k EETO III. Conto corrente con la Posta. «NOVA DOBA" izhaja vsako sredo pop Rokopisi se pošiljajo na uredništvo-v Gorici, via Pavla št. 17 * * Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo Telef. IV. 12 GOR1Z1A-GOR1CA, dne (L’ERA N Kdo je austrijakant? [hi h aoslriacante? Naši nasprotniki postajajo kaj radi nervozni, ako se jim predbaciva, da so avstrij akanti. To je tudi povsem naravno, ker so izšli vsi brczizjemno iz avstrij* skih šol in so* torej podedovali ono špe-cijelno duševnost, ki se nazivlja avstri jakantstvo* in ki obstoja pred vsem v tem, da se je gojilo vedno sistematično in neopravičljivo sovraštvo proti Italiji in dosledno proti vsemu, kar je v zvezi z italijanskim narodom. Baš odtod prihaja namreč, da se je po okupaciji naših krajev od strani ita* lijanskih čet, sovraštvo iz fronte prelilo v gnjev proti talij anskim zasedbenim oblastim, ki se je vzdrževalo1 s podžiga* njem nesmiselnih simpatij za Ameriko, Anglijo, Francijo itd. itd., le za Italijo kot »dednega sovražnika« ni bilo pri nas prostorčka. Ako ima človek le trohico razuma, bi se moral čuditi, da so Italijani kljub temu uljudno postopali z nami in so bili tudi skoro vsi incidenti plod ščuvanja in nezaupanja, ki se je umetno vzdrževalo med našim ljudstvom. Našim takratnim voditeljem niti na um ni padlo, da bi mogli mi postati ita* lijanski državljani, kakor jim na pr. se* daj ne gre v glavo, da se mora otrok že v ljudskih šolah priučiti italijanskemu jeziku, da bo mogel občevati z ostalim 40 miijonskim narodom. Izrazito avsti ijakanstvo pa je, bi rekU, ekonomična lakota, v naši politiki. Dočim je v naši državi prepuščeno vse inicijativi posameznika in se ekonomično gibanje vrši izključno v mejah imperi* jozne potrebe, cvete pri nas politično zadružništvo in se ustvarjajo naravnost umetne potrebe pod naslovom napredka zato, da dobijo gotovi gospodje delo in denar. / Pri nas živi na stotine zadružnih or* ganizatorjev, ki se v slučaju politične mobilizacije prelevijo v politične agita* tor j e. Takih institucij moderna država ne pozna, Vsak individuji nosi v sebi toliko za* vesti državne pripadnosti, da je njego* vo delovanje koordinirano z državno mislijo, vsled česar se državljan raduje poveličevanja domovine kot svoje* ga ideala, čemur je pripisovati nagnje* nje za monumentalnost, ki je našemu slovenskemu živelju pravcata . španjska vas, kajti bivša vladavina, ki naravnega uzroka za obstoj, t. j. ideje državnosti ni imela, je skušala nadomeščati to du* ševno pomanjkljivost z ekonomično po* litiko, ki' je vzdrževala Avstrijo z ved* nim nasičenjem dejanskih in dozdevnih potreb. Med ljudstvom se še pogostoma čuje rek: »Avstrija je dala, ker je bila bogata, Itali j ne more, ker je uboga«. Resnica pa je, da je Avstrija dajala in razsipala, da bi se utrdila v čustvu ljudstva četudi je bilo Vse zaman, Italija pa je enotna država, v kateri prevladuje nacijonalna politika, vzgoja državljanov v religijoznem domoljubu, čemur opo* nira najučinkovitejše demokracija, ozi* roma ljubezen do denarne vrednosti, ki je rakrana vseh držav in časov. Naše ljudstvo se polagoma uživlja, odnosno asimilira tudi v to* zanj narav* nost novo naziranje. Zamerimo pa našim »velikim zna* čajem«, ker izkoriščajo ta prehodni položaj hoteč za vsako ceno, da ostane ljudstvo popolnoma konservativno in kot tako' nedostopno’ za tisti duševni preobrat, kijje za nas neobhodno potre* ben, ako hočemo vstop‘ti v veliko življenje italijanskega naroda. Zato, ker liparji tega ne razumejo, so » avstrij akanti«. Chi è austriacante 1 I nostri avversari diventano molto nervosi, quando vengano rimproverati di essere »austriacanti«. Questo è naturale proveniendo essi senza eccezioni dalla scuola austriaca, per cui hanno portato con se quella mentalità speciale che chiamasi «Faustriacantismo« e che anzitutto consiste in ciò che nutre sem* pre e sistematicamente un odio ingiusti* ficabile contro l’Italia e per conseguen* za contro tutto in che sta in qualche reta* zione colla Nazione italiana. Cosi appunto si spiega che ai tempi deH’occupazione di queste regioni da parte dell’Esercito italiano, l’odio del fronte si è mutato in una sorda ostilità contro le autorità di occupazione che venne fomentato da insensate simpatie per l’America, Inghilterra, Francia ecc. ctc., soltanto* per l’Italia, quale »nemico tradizionale«, non era dia noi posto*. Pfcr quanto piccolo sia il giudizio di un uomo, dovrebbe meravigliarsi che ciò malgrado gli Italiani hanno usato un trattamento gentile verso la popolazione slovena, poiché la maggor parte degli incidenti sono „ dovuti all’istigazione e malafede che artificiosamente venne sostenuta fra la popolazione. Ai nostri capoccia politici di allora non pareva nemmeno in sogno* che pò* tessero diventare dei cittadini italiani come ad esempio* non possono capire nemmeno* ora che il bambino già nelle scuole elementari deve imparare la lin* gua italiana per poter