V Gorici, t torek dne 3. septembra 1912. Tečaj XLI1 Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob i uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K s/3 „ . . 10 „ .7. » • •• 5 n. Za Nemčijo K~4tt^»'^''g$:'j Ameriko in inozemstvo K 20.~ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v ietu; „Vozni red Železnic, parnikov" in poštnih zvez". Ha naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici.št 7 . v Gorici v I. nadstr. na desna., Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i. nadsir. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naznanilo. Lista »Soča« in »Primorec« sta pre- s I. septembrom t. 1. od dosedanjega listnika gosp. Andreja Gabršeeka v last llružbe za izdajanje listov »Soči Primorec«. Vse dosedanje prijatelje, naročnike in piuiiike listov prosimo, .da ostanejo 'ziesti listoma tudi v prihodnje ter da ju širijo in jima pridobivajo novih naroč- [irkov. Gorica, dne 1. septembra 1912. »Družba m izdajanje listov »Soča in »Primorec«. Naši smotri. „Sočau, 6. marca 1873.: Slovenci, ne pustimo se uloviti, borimo se v prvi vrsti za narodnost, katera je zares v veliki nevarnosti še zmerom*. ' V življenju narodov in strank se nmo-ji&krat pojavljajo cilji in smotri, ki so bili j-ioslej več ali manj zanemarjeni, dasi so Isajvažriejši. Slovenci, ki jim je glasilo i>Soea«, se naj oklenejo pravila, da je narodna dolžnost prva in največja, ne da 'bi se pri tem odrekli narodno-naprednim na-clom. V tem znamenju, da se narodni dolžnosti uklanjajo vse druge, so izvoje-ali Slovenci v goriškem mestu že marsikatero lepo zmago. V drobnem delu, v delu za naše manjšine vidimo najplemenitej-o nalogo naših stremljenj, in »Soča« nam bedi pri tem delu zvesta pomočnica. Naravno je, da danes ne more biti poučnega življenja brez stranske borbe. Pntrankarstvo se mora pokoriti višjemu učelu: Narod pamenja več ko stranka, narodu je treba zagotoviti obstanek In razvoj. Pri Slovencih smo prišli žal že ta-<*> daleč, da se z največjim cinizmom žr-vtijejo narodne koristi, samo, da stranka 'S>ii ;voji vladoželjnosti, svojemu hrepc >«iiu po dobičku in vplivu. Globoko smo padli Slovenci. Kje je 'sorska doba s svojim vzvišenim narod- nim čuvstvovanjein, ko se je narod kakor en moz bora za svoje pravice? Danes je nevarnost, ua nagnile to, kar so nam pribo-nu-naši bututerji ,j*rea '¦ •stirvUesctiiui leti. I .t-a mul po laoorsftti dobi pozneje pod la-| anejun si je priooriia Slovenska delegaci-in | ja ua jezikovnem polju uspeli za uspediom. •urz, ko je začel zanagonosM) prodirati Kranjci kjerikauzem, je bil konec temu lepemu napredovanju. Severna meja se je začela krčiti, naši sovražniki so začeli trgati kos za kosom od narodnega telesa, m vsemu temu so fanatičen refren besede slovenskega duhovnika: »Slovenska zemlja ima še dovoli (prostora za grobove naših, nasprotnikov.« Kam ,pa. je dovedel ta fanatizem, ta strankarska zdiviaiiost? Noben narod v Avstriji nima manj odporne sile, noben drug narod nioddal svojim sovražnikom toliko srčne krvi, toliko najboljših sil! Naše število pada v tej meri, da si moremo izračunati čas, ko nas zadene usoda -polabskih Slovanov. To je strašna obtožnica, ki reži nasproti vjadujoči stranki iz srninih številk ljudskega štetja. Pri nas na jugu je bolje. Tu je vpliv kranjskega klerikalizma .manjši, je slovenska zavest silnejšu. Tu so rastje naše sile! Pa ravno to dejstvo nas mora oju-načiti, da nadaljujemo na zanočeti poti, ki se je posebno izkazala kot ,ptava v največjem slovenskem mestu, v Trstu. Goriški Slovenci smo doslej pozabljali, da nas vežejo najsilnejše vezi upravne skupnosti, istih živijenskih hi gospodarskih od noša-jev s Trstom in Istro. Tu na jugu vidimo mnogo ugodnejše predpogoje za obstoj in uspešni razvoj našega naroda, ko pa v sosednji Kranjski, cd koder prihajajo pogubna gesla narodnega nihilizma, ki po-menja uničenje naših narodnih energij. V .prvi vrsti smo narodni. Boriti se za zmago slovenstva v Gorici, za popolno narodno jednakopravnost v deželi je smoter našega dela. Neizprosno borbo na nož je treba napovedati iredcntskj Kamori pri. morskega lažiitalijanstva. Nobeno orožje nam ne sme biti preostro, da uničimo ono zalego, ki je najzavratnejši nasprotnik avstrijske državne misli. V 's ves ti smo, da se bojujemo za avstrijsko državno misel, ako na celi črti in z vso energijo skuša- mo uničiti italijansko