igotoris vis, da :a izobrazba je veliko veliko boljša cc ooe, kiiero prineso večkrat vojaki domov, in katero - Bogj bodi potoženo — radi trosijo naokrog. >es:egi pr. m. se je vstrelil vojak v Vipavi, baje zalo ker >e ;ael malo novcev, vendar je bil še toliko srečen da se je spravil z B^om, in da je na- okoli stoječe svaril pred takim činom. Bog mu bodi milostljiv! Podkrajčan. Kozjanski vsevedež. „Ljuba naša slovenska domovina, nikdar mi ne izgineš iz spomina." Tako si je mislil „kozjanski vsevedež" dne 4. julija ali na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda, ko je gledal nebroj žarečih Ciril - Metodovih kresov, ki so plapolali proti nebeškim višavam ob štajersko -hrvaški meji. Kdor je gledal ta večer z Zdolskega hribčka to čarobno razsvitljavo, je bil do srca od veselja ganjen. Nad sto kresov bi bil lahko naštel. Pa še mnogo več bi jih bilo, a žalibog deževno in mokro vreme je nekoliko nagajalo. Pa narodno -katoliški Slovenci se niso ustrašili mokrega vremena, ampak ponosno palili velikanske Ciril - Metodove krese ob gromenju topičev. ^S tem so pokazali, da slovenski narod čisla in proslavlja z veliko vnemo solunska brata sv. C.irila in Metoda, ki sta sejala seme božje besede v našem lepem slovenskem jeziku že več kakor pred tisoč leti po naših slovenskih deželah in užigala luč sv. vere. Tudi sedaj sv. Ciril in Metod prosita za slovenski rod! — Sveta maša - zadušnica za rajnim sv. Očetom Leon-om XIII. se je vršila v Kozjem dnč 28. julija ob 9'/, uri zjutraj; služil jo je ob asistenciji več duhovnikov pr. g. kanonik Ivan Bozina. Vdeležilo se je je večinoma vse sodnijsko uradništvo, okrajno zastopstvo, slavno županstvo, učiteljstvo s šolarji in mnogo drugih faranov. — Med 21. in 25. julijem se je ponesrečil in ubil gostilničar Franc Čepin, doma na Pilštanju. Idoč po svojih opravkih od Razborja blizo Zidanega mosta proti domu, dohitel ga je večerni mrak, v katerem je revež zabredel in zašel na več metrov visoko skalovje, s katerega je padci v globoki prepad. Šele čez tri dni so ga našli mrtvega. Hog bodi milostljiv sodnik njegovi duši. — Unč 28. julija popoldan se je ponesrečil novomašnik iz IV. leta č. gosp. Ivan Škrbec iz Podsrede. Peljal se je namreč na zlato sv. mašo v Polje, pa nesreča ga je medpotoma dohitela. Ravno na ovinku pri kapelici Matere Božje nad Bučem se je odtrgalo oje na koleseljnu in zagnalo konje na stran, in vsled tega se je koleselj prevrgel s č. g. novomašnikom, ki si je zlomil eno nogo skoraj popolnoma. Omenjeni gospod bi imel dnč 16. avgusta služiti novo sveto mašo, a huda nesreča je to preprečila. Odpeljali so ga v Gradec v bolnišnico, v kateri bo moral gotovo nekaj tednov ostati. Velika žalost je to za Pod-sredške farane; a še večja za g. novomašnika, ker ne more stopiti pred oltar Gospodov. Daj Bog, da kmalu