comunicare col resto della Nazione che supera i 40 millioni. Un marcato austriacantismo si potrebbe dire, è poi la famfc economica nella nostra politica. Mcntrecchè nel nostro Stato tutto è rimesso* aU’iniziativa individuale e si limita il movimento economico alle necessità imprenscin dibili, fiorisce danoi ancora il Cooperativismo politico e si creano talvolta dei bisogni artificiosi sotto il manto del progresso*, affincchè certi Signori trovino* il lavoro* e denaro*. A questo titolo girano* fra noi centi naia e centinaia di organizzatori che nel caso di necessità politica, si trasformano in altretanti agitatori politici. Simili istituzioni naturalmente sono cosa ignota negli Stati moderni. Ogni individuo è tanto conscio del* la sua nazionalità che la attività è coordi* . nata lapidea dello Stato, percui ogni I cittadino* si rallegra dell’ascesa della J Patria come del suo ideale, con che si spiega il suo amore per il monumenti nazionali, co*sa che alla nostra popola* • zione è un mistero* avendo cioè il Go* verno austriaco, sevro di queste ideali* j tà, cercato* di sostituirle con una politi* ca economica che sostenne l’Austria col continuo appagamento di bisogni reali e ' fittizi. Ancora oggidì si ode parlare spes* ■ so la popolazione slovena che dice:* »L’Austria ci accontentava essendo lei* stata ricca di mezzi, l’Italia non può far* ■ lo essendo* povera«. E’ vero, si, che l’Austria dava e spet- por; ma reti to nor. mo- le, ed,’ nel nos blk ga qbè razi ske pris Odi-mož kom šeni za iz» danes več pi našem žir,, ki ' >>S zajdnjil sili faši rili pra ki se j-od na: je, Tc dežel stvo, trgu hn> sk (I d Si Pi s k r z 1 r i »NOVA DOBA« nom. rem» uje, tiso, arž: lez? i v 1 ;mu Vsri irne irò? mi-olji čija da «•ne eri: več go-ale pes 3' V VOs ov, irk mili j a IVO S aja> :raj = olj o. čims /pras noče pogi-nogla emške njeno je res u neki va Polilo, ko i narod islekov. nse za kakor ese> se= čis "V Os ie ii a is ljajo neprestano svoje srdite napade. Za nas je seveda položaj v Sredos zemskem morju od naj večje važnosti. Le malokdo se pri nas zaveda v tem ozi? ru dalekosežnega pomena, ki ga ima za nas pogodba s kraljevino SHS z dne 29. januarja t. 1. Mi nismo dobili samo Res kc s prijateljsko . zvezo z Jugoslavijo, ampak smo si, kar je za nas še veliko važnejše, zakrili hrbet. Šele s tega vidika postaneta navdušenost in zadovoljstvo, ki ga je naše časopisje pokazalo po pod: pišu pogodbe, docela razumljivi. Geopo? Etično dejstvo, da je nastal ob Rečint 'stik naj višjo napetosti dveh držav, ki ne more trajati in infinitum, vendar ne od: pravi važnosti trenotriega miru na Jas dranu, ki daje nam kot središčni državi Sredozemske kotline proste roke v njeni svet. polit. Naša država ima v zadnjem času zaznamovati še več drugih zunanjepolitičnih uspehov. Ugodn(ret, ki jo nus di zima od akcije v severni Afriki, je izs rabila za izpopolnitev svoje vlade nad notranjo Tripolitanijo, ki jo je morala s svojim vstopom v svetovno vojno omejiti na maloštevilne obrežne postojanke. Pri Beni Uledu (kakih 200 km jugos vzhodno od Tripolisa) so naše čete preš magale vstaše, zasedle so tudi oazo Gas dames ob tuniški meji in se borile z us spehom v Cirenajki. Pogaja se Mussolini tudi z Egiptom, ki naj Italiji odstopi ze? Ionico Kufro, ognjišče Senusijev, ki so še vedno neukrotljivi nasprotniki naše zasedbe. V izpopolnitev svoje kolon, po» sesti zahteva naša država v zadnjem čas su tudi precej odločno' odstop preostalega dela Džubalandla,; ki se še nahaja pod vlad O' Britske Vzhodne Afrike in ki je za Angleže gospodarsko popolno» ma brezpomembna. Za našo- kolonijo Somali pa Džubaland lahko postane zelo važen, ker je naše pristanišče Mogadšo ob somatski obali slabo in ker trpi cela kolonija na pomanjkanju vode: z Džus balandom pa dolbimo- izvrstno- pristanišče Kišimaju in mogočno- reko Džuba. ki ima toliko vode, da se bo dalo z umets nim namakanjem rodovitno', a doslej pus sto zemljo pridobiti za kulturo velikih množin ko-lonijalnih pridelkov. V primeru z velesilami je politika manjših držav ob Sredozemskem morju vprav neznatna in bre,z posebnega v-pli» va na splošni razvoj sredozemskih do? go-dkov. Grčija še sedaj nima urejenih notranjih razmer. Jugosl. in Bolgarija stre mita zdaj predvsem za prostim izhodom na Egejsko morje. Za Jugoslavijo' so' po« sebno pogajanja z Grčijo za prosto cono v Solunu od največje važnosti, ker naša država ob samo- 70 km širO-ki Otran« tski cesti vsak čas z majhnimi sredstvi lahko popolnoma zapre pot v vzhodno Sredozemsko kotlino. VOLILNI BOJ V FRANCIJI. Volilni boj divja v Franciji. Sedem: najst strank vabi volilce pod svoj prapor, sedemnajst programov obljublja prebivalstvu nebesa na zemlji, ako se postavi na njegovo platformo. Loda Francozov ta konkurenčna borba ne moti prav nič v njih navadnem prido? bitnem prizadevanju. Prihodnje leto bodo slavili petdesetletnico Tretje republike. Ker so se strankarski programi v Franciji do