prevlado v našem rruniorju. V narodnem oziru iza skrajno pogubno smatramo, an so Slovenci zvezani z iredeiitsKiini življi Italijansko - liberalne oaze. i cm Slovencev krivda je, da so Italijani se danes gospodarji v deželi. Tujec oujeda našim ljudem kruh «i*n večina slovenskega prebivalstva mora nositi težki jarem tujega gospodovanja. V vsakem, ki I mozavest našim množicam, brž ko bo vcepljen naši intelegenci smisel za smo-treno .obrambno delo, bržikobodonanaši strani narodne zmage, pomenja to ojače-nje naše kulture in gospodarstva in napredek na'celi črti. Vdihnimo svojemu narodu zaupanje v samega sebe, v svoje sile! Ne dajmo mu kamna strankarstva mesto narodnega kruha! V tem znamenju, da posvečamo vse svoje sile neizprosne- podpira umetno prevlado lažiitalijanstva, I mu boju za narodov razvoj, da dostojno, vidimo škodljivca našega naroda. V vseli onih. pa, tki so istih misli z nami, kar se tiče dosege naših vzvišenih narodnih smotrov, bomo iskali v narodnih vprašanjih sobojevnike, če tudi ne pripadajo našemu taboru. Sad tujega kranjskega klerikalnega fanatizma je bilo, da se ije žal na Goriškem ukoreniniia ljulika maščevalnih osebnosti, fanatičnega ščuvanja, strankarske zdivjanosti, zbesnelosti. Po njih sadovih jih boste spoznali! »Soča« hoče dati nasprotnemu časopisju dober vzgled, da se je treba bojevati z dostojnim orožjem, da je treba konec napraviti nedostojnemu natolcevanju in plitvim osebnostim, ki so doslej zastrupljale javno življenje na Goriškem. V svoji prvi številki z dne M. marca I. 1871. je pisala »Soča« tele tehtne besede: »Namen dobrega časopisja je vzajemni poduk in porazum-ljenje. pogoj temu pa resnica in zmerna, čeravno navdušena In po potrebi ojstra pisava«. V gospodarskih vprašanjih bo treba se ravnati po načelu, ki se vedno bolj utrja na Slovenskem, pri vseh strankah: Zadružništva se ne sme izrabljati v strankarske namene! Pa kamen naj zaluči, ki se čuti v tem oziru brez greha. Z najvest-nejšo vnemo bomo zasledovali gospodarski pokret v deželi. Posebno živahno pozdravljamo uspehe kmetskega zadružništva v goriški okolici in bomo zadružno delo te vrste podpirali z vso vnemo. Ne moremo dovolj odločno povdar-jati, da smatramo (goriško mesto za ključ • našega položaja v deželi. V prvi vrsti bo-čemo posvetiti svoje sile napredku slovenskega življa povsod: tam. kjer je v umetni manjšini. Ako bomo dvignili sa- mirno, pa vendar odločno odkrivamo grehe nasprotnikov našega narodnega ideala, v znamenju, daje dolžnost nasproti narodu prva in da pridejo strankarski smotri in ambicije šele v drugi vrsti v poštev, moramo in bodemo zmagali. V Gorici, dne 3. 9. 1912. Oči vse Evrope so že nekaj časa obrnjene na Jug, v tatovom evropski vremenski kot, odkoder se vsako leto sliši zamolkel grom in kjer se vsako leto zbirajo črni oblaki.. Toda prejšnje čase je vremenski kot nosil nevihte in ne volje drugim. Vedno bolj pa postaja ta vremenski kot važen za nas Jugoslovane in za celo jugoslovansko vprašanje v zve-zi z avstrijskim državnim vprašanjem. JPopre-je je stala v ospredju Grška, potem Mace-donija, včasih Srbija in Črna gora, dokler . niso Mladoturki s svojo vojaško revolucijo obrnili vseih oči nase.. Pa prav kmalu potem je Bulgarija proglasila svojo neodvisnost od Porte, Avstrija si je že prej zasedeno Herceg-Bosno prilastila in nevarnost oboroženega spopada je bila skrajna. Sedaj pa zopet vre in vre, — znak, da se doslej speči narodi bude in da ne bo več tako dolgo, da se mora vse vprašanje korenito rešiti, ne pa krpati, kakor doslej. Avstrija ima na rešitvi velik interes. V Nemčiji nima kaj več iskati. Z 1. 1866., ko smo bili — hvala bogu — s silo :iztisr njeni iz nemške zveze, smo dobili drug državni zmisel: Postati podonavska mednarodna država, država narodne ravno-pravnosti, z gospodarskim težiščem Po-donavja in Balkana. Nemško-madjarska državniška znanost je sicer dala državi Maksim Gorkt. FOMA GORI) JE JE V. Roman. (Dalje.) >Slavna gospoda!« je dejal Kononov in snel klobuk z |?!avc ter se nizko priklonil gostom. »Ker smo zdaj tako-,r*oe dal Bogu. kar je božjega, Jovoliite, da dado godci cesarju, kai- je cesarjevega!« In ne da bi čakal odgovora gostov, je nastavil pest na«sta in kriknil: »Muzika! Igrajte »Slava ti«! Vojaški orkester, ki je stal za strojem, je zagrmel tračnico. Makar Bobrov pa, ravnatelj in ustanovitelj mestne č°vske banke, je začel prepevati s prijetnim basom, ^••abiiaje si s prsti takt po svojem ogromnem trebuhu: Slava ti, slava ti, naš ruski car, tra-ta-ta! Bum!