okreva! — Dnč 29. julija je obhajal v Polju ob Sotli č. g. župnik Martin Kragl zlato sv. mašo v krogu svojih duhovnih sobratov in obdan od uda-nega mu ljudstva. Častitamo! - Boj s ciganskim lopovom je imel dnč 23. julija v Lesičnem (okraj Kozje,) orožnik postajevodja g. Košar z Zidanega mosta, ki je hudo ranjen. O te'm ciganskem boju natančneje prihodnjič. Duhovniško spremembe v ljubljanski škofiji Premeščeni so bili naslednji častiti gospodje: Josip Demšar, kape'an v Kočevju, kot pr efekt v knezo-škofljsko Alojzi j evišče; Josip Koblar, kapelan v Ribnici, kot ekspozit na Goro pri Sodražici; kapelan Anton Skubic iz Cerknice v Ribnico; Ivan Plahutnik z Iga v Cerknico; Frančišek Zupančič iz Črnomlja na Ig; Ivan Baloh iz Kranjske gore v Mengeš; Anton Čop iz Bohinjske Bistrice v Kranjsko goro; resignirani župnik Frančišek Pavlin s Cola kot župni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; kapelan Ivan Jane od Sv. Križa pri Litiji kot župni upravitelj na Col; Evgen Legat iz Planine k Sv. Križu pri Litiji; Alojzij Merhar iz Šmartnega pri Litiji v Planino; Janez Erjavec iz Boštanja v Šmartno pri Litiji; Josip Ocepek iz Čemšenika v Boštanj; Jakob Ogrizek iz Hinj v Vreme; Josip Perz iz Črmošnjic v Hinje; Jak. Žust iz Radeč pri Zidanem mostu v Krško; Josip Podlipnik iz St.Janža v Predoslje; Valentin Remškar iz Preddvora kot ekspozit v Matenjo vas pri Sla vini; Alojzij Podobnik od Sv. Trojice pri Tržišču na Studenec; Josip Sever iz Cerkljan pri Kršlcem k Sv. Trojici pri Tržišču; Jakob Pokoren iz Starega trga pri Poljanah na Dole pri Litiji; Peter Jane iz Toplic v Stari trg pri Poljanah; Andrej Ma-gajna iz Loškega potoka v Knežak; Leopold Kolbezen iz Dolenje vasi v Faro pri Kostelu. Na novo nameščeni so bili naslednji čč. gg.se-meniški duhovniki: Josip Logar kot kapelan v Kočevju; Leopold Podlogar v Črnomlju; Martin Drolc kot drugi kapelan na Igu; Martin Pečarič v Čemšeniku; Matej Ahačič v Radečah pri Zid. mostu; Martin Stular kot drugi kapelan v Mirni peči; Mihael Kmet v Loškem potoku, Janez Kozina v Dolenji vasi. — ilanovo nameščeni čč. gg. novomašnik i: Rudolf Cepuder kot kapelan in beneficijat v Gorjah; Janez Jovan kot kapelan v Bohinjski Bistrici; Josip Kraker v Črnomošnjicah; Frančišek Vovko v Starem trgu pri Ložu; Frančišek Steržaj v St.Janžu; Josip Gosnša v Preddvora; Leopold Čem* t Cerkljah pn j Krškem: Peter Natlačen v Toplicah: Janez Mikui kot dragi kapelan v Poljanah nad Skotijo Loko. Osebne vesti iz ljubljanske škefije. Kac;m.'co vmtš.