načelno brezpomembnih nians že izenačili, bo prebivalstvo svoje dosedanje mandatarje sodilo pač po nji: hovih delih pretekle legislature ter po tem uravnalo' dne 11. maja svoje odio« čevanje. Ako primerja franc, ljudstvo pretekla 4 zakonodajna, leta s prejšnjimi, s predvojnimi, mu pade gotovo- v oči, da se je v hitrem tempu sodobnega dogaja-: nja v javnem življenju, v vladni tehniki marsikaj izpremendo. VOLILNI BOJ V NEMČIJI. Volilni b-o-j je v polnem razmahu in z ogromnimi koraki se bliža odločilna bitka. Nikdo ne dvomi več nad resno: stjo časa: vsakdo- čuti, da je stavljeno čisto jasno vprašanje: republika ali mo: narhija na znotraj, revanša vojna ali mir na zunaj. Povdariti je treba eno svetlo točko volilnega boja: kljub neprestanim, napadom, posebno vojaške oblasti na »prevratne duhove«, t. j. republikance in demokrate, se pri teh vendar opaža tu in tam razveseljivo duševno pomlajenje, ki ne izključuje upanja na uspeh. Levica mobilizira pod izredno' težkimi pogoji in zdi se, da so njene sile večje, kot se je prvotno računalo-. Imamo utis da dobri duh še ni popolnoma ugasnil v nemških masah; sodna parodija, odigra: na v Munchenu, je odprla oči naivnim občudovalcem »plemenskega« gibanja in jim razkrila vse medsebojno sovraštvo in intrige voditeljev nemške arijskoma-cijonalne stranke. Brezmejna neumnost, ki jo je pokazal general Ludendorff v vsem, kar samo- od daleč meji. na zuna? njo politiko, je naredila utis vsaj na te nacijonaliste, ki so si ohranili politično tradicijo stare narodnodiberalne stran? ke, tako- prof. Hoetzsch, voditelj nem? ških nacijo-nalcev, in Hergt, čegar govor v Hamburgu je vzbudil veliko pozornost. Program je jasen, kot beli dan: po: biti najprvo doma vse Žide, demokrate in republikance, potem pa pod vodstvom samega cesarja napovedati 'Franciji no« vo vojno, ker nemška vojska je n opre: magij iva. Dopisi. KOJSKO. Kojsko, 27. aprila 1924. Danes je držala tukajšna sekcija državne stranke svoj občni zbor, ki je bil od posebne važnosti radi okoliščine, ker se je moralo voliti pet novih članov v direktorij, nato- tudi novega poli tič? , nega tajnika namesto dosedanjega geom. Marija Falcetti.-j a, ki zapušča iz zaseb? nih razlogov Brda. V spopolnitev direktorij,a so bili i--menovani gg.: Dornik Mihael, Jasnič Anton, Simčič Jožef, Marinič Jožef in Terkuč Ladislav. Za političnega tajnika je bil eno? glasno izvoljen gosp. Franc OMjubek, župan v Kojskem. Predno se je občni zbor razšel sta se poslovila inž. Mino-li in gosp. Ob-lju? bek v toplih besedah od gosp. Falcetti' ja zahvaljevaje se mu radi njegovega neumornega delovanja, da sc je vzposta? vil tamošnji fašij, kateremu je konečno načeloval kot politični tajnik in ga na? potil proti boljši bodočnosti. Sežana. Dne 12. 3., 22. 3. in 12. 4. t. 1. je bilo prignanih na trg 2860 galv raznovrstne živine in sicer: Dne 12. 3. 477 goved, 401 konj in 444 prašičev. Kupčija ne prav dobra. Dne 22. 3. je bilo prignanih na trg samo 374 glav živine to pa, zaradi slabega vreme-, na. Ker ni mogla živina na trg se je kupčevalo po hlevih. Dne 12. 4 je bilo na trgu 465 glav goveje živine, 170 konj in 572 prašičev. Kupčija z govejo- živino od 450—480 kvintal žive teže. Konji po ka? kovosti do 4000 lir. Za konje nizke postave je veliko popraševanje posebno za v srednjo Italijo. Kupčija s prašiči je bi? la zelo živahna, kajti vsih 572 glav se je razprodalo, po ceni od 150 do- 180 lir, glava. Ponovno se priporoča vsem našim kmetovalcem, da se čim več mogoče pe: čaj o s prašičjerejo katera dopaša pri da» najšnjih 'razmerah živinorejcem naj hi» trejši in najizdatnejši dohodek. Trgovina z manufakturo je bila prav dobra. Tudi sadno dreve in trte se je v bbilici razprodalo. Postrežba po gostilnah točna in do? bra. Zveze za prihod in odhod, so na vse strani jako ugodne. Prihodnji semenj se vrši dne 12. maja t. 1. Iz Sv. Križa na Vipavskem. — Od» govor znani Goriški lažbstraži. O tem kako-, se je volilo- v Sv. Križu, nočemo zgubljati mnogo časa in prostora, kajti imenovani naš prijatelj Lulik je res več? jerat zapustil volilno- dvorano- in šel ven, a je delal zato, ker se je bal, da Janko in Bone zlezeta v žaro- in da bosta potem v žari pojedla vse glasovnice, na ko-jih je bil črtan liktorski sveženj. Da je dalje kr. komisar odgovoren samo vladi, to bi »NO \ ÓBA« Stran 3. tudi lahko Lažnjivi dopisun vedel, mogo-če pa bi želel dopisun »Goriške Straže«, , da bi bil kr. komisar odgovoren Bonetu, Jankotu, Bevku in njih somišljenikom. Sploh pa, če ima kdo kaj proti njemu, naj pride z imenom na dan, in se naj ne skriva kakor tihotapci in zahrbtneži. — Vedi Bone Mirko, da nisi še gospodar niti ene ovce, kajti lani je oče za teboj tekel, ker si prodal eno ovco ter si jo moral nazaj pripeljati. iz Kobarida 27. aprila 1924. — Vče-raj ob dveh in pol popoldne je postal' delavec 23-letni Josip Pagon, doma iz Cerknega, žrtev smrtonosnega vojnega mate rij ala, ki ga je pobiral v humski dolini v