« SK mizi, prosim, gospoda! Izvolite! Pogostim vas s *™.-kar mi je Bog dal... he-be! Prosim lepo...«, je a" 1 Kononov, prerivaje se po tesni gruči svojih gostov. li.lo jih je trideset, samih s-.Iid-nih ljudi, cvet mestnih |#>vcev. Tisti izmed njih, ki so bili starejši, plešasti in |-'volasi, so se bili oblekli v staromodne suknje in so Imeli S^uno in visoke škornje. A takšnih je bilo malo; pre-I * °,VaiH so cilindri, čevlji in modeme promenadne i Kl,ie. Vsi so se tiščali ua nosu parobroda in počasi, pr ^e.se P^šnjam Konouova, so šli na krmo, ki je bila fflrežena z iadrovinasto streho, pod katero so stale ; Ut z Jedili. Lup J^ieznikov je šel roko v roki z Maja- kinom in, sklanjajo se k njegovemu ušesu, mu je nekaj j šepetal, ta pa je poslušal in se tanko nasmihal. Foma, J katerega je bil pripeljal kum na slavnost po dolgem prigovarjanju, ni našel med vsemi temi neprijetnimi ljudmi niti enega tovariša; bled in mračen je ostajal sam ter v j ozadju. Zadnja dva dni je bil silno popival v družbi Je-1 žova in zdaj ga je bolela glava. Neprijetno mu je bilo v ti j solidni in veseli družbi; brušč glasov, grom muzike in šum parobroda — vse ga je dražilo. j Čutil je nujno potrebo, da se napije in misel, zakaj da je neki bil kum danes z njim tako prijazen in zakaj da ga je privedel le-sem v družbo prvih kupcev v imestu, mu ni dala miru. Zakaj mu je neki tako vneto prigovarjal in ga celo prosil, naj gre h Kononovu na blagoslavljanje in obed? »Ne delaj neumnosti in pojdi!« mu je bil govoril kum. »Zakaj se tako bojiš ljudi? Človek ima značaj od pri-rode, a po bogastvu te le malokedo prekaša... Tre'ba se je držati v vrsti z vsemi... Pojdi!« »A kedaj imislite z menoj resno govoriti, očka?« je vprašal Foma, zasleduje igro lica in zelenih oči Jakova Tarasoviča. »To je zaradi tvojega os v obujen ja od dela? He-he! Se že pogovoriva... pogovoriva, dragi moj! Ču-dak ti... Kako je? Ali hočeš vreči denar od sebe in iti v samostan? Po vzgledu svetnikov?... a?« »Bom že ... videl!« ... je odgovoril Foma. »Tako... No, a za sedaj, dokler še nisi v samostanu, pojdeva tja! Naglo se napravi ... Obriši si obraz s čim mokrim, ker ti je tako zabuhel. Pa a. »Eau de Cologne« se poškropi — Ljuba naj ti ga da —, da ne boš dišal po kromi... Alc!« i Foma je dospel na parobrod med molitvijo, ostal na strani in opazoval goste ves čas cerkvenega opravila. Stali so v pobožnem molčanju; njihovi obrazi so bili :pobožno zamišljeni, molili so z vnemo in navidezno iskrenostjo, globoko vzdihuje, klanjaje se nizko in ganjeno obračajo oči v nebesa. Foma je pogledal zdaj enega, zdaj drugega in razmišljal o tem, kar je vedel o njih. Bil je tam Lupo PJeznikov; začel je bil svojo kariero kot iastnik prijetne biše in nenadoma je Obogatel. Govorili so, da je zadavil enega izmed svojih -gostov, bogatega Sibirca... Lubov se je pečal v mladosti z nakupovanjem kmetske preje. Dvakrat je bil že bank-roten ... Kononov je bil pred dvajsetimi leti pred so-dnijo zaradi požiga, zdaj pa se vrši tudi oreiskava proti njemu zaradi iposiljenja mladoletnega dekleta. Zaledno z njim in na podlagi iste obtožbe se je vršilo soti-nijsko postopanje proti Zaharju Kirilovu "Robustovu, tolstemu in majhnemu kupcu z okroglim obrazom in veselimi, .modrimi očmi... Med temi ljudmi skoro ni bilo niti enega, o katerem bi Foma ne bil vedel česa 'podlega. In vedel je, da vsi zavidajo uspehe Kononovu, ki je leto za letom povečal število svojih' parobrodov. Mnogi izmed njih žive .med seboj v raizipotu, nobeden ne pri-,. zanaša drugemu v trgovskem boju in wsi vedo drug p drugem ,; da je bodoči naš vladar, sedanji prestolonastedmik, .zelo naklonjen trialisti-čni misli in slovanskim oarodom vobče. Ne vemo, koliko naj damo na talke simptome in govorice, četudi so morda resnične (morda pa tudi ne). Gotovo je, da se ne smerao na take simpatije, ki jSh goje ibaje visoki in najvišji krogi -za nas, prav nič zanašati. sKal se pa godi da- I nes v Avstriji? iPodolba je, kakor da se prav nič ne vesele jugoslovanskega edin- j stva, ampak da se ga boje in da ga po- j izkušajo ¦zatreti z vsemi sredstvi. Sicer je to že stara pesem, pa potrebno se mi zdi to še posebej podčrtati. Hrvatska ječi že mesece, pravzaprav že leta pod