^c je bil vfcraj na iupetjc Š k o c i j a n pri Turjaku č. g J a k o b M e r c . do««hj iupoik pn st Troj i.u nad Cerknico. - Semeni iki duhovni č g. M a r t i n P e č a r i i j« nitrek^n kot kapelan v B • i t a n j u mesto v č-.mieniko. — Č. gc-■pod Josip 2i;ir, kap«'in v Dobrvfoijah, premešan u župnega upravitelja v St Lovrenc ; ob Temoici — V Dobrepcl e j« premene3 i e ka-peUn Anton G o 1 t 11 Meo«a Prezeotiran je ra iopnijo Batno pe l e č. g. Adcl: Knol. ociotni žcpci upravitelj, in :a župnijo Poljani« č. g. Frančišek šrurm ccdc-cc: župn: upravitelj. Zlato našo S-"1 obhajal v nedeljo. č septembra tega leta ob 10. uri v Podšentjurj« pr. Izlak: c g rran-čišek Jeršič. župnik v pokoju. S?re«e«be * fraeč pr«««c»ji V Lj-bjan-: pr.de p. kegalit Čebul). Ni svet; Gore F A vreli j Ksafelj gvariun. F Franc Ambrož. V Novoresto F. .Vanazr \\~sa :a učitelja. V Kamms F. Klemea Grarpovčan katehet. V Pazin: F iLnzaaemus Wes:er. V Suira P Eleks Hamler m F Aazelm Mure. V Jiar.bom: P. Kahst Heric grari an. F Fihp Pere r-Jmr. r «u-sijan Zemljuk m Fr.denk Salkr kape asa 5v. Trojica: P. Kajetan Kogej vikar. F Albert Ptic katebet m kapelan Brezje: F. Alkantara Cčranc. F. iliii Brelih. P. Norten Ssšaik Prtviacialo® kapaciaske pnjviti-j« lairac;siem. Štajerskem Primorskem je -.ZTclen ? rer- var. rodom Nove seščan. Deaetiataico ajašaiitva se ca B-rezjai praznoval: sošolci :er tem povodom presvi^tr; knez.:«k:ri poslali »danost«? izjavo is 110 krve :a jav.ee. Presvetli knejoškcf se je po č. g acšeajskeas župniku Trpita pr.jarao zahvalil vsem. Osebaa v««t Župnijo Reteče ;< ZocC Iz župcJt A»drej Šimenc. doslej župnik pr. S: Lovrencu. — Župnikom ca Katinar. pr. Trsoa je : meno vi - vtis-časmi gospod Josip Saiiaar. doseči! upravitelj župnije Kontovelj. Žapaija Slap pr. V. pa v. -e podel. e=a dosedanjemu usešejem:: kurata č. g. Vakuumu Vtaričc. llmri je 20. t m. rruaj vekzasicRL. preč fospoi Mami: Narobe, r.pcik ziatomašnJt v Zap.reai pr. Smleiniku. Star je bil >2 let Vsem -■>- se priporoča v pr.jauen spomin in moti« v. R. L P. Žepa kos u Ofkisi pr. Tri:, je imea»: -»ar i gospod Ivan Slavec iosedajEj: žurcus sa Repentabra. Vvihci. Za dopoimlao Toiiter t driavri itor dne 10. septeabra je ieiešaa v^ia ioicoia, ia volijo aaajše obaoe v šoied2_n cččiaaL a acer v ribniškem sodnem okraju: Občina Dane v Jurjovici. občina Gora v Loškem Potoku, občina Vel. Poljane v Sušiu. V litijskem okraju: Občina Kolovrat v Kandršah. občine Stepanja vas. Zagorica, Podfcoršt in Prapreče volijo Podgabrom, občine Te-menica. Radohova vas. Leskovec, Češnjice in Vel Fece v Doba: občine Luče. Križnavas in Dedendol v Žalni, občina Muljava na Krki: občine Draga. Gorenja vas a Hudo v Sl Vidu V 1 j u b 1 j a n s k i okolici: Občina Ptjava Gorica v Želimljah. občina Vrbljene v Tomišlju. Romarski vlak v Og ej in na S*. Goro Romarski vlak v Oglej :n na Sv Goro odide iz Ljubljane na Malt jiaren v torek, 8. septembra, o k o 1 u 11. u r e zvečer. Ob 5 uri zjutraj prihod v V:l!a V:ncenhna zadnja postaja . ob 6. uri v Uglej O: f.ha sv. maša z blagoslovom, vmes sv. ofcha-.k) Zajutrek. Ob 9. pridiga in pontirikalna sv. raša. Fo