bližini vasi Krn. Mladenič je nabiral vojni materija) in je našel pri tem delu granato, katero je hotel odviti, ker ni bila eksplodirana. Pri tem vrtanju pa je granata nenadoma razpočila, mu razstrgala trebuh in odnesla obe roki. Mladenič je radi i/krvavenj a izdahnil za par ur. Nesrečneža so se zavzeli delavci iz stare kraljevine, ki so ga pobrali, zave-zali in odnesli pod streho. Iz Dornberga prejemamo in priobčujemo: »V odgovor na ognjusne napade »Gor. Straže« z dne 24. t. m. smo ji po siali v priobčen j e sledeči odgovor: Daši članek, ki je prinešen v gorenji številki ne odgovarja resnici, podpisani v imenu gospodov, ki so navedeni v o-menjenem članku, izjavlja, da nima ničesar popravljati, ker je prav gotov, da toliko uredništvo kakor dopisnik popravkov ne more prinesti iz enostavnega razloga, ker bi se moral ves časopis od kraja do konca popraviti, kar pa oseba dopisnika, ki je podpisanemu že znana radi svojega zavijanja, enostavno ne more storiti, dasi je naravno, da se v takih slučajih pokaže tudi toliko poguma, da se vzdržuje svojo trditev s podpisom. Iz Tolinina. — Prošlega pondeljka se je sestala tu komisija za prireditev kmetijske razstave meseca avgusta t. 1. Seje se je vdeležil goriški podprefekt kom. Nicolotti, častnik it. kr. Biasutti, pol. tajnik tolminskega fašija Dr. Marsali, obč. komisar Mrak in drugi. Razpravljalo se je o vsporedu razstave, pri čemer se je vnela živahna debata. Konečno se je sklenilo, da se ima vršiti razstava v dobi od 17. do 24. avgusta. Navzoči so se obvezali prispevati z vsemi svojimi močmi, da bo razstava primerno vspela. Rihemberk, dne 25. aprila 1924. — ■Čudni ljudje so ti naši naj ožji prijatelji pri »G. S.« Dokler ni nikakega pogreška, so jim ljudje njihovega mišljenja »zlati rudokopi«; kakor hitro pa zacvili samokolnica, ki ni preveč dobro1 namazana, se zgražajo nad nedolžnimi žrtvami ter jim zapirajo vrata pred nosom. Nič ne de, kajti mi smo' že vajeni »jezuitske politike«. — Nadvse smešna je pa trditev, da so naši pristaši prete pali neko žensko »Lukcovko, se razumemo« na Preserjih. Gospodje, roko na srce! Ne zagovarjajte lopovov, kajti če je res, so lipovci pretepali lipovce, kar smo mi že ponovno dokazali. Konečno vas bi, da zaključimo to afero vprašali: kako se vjerna z vašimi načeli trditev, da so pristaši fašija pretepli »Lukce« in njihovo' gospodinjo. — Gospodje pripadniki »Straže« vas ni sram! Vi kakor tudi mi poznamo »Lukce« in »Besednjake«. — Isti Besednjak, ki je baje malo podrezal Lukce, je prigovarjal našim pristašem, naj volijo »Lipo«. Zakaj, gospodje okoli »Goriške Straže« ne poveste -javnosti, kakšni ljudje so oni »Lukci«, kateri so baje pred nedavnim časom svojo gospodinjo po noči prav pošteno nabili, ji iztrgali slednjo cunjo raz život ter jo v Adamovem kostumu vrgli skozi okno na cesto v zasmeh in pohujšanje mladini, ki si je pasla oči nad krasoto te ženske-, dokler je niso dobri sosedje zavili v star vojaški plašč, ter jo rešili pred nadaljnjim zasledovanjem teh divjakov. Kompetentni urad je tej sirovini predpisal pravi »recept«. Vprašajte njih, naj vam povedo, kako je bilo! Sejete veter a vedite, da bodete želi vihar! »Gliha vkup štriha«. Važno za izseljence. Da bi olajšali našim izseljencem izdajo potnega lista za inozemstvo, prinašamo splošne naredbe in način, kako se imamo po njih ravnati. Naprošamo vsa cenjena županstva, da 'se držijo teh določb, da ne bi se tratil časa z vrnitvijo dokumentov, ki niso pravilno izpolnjeni. Za izseljence, ki gredo na Francosko Delavci, ki gredo v Francijo, morajo imeti sledeče dokumente : 1. Delavsko pogodbo, začasno ali stalno dovoljenje bivanja. (Vsem dovoljenjem se mora priložiti pogodbeno pismo, izdano od delodajalca.) 2. ) Prošnja za potni list v inozemslvo (nulla osta), ki jo izpolni domače županstvo. Omenjeno prpšnjo morajo podpisati kr. Karabinerji, za kar ima skrbeti izseljenec sam. 3. Priložiti mora 2 fotografiji z lastnoročnim podpisom, vidimiranim po županstva ali pa že stari potni list, kdor -ga poseduje. 4. Poslati mora po pošli 2.05 za kolek potnem listu in 5.05 za kolek na delavno pogodbo ali pa za dovoljenje. Opazarjamo županstva in izseljence na sledeče : Redna delavna pogodba mora biti izpolnjena na posebni tiskovini in mora biti podpisana od delodajalca. Razven tega mora biti pogodba vidirana po izseljeniškem komisarju v Parizu ali pa vsaj po ital. konzulu v Franciju ; svoj vizum na pogodbo mora postaviti tudi francosko ministrstvo za Javna dela (Avis Favorable). Pogodbe, ki niso izpoljene na v ta namen izdanih listinah, so tudi veljavne, če so vidimirane, kakor zgpraj omenjeno. Začasna ali stalna dovoljenja so veljavna, če jih potrdi ali samo italijanski konzul ali pa Ministrstvo za Javna Dela. Veljavni so na dovoljenju tudi vizumi, katere izdaja Office Dipartimental des Pla-cements to je: „Avis Forable"- Pogodbeno pismo (lettera di convenzione) je lahko spisana na papirju, ki ima na vrhu naslov