brezus-tavnostgo. Velekiidajskemu procesu sledi Jukičev, iRauobu Čuvaj, madjarsikemu banu madjarski komisar. Sedaj -prihaja vest, da se v vladnih krogih sprijsaznjujejo z mislijo, da bodo obustavili bosansko us-stavo. Madjarska viada je obustavila srbsko narodno avtonomijo, Dalmacija je ,pa tudi postala predmet posebne vladne pažnje, tako, da dobivajo tamosnji policijski komisarji in državni pravdniki poseb na navodila in da se tam pripravlja poseben Jukičev (AKirevičev) proces — Ta tendenca, odpraviti po vsem avstrijskem jugu ustavne in parlamentarne garancije za svoboden političen raizvoj naroda, to stremljenje, oropati Jugoslovane najvažnejših med sredstvi njihovega edin-stva, vzeti jam ono trohico lastne uprave, ki jo imajo in zamašiti usta njihovi javnosti, — to stremljenje se ne sme prezreti. iNanj je treba opozarjati, ker je jaiko nevarno našemu narodnemu razvoju in utrditvi edmstva vseh Jugoslovanov. To stremljenje pa, ki je že ponekod jasno pokazalo, da Je dunajska vlada prodala Hrvate in skoraj že tudi Bosno iMadjarom, je zelo slabo znamenje za prihodnjost, ker bi se moglo slutiti, da so vse govorice o prestolonasledniku prazne m izmišljene. iRes, Jugoslovani smo m narod. Ali zgodovina nam je ustvarila toliko umetnih ločil, da so ta ločila resna nevarnost naši edinosti. Verstvo, kultura, jeziki, najbolj pa državna razdellenost, to so tiste ovire. Toda te ovire bomo tako ali drugače pre- magali, — pod enim pogojem, tN>|prej jih moramo rzpoznati, .potem moralno izpo-znaifei svoje naspjrotnJke in nasprotnike te jugoslovanske edinosti, končno si zagotoviti sredstva, kako premagati te nasprotnike in ovire. Gospodarsko moramo se utrditi, kulturno zedmiti, jezikovno zbližati. Oblika za politično zedjnj; ': :. *¦ rotem že našla. Za nas Sk>ve. ^ ... l-i prva naloga, da utrdimo v izmislil tega programa med našim narodom kulturo in da si zagotovimo svojo gospodarsko in samoupravno moč. Od Drave do Trsta, pa od Trsta do Dubrovnika se morajo stekati gospodarske in kulturne vezi. Vse drugo je pa vprašanje .podrobnega organizacijskega dela med našim kmečlom in maloobrrnim narodom. Rešitev jugoslovanskega vprašanja je zaenkrat v nas samih 'tn le v nas. K. {tekaj Črtic o izseljeoanju. Spisal dr. Slane. (Konec.) Kakor sem že povdarjal, ni treba do- ! sti posebnega dolgotrajnega pripravlja- j nja za industrielno delo, — kar Je ikorist- i na, se kar hitro vtisne v glave, in iaibrič- t no delo rabi maišine, dosti rok in 'o nekaj ! znanstvenikov-tehnikov. Zakaj! avstrijski t izseljenci tako dobro v ameriški j industriji delujejo! — Najprej dn-hovništvo, potem .vojaštvo, potem urad-ništvo in potem še le gospodarstvo! — Tudi v tem oziru stoji v Avstriji na poti razvojen1 do boljšega gospodarstva duhovnik in veleposestvo, ki še živi in tega je še veliko in merodajnega v v!a-daih države. Saj je tudi ž njima zvezan denarni bogataš, veliki kapitalist, trgovec, fabriikant, da dobiva z »božjo močjo« cenene delavce s kmetijske zemlje — z lačne kmetije. — Značilno je, da imenovani c. kr. politični uradnik Hey v omenjeni brošuri v odpomoč svetuje, da se naj avst. prevečen ljud mesto v sev. Ameriko, izseljuje v Argentinijo in to na avst. ladjah! — Ta mož išče odpomoei proti izseljevanju Avstrijcev! — Ali taki so vsi naši politični uradniki. To bi pa že 'bila odpomoč! Izpod kapa v ocz,; v Argenti-niji počepa naš človek kakor jeseni muhe. Ne, c. kr. vladni svetnik, doma ostanemo, na plodni bogati avstr. Kemiji! — Pa gospodarstvo sveta se uravnava. 1P0 vsem kmetijskem svetu se uživlja indu-strijz, vsak narod jo bo imel, tudi mi avstr. Jugoslovani, kakor drugi, ves Balkan in dalje notri v Turčiji. Glasilo se bo: »Vsak narod svoj lasten kmet in fabrikant; vsak človek poljedelski delavec in bodi kakor že tehnik; vsak človek v posesti znan- ¦ stvenih ved in rokodelskih spretnosti, to ¦ 'je po mojem motrenju tendenca kulturnih narodov, piše ruski socialist knez P. Kro-potkin — pisatelj najvišje izobraženosti, in dalje: Kdor sanja, da se Ibo dal tehnični »genij monopolizirati, je za 50 let zaostal. Svet, razsežen daleki svet je zdaj pravo torišče znanstev in če kak narod razvija v kakem posebnem oddelku dela posebne spretnosti, potem se razne spretnosti raznih narodov anej sabo poravnavajo m koristi; ki iz .njih prihajajo kakemu narodu, so le mi-mogredoče. Mehanična umetnost angleškega dela, ameriški .pogum v iK Iblagoslavljanju ladije« ne sodi za paro-brod vlačilec, ki se vozi po reki, to se pravi, sodi že, r ne zadostuje ... Rečni parribrod je vedno 'bivališče moštva in bi se moral primerjati s hišo ... Trebalo bi torej moliti .razven molitve »'K blagoslavjanju ladije« še molitev »iK blagoslavljanju hiše ...