maš; ogledovanje bazilike, kripte, muzeja na stolp itd. Ob 12 obed Ob 1. .z Ogleja, ob 2. iz Villa Vincentina. ot p;l 1 {r±c>i v Gonco. odtod z omnibusi ah peš v Scliin m odum peš na Sv. Goro. Ob pol T vhod t svetišče m pete litanije. Zjctnj ob d pni ga in tiha sv. maša z blago-5lovom, -ti njo sv. obhajilo. Potem zajutrek. Ob 9. pr.i ri ji pontirikalna sv. maša. Ob 11 obed. : 12. : gore. ob - iz Gorice, ob 10. v Ljubljani Prosilo se bo v Rtmu. da vsi udeležniki. ki prej-—ej«: S". e:e :akri=eate. dobe popolni odpustek Teda; torej še enkrat prosimo, da bi osla-»ea::vc:::aočia:prej mogoče v p o s 1 a 1 i ra n. razred 12 K. :a III. 7.S0 Rcaarje* na Sveto Goro in v Oglej je oglašenib sad : :•:. Na BičCu zidajo novo cerkev v gotičnem slofu p: zdčrzk slovečega graditelja Fridenka barona Schaiižta Savbenemu odbora na čelu je kner Lmst VTinč-scfcgraetr. Ta odbor nabira darove za zgriifco, da župljace obvaroval troškov Odbor se nadeja, ii iz»rš: svojo oak«o io pr.hc-dnjega leta. ob 9».'- letnici, cdkar je cesar Henr.k podani Bled bnksinskim škofom. S«tafl93 1894 1895 ste tov »totov M gld -totov za gUl. -lotov /a Kruh .... ..... 16.948 118.390 11.837 ■58.265 41.739 48.626 9.312 46 824 Ržena moka....... 730 6.503 5.233 32.637 2.8-86 14.698 4.0+6 17.142 Pšenična moka...... 1.753 14.999 2 086 12 829 2.161 13.151 2.756 17.794 Otrobi......... 9.544 — 7236 _ 7.354 6.306 __ Koruzni zdrob 'šrot .... 548 — 2.281 _ 951 11 _. Ječmenov šrot...... 1*6 — — _ 24* _ Bel kruh........ — 2.055 — 3.654 2.250 1.975 Drugi izdelki....... — 720 — 3.360 ___ 10.120 13.C»'0 Žita in krmil se je kupilo . . — 157670 — 106 707 _ 85 656 S4 024 Čisti dobiček je znašal . . . 5..867 — 7.413 — 9.245 — 12.420 Zadnja leta je promet v tej pekarni še mnogo, mnogo večji. In zato pravijo zadružniki: Ako bi bili vedeli, da se bo stvar tako lepo razvijala, bi bili napravili precej od začetka pekarno še enkrat večjo. Zadruge prvi namen je kolikor moč dobro izkoristiti žito svojih udov ne pa delati neposrednega dobička in kljub previdnim računom se vendar le nabere zaslužka čez 12.000 gld. ali 24.000 K. To bi bila ena podlaga naših nadaljnih izvajanj. Obelisk. Sestavil Luštrek Srečko (Feliks). a soglasnik a a a roparska žival a a a a a čarovnica a b c c d moško krstno ime d e e e e gora na Krasu e i i i i sadje i j j j j vas pri Ljubljani k k k k k kovina k k k 1 1 denar 1 m n n n neprijeten hišni prebivalec n o o 0 0 šolska priprava 0 0 o P P grški modrijan r r r r r dan v tednu r s s s s voda s š š v z ptica. Križ. Sest. Fr. Privšek. a a a o s s c h a d i j 1 J J k k 1 1 m m n n n o o o r v o o p p t u u u r z z Soglasnik, žival, rastlina, moško ime, hrošč, kovina, del igle, hišna oprava, rastlina, žival, reka v Evropr, moško ime, reka v Aziji. Rebus. I upori so Balkan-u Ane gane senica" hčer' Besedna