delodajalca in potrjeno po tvrdkinem pečatu. To pismo ne potrebuje vizuma od o-blasti ; mora se pa priložiti dovoljenju, kot zgora omenjeno. Za podaljšanje in potrjenje potnih listov, ki niso še potekli ali pa za one izdane potom kr, Konzulatov, je treba poslati tudi po poštni izkaznici L. 2.65 in 5.05, poleg drugih dokumentov (delavna pogodba, dovoljenje ali vpoklic). Potrjenje je vedno potrebno, kedar je preteklo več kot 30 dni po izdaji potnega lista. Pozivnice. Lahko se izda potni list tudi na po-zivnfco kr. ital. konzula v Franciji. Delavec lahko vpokliče svojo družino k sebi ; mora pa izkazati izjavo delodajalca, iz katere se razvidi, da je v stanu preživeti svojo družino, katero hoče opoklicati. Tudi ta dokument mora biti vidimiran (jod kr. konzula, kateri postavi svoj nulla osta za priselitev. Izseljenci, ki so podvrženi naborni dolžnosti. Letnik 1904 mora preložiti „atto di sottomissione", če so interniranci izjavljeni pregledni „(revidibili)" ; če so pa reformirani, morajo predložiti tozadevno vojaške potrdilo. Letnik 1905 in 1906 mora predložiti tudi „atto di sotto-missione", ta dokument izpolni županstvo. Izseljenci letnika 1907 in 1908 pa morajo priložiti dovoljenje očeta ali pa varuha. Dnevne vesti. ODGODITEV ADMINISTRATIVNIH VOLITEV ZA LETO 1925. Ministrski svet je na svoji seji dne 25. aprila sklepal med drugim tudi o občinskih dež. volitvah, in sicer: j Zadnje splošne redne občinske volitve so se vršile v septembru in oktobru 1920. Potemtakem bi se morale vršiti letos zopet redne občinske in dež. volitve. Toda ministrski svet je smatra! za bolje v Sedanjem času odgoditi omenjene volitve’ kot to predvideva zadnji odstavek čl. 115 kr. dekreta 30. dec. 1923. Država se.je namreč komaj oddahnila po državnozborskih volitvah. Razven tega je od občinskih volitev 1. 1920 obnovljena ali pa se obnavlja približno polovica občin (4742 od 9156) celega kraljestva potom izredne občinske uprave. Odgoditev obč. volitev se zdi tudi primerna, ker je v teku rešitve vprašanje glasovanje žensk pri občinskih volitvah. Radi teh razlogov odgodi min. svet splošne obč. in dež. volitve na prihodnje leto. Prememba v miriisterstvu. General Antonio de Giorgio je bil imenovan za vojnega ministra na mesto generala Dia-za, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Cerkveni kondl. Agenzia Volta poroča, da se vrše v Vatikanu pod vodstvom kardinala Sbarettija priprave za cerkveni koncil, ki se ima vršiti 1. 1925. Ta zbor bo nadaljeval delo cerkvenega zbora vatikanskega iz leta 1860, ki je bil prekinjen leta 1870. Cerkvenega zbora se bo udeležilo okoli 2000 škofov. Naše vojne ladije na'Donavi. Iz Zemuna poročajo da ste dne 28. t. m. pripluli po Donavi dve italijanski vojni adji, in sicer topničarka »Giannini« in torpedovka št. 75., ki je nadaljujeta svojo vožnjo proti Požunu k slavju odkritja spomenika generalu Štcfaniku in italijanskim častnikom, ki so se ponesrečili svo-jedobno na ondotnem avijatičnem polju. Zverina v človeški podobi. Ko< je občinstvo pret. nedeljo razpravljalo o nezgodi, ki je zadela našega bivšega župana gosp. Colja, se je izrazil profesor iredentističnega gibanja Valenčič v navzočnosti velikega števila svojih učencev in drugih ljudi javno na cesti: »Enega je že zadel božji žlag in vsi rihemberški fašisti bodo doživeli enako usodo, ako se poprej sami ne pomore.« Fuj te bodi ognjusa in izmeček človeštva! -— Smrtna kosa. — Nocoj ob 18. uri je izdihnil svojo blago dušo g. Ivan Colja od Birsov, št. 158 v 72. letu svoje starosti. Pokojni Colja je bil samouk. Dolgo vrsto let je bil občinski starešina in podžupan, ter od leta 1912. do polopa bivše avstro-ogrske monarhije župan rihemberški. Vsakdo pi lahko predoči, koliko ši-kan je pok. Colja prestal za časa svojega županovanja, ako se pomisli, da je bilo 2/3 občine evakuirane in on je ostal v sredini najmanj 40.000 vojakov raznih narodnosti, ki so prihajali iz fronte na oddih v Rihemberk, in to brez pravega občinskega; tajnika. Razventega je bil gosp. Colja dolgoletni cerkveni organist in učitelj cerkvenih pevcev. Bil je pravi katoličan, veren mož a vendar odločen na strani pravičnosti. Od leta 1908. naprej je bil do smrti ali predsednik ali pa odbornik Kmečke hranilnice in posojilnice v Rihemberku ter se vsestransko zanimal za povzdigo vino- in sadjerejstva ter za umetno kletarstvo in bil za te zasluge mnogokrat odlikovan. Preteklo nedeljo je pok. Colja že ob 4. uri zjutraj zalival vrt in, ko je izvršil to delo, se je podal v svojo vinsko klet pogledat, če je tu vse v redu predno gre orgij at k prvi sv. maši. Tu ga je zadela srčna kap in svojci so ga našli nezavestnega ležati na tlaku kleti. — Mož je bil stara korenina in ri-hemberžani bodo občutili to bridko izgubo, ker pok. je šel slehernemu in tudi največjim nasprotnikom z blagohotnimi nasveti brezplačno na roko. Bodi mu zemljica lahka in blag mu spomin. — Preostalim naše sožalje! Vov važen izum Mqrconijev. V