« Kaj boš pa pil ?« »Jaz sem človek čiste vesti, zato mi kuminovca na-lij ...« je odgovoril Jakov Tarasov ič. Foma, ki se je bil vsedel na konec mr-ze med nekaj boječih in skromnih fjudi, ki jih ni poznal, je neprenehoma čutil ostre starčeve poglede na sebi. »»Boji se, da napravim kalk škandal«, si je mislil Foma. •»(Bratci!« je hrelfial neznansiko delbeM parobrodničar JaSČurov. »Ja% brez slanika ne moram živeti! Na vsa>k naSra začnem s slanikom ... to je imoja stara navada ,..« »Godba! Igraj »Perzijsko koračnico«!« »Stoj! Raje »Kako slaven«!« »Torej: »Kako slaven« ...« Vizdiihanje stroja in šum pairobrodnih koles sta se družila z ,:voki glaslbe in tvorila v zraku nekaj, kar je bilo oodobno divji pesmi zimske vihre. Žvižganje flavte, reziki glas klarinetov, mračno rjovenje Ibaso-v, ropot .malega bobna in grmenje udarcev po velikem, — vse to se je zlivalo 7. monotonim glasom koles, ki so bila po vodi, nosilo se je burno po zraku, požiralo šum človeških glasov in plavalo «a pardbrodom, kakor orkan, tako da so morali ljudje 'kričati še glasneje. Včasih se je v stroju razlegalo zlobno sičanje para •in v tem zvoku, ki se P nepričakovano iztrgal v vrvež hrupa in krikov, je bilo nekaj razdraženega in zaničljivega ... »A tega, da mi nisi hotel izplačati menjice«, je zakričal nekdo z divjim glasom, »tega ti do grdba ne pozabim!« »Dovolj! Ali je tukaj kraj >:a obračune?« se je razlegal bas Bobrova. »Bratcif Treba je govoriti napitnice!« »Godiba, st!« »Pridi k meni v banko, ipa ti razložim, zakaj ti ie nisem izplačal .. .t »Govor! Mirujte ...« »Mu-uzika, ndia-aj!« »Na'tratah« igraj!« »Madamo Anglot«! Ni treba! Jakov Tarasie, prosimo!« »To-se imenuje »!štrasiburški kolač.« »Prosimo! Prasimo!« »Kolač? To r-ravno ne ... no, jedel bom pa vseeno...« »Tarasič! Začni .,.« »V »»Krasni Heleni« pa je stopila skoro čisto naga "j1 oder... se je naenkrat prerinil skozi žiwn tenki In B«mGm glas Rolbustova.' " Priloga „Sočtt" §t. 100. z dne 3. septembra 1912. popolnoma ji e» može ti — velika vodovodna zadruga, iki bi z državno pomočjo hitro proučila projekte in skušala sama oživotvorlti vodovod bre iz občine, kakor se je to zgodilo že marsikje. Ni dvoma, da bi se za to zanimali vsi b[&z razlike 'narodnosti in stranke, miiui-cipij pa .bi se vsaj' protiviti ne mogel. Javna debata o teli predlogih nam je za-željena. , ¦ . »Cxo«wa«, liaj&Ullejoi S10Vcu*.vl n6l iuI t i mitu »vem, iooiuc. uuaie-] bt\.iuViU, V^^vji .uviip ua ua piiuuceviiiu. biUiuvu ,/# i-vi^o itU.jOoijoi!il i>i'JV uiiinViiil lJuJOi'1'Ciat'OV. opulu-niiuu, uU i»iUO pim-oiuJU Za Iias USi .CnJ visiO piSrtlCJJCV, iii luiUUiO Zdlilgilil »isu^o« „ /.aiiiaiiivjm m ,yuuuujri cuvom. avvea našimi UUV.H1H SOUUUIU.IU .jo VMC 4ucUiUl biovtiisiinu punuiuim pisUicjjev in jmiuu-inu ^uai/vj.uaijev. u/u utSu, iKo do zooio-vai .pu-iluiuicm, uo jjd ^cudigai z iiz.vw-jiuiii purituiibULajiiiiiiui porodu cuen nuj-spietueajii/n »lOvuruMri zuiuansiov na ua-naja. Oanuanašnji, *ko se sni časnikarsko pirije povsocu ni Lzuatno uiui ineu oiu-venci, mora ust, ki- nooe uspevati, nuditi jatco ven.no. 10 ipa je mogoče-poic^ vernega uieiamsitega uela Je z oo-orum m vairajnum sotruumki. i-ri^Kroeu smo si, - kakor smo ze ornemu — take sotruu-inKe oornu iti izven Goriške, poskroeli miio ze m se poskrDiimo pa iuui za aoore uopismke iz vseli krajev naše dežele. Osnovano je delo J ista utko, ua bo ¦mogel, 'po naši sodibi, »biti kos taKi nalogi, KaKursn-o ima vršiti na Goriškem ».boea«. uooro informiran mora biti nas list, prinašati ofbno novic, v njem se tnoia zrcaliti ceia naša dežela v kulturnem, gospo-uarsfcem, sootaineni pogledu. ust -mora imeti začrtano smer in te smeri se mora ar/vati. V to sv-nho pa je potreba, da je' uredništvo prav dobro podprto po dobrih izvestiteljih, dopisnikih, članiki'rjih. Na ramah enega či>--eka ali dveh ne sme viseli težko uredniško breme, marveč delo mora biti deljeno, potem je list zanimiv, (bogato? založen z vestmi in se more vredno prezentirati kot glasilo goriških Slovencev. Zato pa vaibimo vse naše prijatelje .sotriidnike, kar jih je bilo, -naj ostanejo tudi nadalje zvesti sodelavci; vabimo pa tudi nove, naj se oglasijo. Ob tej priliki moramo posebej povdarjati, da želimo z dežele prav • obilo gospodarskega gradiva, mnogo več nego ga je bilo doslej. Poleg u r e d n i š k e g a dela lista mora biti dobro založe.j tudi i n s e r a t n i del. 