uganka. I. a a a 1 1 Besede naj po-m n n n o menijo 2 moški o o o r r t t 1 2 1 2 1 2 imeni in reko v Aziji. II. v 3 4 1 3 4 p 3 4 Rešitev ugank v zadnji številki. Demant. A v o P i e. I. grob grof grom groš Besedni uganki. II. kopel Korel kotel kozel. Rebus. Pij X j« naslednik velikega Leona. Spomenik P e L i n b r e z a S 1 0 k a J a n e z D a 1 m a t i n s k o V i n 0 g r a d n i k S 1 a ▼ n i P a P 6 i S 1 0 v e n š č i n a z v e z d a r n i c a z a j e c t e s t 0 k 0 t e 1 s 1 i v a v 0 j a k m 1 e k 0 Js t r a g a rj (In i 1 i m e t e r| Ji e k a r n i c a [ F" a m 0 g 1 a s n i T~j Vse so prav redi 1 i: Anton Melik, dijak v Črni vasi pri Ljubljani; Oros'av RajSter v Paki pri Šaleku; Marija Krnc v Sidraž:ci; Julka Ferjančifi, Mici Ipavec, Radivoj Jereb, Jakob Kavčič in Janko Zapotoški v Zavratcu pri Idriji; Matija Bobnar, posestnik v Lshovičah; Avgust Rozoičen in Mici Opara v Gornjih Pon kvah pr Trebnjem; Ivana, Margareta, Josipa in Vatro-sav Šubic; Jož-jf Žagar v Sari Loki; Franc Koželjski; Mana Fende in Ignacij Cuderman v Orehovljah; Andrej Porenta v Virmažah; Vekoslav Levstik v J. pod sv. Gregorjem; Anton biraj korporal 97. polka v Trstu pri vajah; Marija Zajec in Frančiška Peiušek v Žimaricah pri Sodražici; Andrej Dolinar r Škofjiloki; Fr. Petrič učitelj, Ludovik Petrič učit. kandidat, Rafael Petrič, dijak, Zvonko Žitnik, kadet vsi v Strugah pri Dobrepolju; Flo-rijan Engelsberger v Krškem; Janez Mesec, Žan Suhodolnik, Jožef Petkovšek >n Tomaž Grom, fantje na Stari Vrhnki; Angela Stupica, in Ivana Kljun ter Josip Stupica, Leopold Stupica in Franc Pucolj, tretješolci, v Sodražici. Za smeh in kratek čas. ........................................................ Wm" Prihodnja številka .DOMOUUBA" Izide dne IT. septembra 1903. f f f f f f f f f | r^^^^r????^?? ?f ?5f ? ? ?f????f=r?TlT?f?fil??M??? Loterijske srečke. Lil«, 22. »VgT3*U Tr»t »trasta D«**], S9. arrasta 6rt4M Ž '. aTgUSta 1? 7» 47 iS bi £4 ,4 til V K do S3 17 2> 37 Kava in čaj to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, cepopačeno kavo ob najnižjih cenah Naša nad lOO.OOj oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava in naš čaj sta zeio biagodišeča in ukusna pa jako izdatna. Kava Javaflor. izvrsten. 4', klg za gld 6 65 „ fin. zelen. klg za gld. 5 90 Javabrasil. mešalec, 4' Pošilja se zadacano :n stroškov na vsako pošto. klg. za gld. 5 45 franko, brez 133 6-1 Cenik brezplačno in franko TURIi i 11 <11-. veleposestnik na Javi Prodaja kave in čaja v lasmi upravi Trat via acquedotto. 