listu »Le Quotidien« čitamo, da se je po dve- letnem trudu Marconiju posrečila kanalizacija radioelektričnih valov, to je, dati jim samo jedno zaželjeno smer, kot meče n. pr. reflektor svoje žarke samo v gotovem pravcu. Na ta način bo mogoče s pomočjo novega Marconijevega aparata pošiljati brezžične brzojavke v sosedno državo, ne da bi mogle biti prestre-žene od postaj drugih sosedov. Marconi svoj izum še izpopolnjuje v tem smem, da bi mogla sprejeti električne valove samo ta postaja, kateri so bili namenjeni. Lahko si predstavljamo ogromni pomen te iznajdbe, posebno za časa vojne. Napoleonove relikvije. Kmalu bi bile za javnost izgubljene nekatere Napoleonove relikvije, da jih ni kupil neki bogat Italijan iz zapuščine Tomaža Ar~ chambaulta, naj zvestejšega Napoleonovega sluge, ki mu je sledil v prognanstvo na otok sv. Helene. Med relikvijami se nahaja srajca iz nizozemskega sukna, ki jo je imel na sebi še par dni pred smrtjo. Tomaž bi jo moral oprati. Ko je cesar umrl, jo je shranil, kakoršna je bila, s sledovi potu umirajočega. Zbirka vsebuje tudi dva robca, ki jih je Napoleon uporabljal tekom svoje bolezni. Poleg tega je bil v zapuščini tudi kozarec, iz katerega si je Napoleon gasil žejo. Nadalje komad prve krste, vejica vrbe žalujke, ki je senčila njegov grob in velika zbirka prepisov raznih listin in zasebnih pisem. Kupec je vse te relikvije odstopil muzeju v Malmaisonu. ŽGANJEKUHA. Pred kratkim smo sporočali v »Novi Dobi«, da je finančno ministrstvo na naše posredovanje dovolilo za izjemno žganjekuho v novih deželah s popustitvijo polovičnega dača ter da vsak vino-rejec, ki si je pustil tropine doma, jih lahko kuha na svojem domu v lastnem ali pa tudi v izposojenem kotlu. V to svrho se je otvoril poseben urad v Gorici, Via Brigata Pavia št. 38 (prej Via Strazig.) Pismene zaprosbe se rešujejo vsak dan, dočim osebno se zamore zaprositi le ob četrtkih in sobotah celi dan. Z ozirom na spomenico, izročeno po g. Rudolfu županu iz Št. Vida, g. poslancu Pisentiju, ki se je pri določanju olajšav za žganjekuho vpoštevala kolikor je bilo mogoče, kr. prefektura iz Vidma poroča, da tozadevni dokumenti, priloženi prošnji, se lahko dajo napraviti že med letom in ne ravno pred trgatvijo. Dokumenti in sploh vse postopanje za dosego dovolenja so isti kakor pred vojno, razlika je le v tem, da namesto brezplačne žganjekuhe, se plača L 3.75 od litra žganja. Dosedaj je omenjeni urad izdal že nad 200 takih dovolenj. Torej kdor ima še tropine doma, se lahko posluži zgoraj rečenih olajšav. Po splošni poizvedbah se je ugotovilo, da je ostala še približno polovica tropin v naši deželi, ki se imajo še skuhati. K otvoritvi zbornice, ki se ima vrši-, ti dne 24. maja t. 1. morajo priti poslanci večine v fraku in z odlikovanji Radovedni smo kako se bosta to pot maskirala slovenska poslanca. Ako bi hotela ostati dosledna napram Mussoliniju in parodu, bosta morala obleči frak in pomešati se med državne poslance, ako jih bodo le-ti pustili. NOREC. 47 letni Josip Birsa iz Rihemberg i oče 8 otrok je znorel vsled težkih družinskih razmer. V zmedenosti si je revček predstavljal, da se mu ima zgoditi velika nesreča. Prepeljali so ga v norišnico. MED VOŽNJO. Vozil sem se te dni v tretjem razredu iz Ajdovščine v Gorico. Nehote sem zasedel mesto pri dveh domačinih, ki sta se pogovarjala o marsičem. Rado vednost me je pripravila do pazljivosti ker je bil pogovor interesanten. Govorilo se je med drugim o faliranem kandidatu Bitežniku. No — kaj praviš — Bitežnika? Poznam tudi jaz dobro tega ptička. Posluši kaj ti lahko povem. Ko Stran 4. »NOVA DOBA« ' je bil v Rusiji, je bil boljševiški fjaker. Ko je videl, da ta gšeft ne nese, se je vr« nil domov. Med potjo se je ustavil na Kranjskem hodil sem ter tja in trosil utopije boljševizma in komunizma med ubogim ljudstvom. Pustimo to. On je hud klerikalec in ta hud svetnik je prh šel do gotove osebe in ji rekel: »saj ni treba, da več molite, zdaj ko izbruhne boljševizem bomo šli vsi v nebesa«. Vsi brez molitve! Ko je prekoračil Postojno videl je, da je tu drug teren ter je koj me njal politiko. Obiskal je vse kaplane in fajmoštre ter jih oboževal in baje molil zanje. Vidiš, ta, ki je pravil, da se brez molitve pride v nebesa, je takrat videč potrebo menjal prejšnjo taktiko in začel z njimi orat in orje še danes. Tako je. Ah, kaj hočeš pravi drugi: »to je pač doktorski značaj, ki je vedno pripravljen da povleče za nos človeka; am« ' pak on je že končal ker smo ga povlekli le mi«. OTVORITEV POSLANSKE ZBORNICE. Parlament bo otyorjcn 24. maja. Še malo časa, mesec dni manjka do onega velevažnega dneva, ko bodo novoizvo« Ijcni poslanci orisali položaj in želje ljudstva. Dan narodnega praznika bo za poslance pomemben dan ker se bo ta otvoritev vršila s posebnim in slovesnim običajem. Kolikor je do danes znano se tega dneva, te otvoritve ne udeleže vsi novo izvoljeni poslanpi in sicer ti, ki stoje v opoziciji in sicer: socialisti, maksima-listi, komunisti in republikanci. Gre vprašanje ali se znana protidržavna stranka, stranka liparjev zastopana po Wilfanu in Besednjaku udeleži otvoritve ali ne? Mi bi svetovali obema, da se kot znana prijatelja naše države ne udeležita prve seje in še le pri drugem sestanku povesta v rimskem parlamentu, da sta zastopnika ljudstva, koje ljudstvo jc pokorno vladi in želi miru in sprave z celo* kupnim narodom. Da sta le onadva'in še par drugih protidržavni clementi, ki hujska to pokorno ljudstvo proti naši, italijanski državi. — Če se pa udeležita te prve seje smo radovedni kaj bosta 1 zahtevala in prosila. Sicer nam je njihov program jasen. Prvo bo, da bo Italija spoštovala slovanske državljane Italije, ki goje čut nespoštovanja do države in njih zastopnikov. (Klapa Wilfaha in Be« sednjaka.) Da bodo vse šoje imele v vsih razredih le slovenski jezik kot učni je; zik, da se s tim da možnost kojemu uči« telju poučevanje o Jugoslaviji v šoli in izven šole ter vzgajati čut patriotizma do države S. H. S. Da vlada čim preje izplača vojno odškodnino vsim onim, ki so glasovali za edelweis in lipco. V tem znamenju bo gotovo vse uslišano! VOJNA ODŠKODNINA JAVNIH BITIJ OSVOBOJ. IN NOVIH DEŽEL. S kr. odlokom 1. 9. 1920 št. 1524 se je določil neodložljiv rok (7. 5. 1921) Vsem javnim bitjem, ki so vsled vojne trpela škodo (pokrajina, občine, župne in vikarijske cerkve, javni dobrodelni zavodi) za vložitev prošnje za vojno odškodnino-. Z odlokom od 10. 2. 1922 št. 1722 se je določil drugi neodložljiv rok (9. 7. 1923), v katerem gorinavedena bitja so morala izjaviti, če namerujejo za pos.o« p ja, ki so ostala do takrat nedovršena, obrniti se na vladne urade za vzpostavitev in popravo istih. Sedaj s kr. odlokom od 9. 3. 1924 št. 149. se je določil nov neodložljiv rok, katerega poškodovana bitja se n^orajo strogo držati, in to v izogib izgube vsa« ke pravice do odškodnine. Kakor mano, za dosego odškodni« ne posameznih poškodb, ki so bile na« vedene v prošnji, ne zadostuje, če se je uložila splošna prošnja (naznanilo) vseh nastalih škod, pač pa je potrebno-, da vsako bitje vloži konkretno prošnjo za odškodnino vsake posamezne škode, aj se pa tiče prošnja že za financiranje del, ki se imajo izvršiti, ali za izplačilo stroškov za že izvršena dela in konečno ali za izplačilo vsot, ki jih dolguje dr« žava, za druge vrste škod (premičnine, gozdovih itd.). Sedaj pa, ako prizadeta bitja ne predlože do 30. 6. 19^4 tozadevne pro« šnje za odškodnino, ali pa- če so jih že vložile s pomanjkljivimi in pravilni do« kumenti, kakor predpisujejo veljavna določila, izgubijo brez drugega vsako pravico do določene odškodnine. Proti temu ni pravnega sredstva. Zategadelj se vsa javna bitja pozivajo, da takoj popolnoma in vestno proučijo lastne spise v svrho, da se ugotovi če in za katere škode, ki so bile svoječasno navedene, se ni vložila posebna pro« šnj-a. V slučaju pa, da so bile te že ulo« žene, katere dokumente je treba še priložiti komisar j atu za poprave vojne Škode v Trevisu. V vsakem slučaju je treba najkasneje do 30. 6. 1924 predložiti goriimeno« vanemu komisar j atu vse potrebne spise in dokumente; kajti po tem roku se ne bo sprejela nikaka prošnja ali spis več, in se bodo uradno izbrisale vse škode, za katere se ni postopalo po- zgornjih določilih. Ravho tako se bo postopalo v vseh tistih slučajih, v katerih je bila škoda sicer svoječasno že izplačena, ne da bi dotična bitja poskrbela vseh potrebnih spisov, ki dokazujejo njih pravico do lastnine poškodovane stvari. V tem slučaju, odškodnina se bo smatrala kot nepostavno izplačena, in se bo ukrenilo za povrnitev dotične vsote. O reorganizaciji fašizma po volitvah prinesemo obširnejše in podrobnejše poročilo v jedni prihodnjih številk. Reče« mo pa že lahko danes, da jedro preobrata obstoja sedaj v tem, da imamo večino in opozicijo tako v parlamentu kakor v celi državi. Večina podpira brezpogojno vlado, opozicija služi za to, da ne bi mislil vna« nji svet, da v Ital ji jc odpravljena vsaka politična svoboda. Stvarnega pomena pa opozicija nima, o čemer se bode naše ljudstvo v kratkem prepričalo. Fašistovski stranki načeluje kvadri« jumvirat, t. j. štirje imenovani možje, mesto- generalnega tajnika, katero je do« slej imel Giunta, je odpravljeno. »Velike značajen rabi »Goriška Stra« ža« glasom uvodnika zadnje številke. Mi bi radi vprašali urednike pri »Goriš« ki Straži«, je«li prištevajo tudi sebe k ve« ilkim značajem? Drugače pa smo prepri« čani, da po njih receptu ne vzklijejo več« ji značaji, kakor je Besednjak, Kemperle in Bitežnik, kajti jabclko ne pade daleč od drevesa. N ezaslišana parodija fašizma je tržaški nastop proti go-riškim narodnja« kom, katere je del Wilfan pod preiskavo radi nevspelega glasovanja za lipovo ve« jico. Nam ta absolutizem od tržaške strani ne gre v glavo, kajti če hočejo goriški fantje biti na vrvici tržaških go« spodov, je to njih stvar, kakor se na