'Pri nas se insenranje mnogo premalo ceni. Malo jMi je, ki umevajo vrednost inserata. Radi tega je inseratov mnogo premalo; zlasti domačih je zadnje čase .po goriških listih nenavadno majilmo število. V interesu trgovine in i>brti v glavnem mestu dežele in na deželi pa je, da se poslužuje v najcbilnejsi meri inseriranja. Kako uinejo to po drugih deželah! Vse slovenske tvrdike, ki bodo mseriralc pri nas, iborrto tudi priporočali, kar jim ibo le v korist. Tu moramo pov-durjati tudi posebej, da je nam zlasti na tem, da se .dvigne in vtrdi slovenska trgovina in obrt zlasti v Gorici. V ta namen bomo delali in podpirali, kolikor bo v naših močeh. Položaj -je tak, da nam narekava največjo brigo za sedanjost :m bodočnost goriškega mesta. Ponavljamo: Želimo bogato založen 'ist toliko v uredniškem kolikor v inse-tttfncm delu. Rojaki, prijatelji, ki Vam je za pro-cv'it goriškega Slovenstva, podpirajte nas Pri našem. prizadevanju, da postane »So-ča« res vzoren list. opustili ofostrukicijo proti novemu branilb-nemu zagonu. Češka narodna socialna stranka. — Češka nar soc. stranka je slavila v nedeljo 15-letnioo svojega obstanka. V Pragi je bil manifestacijski obhod .po mestu, udeležilo se ga je 5000 oseb. Klofač je imel slavnostni govor. Reforma deželnozborskega volilnega reda na Češkem. — Češki soc-. demokratje :.;'^^4k^s^^U-4ež«J'V-v 10QHQQ izvodih tltl^as,.. v katerem se obračajo- 'do nemških soc- demokratov za pomoč v boju za feformfd deželncžborskega volilnega reda. Učiteljica . radi špijonaže aretirana. „— Učiteljica Arminia iPanizza iz- Verrnog-lia- na tridentskem je aretirana radi špi-onaže! Inozemstvo. Bolgarsko sobranje bo sklicano sredi t m. k izrednemu nasedanju, bojno raz-poiozenje v itiuigariiji je veliko; zato se sklicanje sobranja spravlja celo v zvezo z aiapovcdjo vojne 1 UTičiiji. AlbansKj vstaši so sklenili -mirovati in počaKati, da mine ibajramski praznik. Cc tursKa vlada do takrat ne izipolni ooUub, y.acno boji od kraja. — Poroča se, da so Albanci udrli v ječo v Vratisti ter izpustili-noKui jetnikov. — Med Albaiiici samimi ni edinosti glede zahtev: jedni Jiočejo koncesije v postavni obliki, drugi avtonomijo sK.upno .z južnimi Albanci, tretji sanjajo ¦celo o odstavljenem sultanu, ki naj bi prišel zopet na »prestol. Kitajska. — Na Kitajskem so stalni jiemij-i v posameznih dežeiaih. Sedaj, se je 0 mongolskih ikne-žovin na jwgu in v sredi države proglasilo za samostojne in so tako odpadle od Kitajske. Aleksej bergejevič Suvorin, ruski li-terat, je umrl proti koncu pr. m,, star 78 let, karakteristična figura na ruskem političnem polju, iiil je že nadporočnik v ruski vojski, ko je slekel vojaško suknjo ter se posvetil učiteljskemu stanu. Ko je imel 24 let, se je oglasil s pesmimi in z malimi originalnimi povestmi. Zbudil je veliko pozornost v javnosti, z literarnimi delom kot protesijo se je začel baviti leta 1861., ko je prišel v Moskvo ter postal stalni sotrudnik »iRuske Rieči«, potem j-e sodeloval pri »St. iPetertburgsikiHi Vjedo-mosti«Ji«. Tu ije zadobil veliko popularnost s svojim delovanjem. Proti koncu 70 let je Suvorin zajedno z Lihačevim začel izdajati novine »Novoje Vremja«. Za časa vojne na Balkanu je vel v 'listu ost-^r 'bojni ton in začel slovanoiilsiko agitacijo. V načinu njegovega pisanja je ibilo več čut-stva nego naobrazbe, mnogo uma, bil it to fin, gibak dilb, ki je laihko sprejemal utise in gledal na vse z odprtimi očmi. Za osnovo svojega novinarskega podjetja si je madel dve pravili: ugajanje ukusu mase in tesno prijateljstvo z oblastjo. Človek velike energije, široke iniciative in močnega 'dii'ha je ubral pot, ki vodi k uplivu, uspehu in bogastvu. Poleg lista »Novoje Vremja« »je osnoval knjigarno,'ki se je hitro razširila in izdal je mnogo knjig. Pa njegov list »:Novoe Vremja« je prepogosto avstrijskim Slovamom več škodoval, iko koristil. Umrl je kot milijonar in lastnik mnogih- ogrommiih literarnih podjetji. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Pri Miratu je ibilo prišlo do boja med Turki-Araibci in Italijani. Turki so imeli 100 mrtvili.,Glede pogajanj se zagotavlja, da napredujejo in s turške strani se čuje, ,da je turška vlatfa izadovoljna z dosedanjim tokom pogajanj. V Caux v Švico so prišli 3 novi turški delegatje radi mirovnih pogajanj. Baje se naihaija tam tudi Tittoni. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Baron Heinold Sturgkhov naslednik? _— V kratkem- se ima odločili, ali ostane Krof Stiirgkh še ministerski .predsednik ali s& umakne radi svoje bolezni na očeti. V Jrofialu, da odstopi, bi priporočil on cesar-iu-za svojega naslednika sedanjega no-¦tranjega ministra !ba-r5U po K 4 mesečino, jza solopefcje K 8 na mesec. La , eventualne druge predmete, se določi uč- { nina po dogovoru. — Pri sprejemu učenr I cev omoči šolski vodja .fakoij> kateri učenci bouo obvezana obiskovati pouk v splošni glasbeni teoriji. Ti učenci imajo zraven vpismine K 1 plačati tudi K 2 učnrne za teorijo v naprej za 1. semester. Vpisovalo se bo v društveni šoli Via S. Gio-vanui št. 7. i. nadstropje. Pevsko in glasbeno društvo" V Gorici ^podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) vasoi. vse p. n. pevke ,im pevce,. da se pismeno ali ustno čimprej ipriglaise na na-siov društva ali pri g^ni Cirili Medvedovi, Corso Verdi st. 3», g, Viktorju Crnko-tu, tajniku Goriške iudske .posojilnice ali pri g. Arturju Jakšetu, uradniku podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Uan prve vaje se določi in naznani potom okrožnice pozneje. Učiteljska vest. — Za učitelja na Do'1-Otlici je imenovan g. Avgust Rejec iz j Gorice. Umrl je v Vilešu v Furlaniji dr. Josip Gasparini, v-pokojeni c. kr, sodnik in kazenski branitelj. Pogreb poslanika Calice se je vršil v soboto popoldne v velikem dežju, ki je vzel pogrebu impozantnost, s katero bi se bil drugače odlikoval. Nesli so za krsto razne njegove rede. Osrednjo vlado k zastopal baron Reluneu, namestništvo nam. podpredsednik grol A-ttems, goriško glavarstvo nam. svetnik Reibek, mesto goriško župan Bombig, deželni odbor deželni svetnik dr. Pettarin. k goriške Stolne cerkve je vodil sprevod prost Faidutti. Krsto prenesejo pozneje v Faro, kjer postavijo ro-dlv.nsko -rakev. Umrl je v Gorici znani trgovec Alfred Bozzini. Zadela ga je kap. Državna pripravnica za učiteljišča v Podgori je bila z ministrskim odlokom združena s c. kr. moškim učiteljiščem v Gorici. Z istim odlokom je bila opuščena državna pripravnica v S" e ž a n i - ter je bil nje voditelj službeno pridodeljoi deški ljudski šoli »Šolskega Doma« v Gorici, katera hkrati rabi moškemu, učiteljišču za vadnico, ki na ta način postane petraz-redna. — Pripomniti je, da gojencem z učiteljiščem združene pripravnice ni treba delati posebnega izpita za sprejem v prvi tečaj, nego da zadostujejo končni letni.izpiti. — V goriško pripravnico (v S. Gregorčičevem DomuJ bo moižno sprejeti do petdeset gojencev. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu)"-bo vpisovanje za pripravnico v ponedeljieik, dne-16., in v torek, dne i7. septembra, obakrat od 9.—12. ure dopoldne. — Pogoji za sprejem so: a) do-voljna telesna razvitost in pravna neprikornost; b) primerna predlrabrazba; c) starost 14 let, od katere more deželna šolska oblast iz-pregledati do šest mesecev. V prvi tečaj se ne 'bodo sprejemali novi gojenci, ker j.i!h je bilo že dovolj (4-0) sprejetJh meseca julija. — Ponavl-jalni in naknadni izpiti se obavijo dne 16. in 17. septembra. V sredo, dne IS. septembra, bo za celi zavod otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 19. septembra, pa se prične na celem zavodu redni pouk. Aretacija. — Neki 241etni Ivan Turek iz Moravske je bil aretiran, ker je baje nevarno grozil policijskemu inšpektorju. Mestni naborniki. — Vojaški nabor za mesto je bil v soboto in včeraj. V vojake potrjeni se pišejo: Zupančič, Markič, Primožič, Čotar, Gleščič, Batič, Devetak, Rebek, Štor, Figelj, Susič, Veliikonja, Komel, Trušnovec, Čmič, Pavlin, Cotič,. Kocijančič, Mučič, Stipanič, Velušček, Mrak, Bensa, Škodnik, .Murovec. Laških priimkov je potem 5 ali 6! — Tako je italijanstvo Gorice! Ob deževju v Gorifci ni vodfc. — Oe-žja imamo Še preveč, lepiii dni kar noče biti, — a v Gorici .ve taka »suša«.