3-8. ____>01__ Zahvala zavarovalni družbi ,.Allianztk, Pri gori omenjeni družbi je bil kratko časa zavarovan moj mož Ivan Zobec. Po njegovr smrti izplačala mi je omenjena zavarovalna družba po svojem glavnem zastopniku g. Ferdo Malloth-u r Ljubljani polno zavarovalno svoto točno in brez ovir. Doiinost mi je toraj. da izrekam temu društvu javno svojo zahvalo in jo vsakemu najtopleje priporočam. Viimarje pri Ljubljani 27. avgusta 1903. i« i-i Ivanka Zobec. Potrdi županstvo St. Vid nad Ljubljano. Izjava. iII podpisani Jože Hočevar, preklicujem vse iiljn-e -e^evie. ka:sre >em govoril o gospodu Alojziju Tomšiiu, so-lar-kem rr..ii-*ru v Tacnu, osobito prekličem kot nerc^niiao, ii me ie on" učil kra«t: in sosedom škodo delati, ter *e mu zahvaljujem. ia mi je te žalitve odpustil. 137 1-1 V Tacnu, dne 18. avgusta 1903. Jože Hočevar, Izjava. Jaz, Ani Brcgar. sem dne 1. avgusta t. 1. v uradu -ke p 5 :ln:ce' v Ljubljani trdila, da v moji hranilni 4i2T po%i inem 7. oktobra 1902 kot meni izp.-.ane, sine -vete t -vem nikdar sprejela, in da sem za to »voto varjena Priznavam da sem se zmotila, da sem uradn -tvu ke p - '.n.:e' storila kruto krivico, preklicujem -vojn vas: obdoliitev in prosim odpuščanji V L j u b lj a n i dne 12. avgusta 1903. Ana Bregar 152 l—l ia Muljave, okr. Zatidna St. 22. ...... . ; .-i rr; rrv.ST". rr. rn STS.STijfT. .1. .Ti • • •!• ......... .. ....-...-....^vj.-.A;-.;-. - .. ... ... ... w * v V V V * V ■*' » ,Lj 1-- nec H ERBABN\-jev podfoifornAato-klali apaeno-ž*l9woi sinsp. Tt te 33 let od mnoph riravnikoT priporočeni prinl ■trap raataplja sle a. umiri kaAelJ. p©maaj*aje p6t daj« ikft do Jadl. poipthj« prabavljaaj* m redil aort. 2eiexo. ki je t sirupa » lahko 11 prisvajajoči obliki, je ,iio kcrjtno u ntnjuji krvi, rutoplpve foefomo-»para« »oli. ki so t njem. pn ilabotalfc otroolh ro-»p«*n;«)c aarejeaje kottl] 1»4 13 Om rteklenlol 1 ffld a« kr. — a K 60 h. po polti 20 kr. - 40 h ▼•« m aavljaiija. . _ Cyar|l«l PrediideUipoJenasim JldillU.^j; podobnim imenom. ki pa so po SMtavi in po učinku vsa raaličca paaneaunja naših Izvirnih preparatov te 83 let obstoje«??« podfosfornastega kislo - apnen-^i; Železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati iirečno Her-babny-J«T ,apneno - ieleinl «lmp" in gledati na to. če ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano vaistv. znair.so- Edina izdelovavnica in skladiiče: Dunaj, lekarna ,,zur Barmhereigkelt' VILI. KalnrttruH 7»-Ti. V iim|I ikirt t mk likimk u Dmm|i, v L*M|m4 hi f lalofi je pri gospodih lekarnarjih: v LjaMjaal: M. Mtf-detachliger. G. Piccoli, U. pl. Tmk6cxy, J- Mayr; Bilje 0. ScfcwarU 4 Co., -M. Rauicher; Raka: F. Prodam G. Prodani' A. Schjndler. A. Miizan; Bran: G. Elsiasar dediči. : F. Kordon; Catevaa: P. Hauser & J. Pichler, P. Birnbacber rdova, J. Kometter, V. Hauser t R. t. Hillinger; Št Vi*: C. SchiehL Trfclf: J. Si«*!; Trat: C. Zanetti, A. SutUna. A- Filippi. dr V Senavallo. K. pl. Leitenbnrg, P. Prendini dediči, M R»" vamni; Beljak; Jobat A Schneider, L. Asmnann; F. Haika; Valiktvao: J. Jobst; Valiparfc: A. Huth. riiH.iir arT.\.uut;i EB9 v; M ■i %> \ C *