pr. Wilfan nima pravice dotikati se takozva« nih »slovenskih fašistov«. Nam je tržaško »filosfašistovska « narodna « napredna « krščansko-socijal« no - državljanska « italijansko « slo-ven« ska « trgovsko « politična politika prava Sfinga. Zato je nam zoperna do dna srca. Kar pa se tiče nas samih svetujemo še enkrat »Edinosti«, da naj bode o-prez« na, inače se znajo spraviti v tir kolesa, ki so dosedaj na višje povelje mirovala. Kdor se dotika nas, se dotika države in neposredno tudi vrhovnega glavarja države, ki nam je dal patent politične eksistence, katero moramo ohraniti in razmahniti. Če gospodom pri »Edinosti« in »Goriški straži« ni vse.prav, jim sve« tujemo, da se preselijo čim brže v Jugoslavijo. Otvoritev lastnega sedeža sindikata tobakarnarjev se je 17. t. m. na slovesen način izvršila v ulici XXIV. Maggio. Prisotna so bila politična, civilna in vo« jaška oblastva. G. Bruno Piccio-li, vojni invalid kot tajnik sindikata je v vzne« šenih besedah poudarjal korist složnega delovanja vseh društvenikov « toba« karnarjev, od česar imajo pričakovati znatne uspehe. Za trdno se pričakuje, da sindakat tobakarnarjev, ki je poverjen ljubez--njivi oskrbi g. Brunu Piccioli, bo žel ti« ste uspehe, ki jih želijo vsi društveniki ter bo doprinašal tiste moralne in gmot« ne dobrine, do katerih ima neoporečeno pravico izmučeni sloj tobakarnarjev. V Šempasu si je te dni 12 letni Per« sič Anton, igraje se s pištolo-, obstrelil levo roko. Prenešen je bil v goriško bolnišnico. Velika vzorčna sejma v Milanu in Padovi sta privabila veliko- ljudi iz inozemskih držav. Nemci so- se posebno vdeležili „teh sejmov. Taki sejmi pri na« ši mnogo izboljšani industriji jako veliko pripomorejo k razcvitu iste. Vzorčni sejm v Milanu je tudi kraljeva družina počastila s svojim viso« kim obiskom. Vse kaže, da se s po-seb« no naglico industrijsko in trgovinsko vzdigujemo, kar bo v splošni prouspeh in dobrobit. UMOR S KAMENJEM V ČEPO« VANU. Na Velikonočni pondeljek zvečer se je odigrala tu pri nas pretresujoča žaloigra. Pozno v noč so sedeli v krčmi Šuligoj Filip, Murovec Josip in Šuligoj Ivan pri kozarcu vina. Beseda je dala besedo in to je nadaljevalo, dokler ni prišlo do dejanskega napada. Šuligoj Ivan se je končno odpravil proti domu. Med potjo pa ga z vso naglico dohitita Šuligoj Filip in Murovec, kjer so se vno« vič spoprijeli ter si , zmenjali klofute, pesti in končno, ker se je 34 letni Šuligoj Ivan trdno branil, sta ga ostala dva ob« sula z udarci s kamenjem ter ga toliko časa obdelovala, dokler ni pod težkimi batinami padel v nezavest in nato v hu« dih mukah izdahnil. Takoj nato so prihiteli lokalni ka« rabinerji gg. Morsura, Brumat z briga« dirjem g. Pisa na čelu. Poskrbeli so za stražo pri umorjenemu Šuligoju ter za aretacijo zločincev. Med tem pa se je mnogo domačih radovednežev nabralo okrog pokojnika. Naslednjega dne na lice mesta došla sodnij ska komisija je odredila, da so umorjenega prenesli v mrtvaško kapelo na pokopališču. Ta za našo občino nenavadni zločinski uboj je napravil na splošno muč« ni utis. Upajmo- le, da se končno naše ljudstvo spametuje, in d-a zavzame vobče drugo pot! KRUTA SMRT nam je pobrala v cvetu življenja našega Vi lega sotrudnika gosp. Josipa Česnik, iz Gorenj pri Lokavcu. Pokojnik je delj časa bolehal na no« tranji bolezni, ki je v poslednjem času postala tako akutna, da mu jc nefiadoma pretrgala nit življenja. Naj mirno poči« va, preostalim pa naše sožalje! NOTA UREDNIŠTVA: Dopis iz Budanj, v katerem se marsikaj nečednega razkriva, kar je bilo dosedaj prikrito, za zdaj spričo pičlega prostora izostane. Priobčimo v eni pri« hodnjih številk. Isto velja za mastne članke iz Kom« na, Pliskovice, Kobjeglave, Dutovlj in T omaja. ' Bovec. — Radi bi točnejše podat« ke, da bomo nato ukrenili vse potrcn« no. Iz Cerkna za to številko prepozno; po možnosti prihodnjič. Pričakujemo obljubljeno! Tiska »Narodna tiskarna« Izdaja konsorcij »Nove Dobe« Odgovorni urednik: Jožef Sokol T S potrtin srcem naznanja podpisani vsem prijateljem- in znancem pretužno vest, da je naš nad vse spoštovani in na splob priljubljeni član in odbornik direktorja IVAN COLJA, bivši ribemberški župan in organist v torek, 29. aprila t. I. mirno v Gospodu zaspal. Žalostni sprevod se je vršil v sredo, 30. aprila ob 17. uri iz hiše žalosti pri birsib, na domače pokopališče. Ti naš Ivan, ki si s svojim vzornim, krščankim in poštenim življenjem in s kremenitim značajem svoje soobčane vzgajal k pie» menitosti, miru in ljubezni, ti kličemo : Odpusti sovražnikom ! Nasvidenje uad zvezdami ! Domača zemljica ti bodi lahka ! Rihemberk, dne 30. aprila 1924. Konsorcij Vinorejcev. RESTAVRANT „PRI BELEM ZAJCU GORICA, Via Monache Shajališče okoličanov in meščanov Toči prvovrstna pristna vipavska, briška vina in teran. Izborna domača CENE ZMERNE kuhinja, CENE ZMERNE Shramba za kolesa. Hlev. — Si H videl „Belega Zajca" v Gorici? Oglej si ga! Videl boš, da vojna furija ga