-da so v soboto 'zJaprli vodovod po vseih hišah*. Ali ni to škandal za kulturno mesto? — Kdaj vendar pride velika metla v mestno hišo? Ka-j dela vlada, da mirno gleda tako brezvestno gosipodarstvo? Otvorjeno ie v Gorici: . N a r o d n a »P r o s v e t a-: ob, sredah od 6—7 zvečer; ob nedeljah od ,10—12. D e i e 1 n i m u z e j: v palači Attem-sovi na Komu, vsako nedeljo od 10—12 brezplačno; dmge dmj> se .treba obrniti do, čuvaja, plača se vistopiiine *20 y', , O k r a j m o .g^i a v a rs t v ' , Okrožna ,s o dni j a:; uradneure' od 8—12; od 3—6'. > / ' D e-že.lni, o.d.bof:. uradne ;ure od' 8.30—12.4S; od 4^6. — Deželni blaigaS^ na od 9—i pop. '_ ' ¦ ; - ' Domača politika^ Shod na Ajševici./-1- V nedeljo se je' vršii napovedani shod na Ajševici, Udele--žilo se ga je okoli 50 domačiih gospodar- ¦' jev. bKaeiiiio se je; 1.) naprositi magistrat, ' aa se razširi šola na Ajševici v dvoraz- : reameo (otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, je 170;; 2.) ločiti se od iKromberške jare in priklopiti Stolni cerkvi v Gorici; 3.) naprositi, da se uvede pismondšika siužiba iz mesta, pismonoša naj raiznaša vsak dan poštne pošiljatve; 4.) naprositi magistrat, da ne izda več dovoljenja za. ptičji lov (radi tega je bila včeraj depu-tacuja pri županu Uottrilbigu, ki je tej prošnji ugodil); 5.) da se morajo poti izIboljSar ti. — V razgovor je poseglo več gospodarjev. Predsedoval je shodu Josip Sa-vor. Županska zveza za goriški politični okraj in likvidacijski odbor Trgovsko-obrtoe zadruge. — Županska zveza, to u-gledno zastopstvo naših občin, se je posvetovalo pretekli četrtek o nujni potrebi, da se podpira likvidacijski odbor Trgov-sko-obrtne zadruge v svnlio, da se zvrŠi mirna likvidacija. Zupani obeli strank, tudi klerikalci so naglašali, da. je treba pospeševati mirno likvidacijo z vsemi sredstvi, Soglasno se je izrazilo mnenje, da bi bil konkurz škodljiv za deželo sploh, za pripadnike vseh strank in je torej treba skupno delati na to, da se skoraj posreči mirna iikvidacida, ki je na najlepši poti. Povdar-jalo se je, da je treba pri tem vprašanju pozabljati na strankarske razprtije, in je treba imeti pred očmi, edino-le gospodarske koristi cele dežele in preprečiti vse, kar bi utegnilo škodovati narodnemu in gospodarskemu napredku goriških Slovencev. Sklenilo se ie izbrati odsek treh županov, in sicer g. Lutmana iz Standre--ža, Obljubeka iz Kojskega in Furlanija iz Prvačine, iki naj stopi v dotiko z likvidacijskim odborom T. O. Z. Kakor čuje-mo, se je lotil županski odibor svoje. iia-. loge z vso vnemo in je pričakovati pbpo^ len uspeh. Posebno nas veseli dejstvo, da so tudi strankarski nasprotniki T, O. Z. uvideli, da se gre tu za skupno zadevo, ki bi v slučaju neugodnega,izidavmogia škodovati pristašem lastne stranke. Želimo le, da se bo v bodoče vedno:bolj upoštevalo geslo: Proč s straokarstvom pri zadirmž* ni h in gospodarskih stvareh. Proces proti beneškemu Slovencu Ju-šiču se je vršil včeraj v Gorici. Obtožen je ibil špionaže. Zaslišanih je bilo več prič. Razprava se je .vršila pri zaprtih durih. — Kakor.je bilo že povedano v »Soči«, $e Jušič prašal nekoč' nekega finančnega stražnika, zakaj imajo zelene obšitke in nekoč je vprašal,, če se dado kolesa kolesarskih kompanii v Avstriji tako zložiti, kdkor v Italiji. Jušič, je imel tudi svojo ft* tograiijo, ki ga predstavlja v obleSa itali^ janstkega oficirja. Oib neki piihlki se je bil dal slikati v taflci ofoleki v.Italiji. — Kakor se je slutilo, talko se je zgodilo: JuSič je- o p r o š č e n. Državni pravdnik je naznanil, ničnostno pritožbo, t- -Gotovo je, da J-ušiča pošljejo v Benečijo, S Krasa,-^»C.(kr,.ok*ašni šolski svet v^Sežam je ibil. sklenil, 4a prideli »Šoliske-mu Domu« v Gorici jedkega , starejšega, izkušenega učitelja, proti temu, da: bi plačevala društvo veliko, cenejšega suplenta; , — Ko je pa odločil za to mesto g, Ivana Grahlfr-v.Štanjelu,.je- »Šolski Dom;« po-imdbo okrajnega šolskega s:yeta — odklonil. Okrajni šolski svet Je hotel1'doseči s svojim sklepom še,drug lep najmen, namreč: pomagati starejšeimi učitelju, da lažjo izšola svoje otroke. Toda ta srečni nesrečnež je —iflapredrrjak, in zato so.začeli gibati farovži okoli iKiomna in . »Šolski Dom« je odklonil naprednega ttčitc?lja.* . Ooriški župan v hudih skrbeh. -4- p^> Jekciji, kii io je dobil iiipan ©ambič.ievpr:-m., je šeMecit svoje :srčhe rane aia Iido. — Župani:;, je že sklenil syojf proračuJti rta l -.magistratu: -še d.0 nove volitve župana, I potem ,pa nikdar več, .'vse bo preč,::ibo preč. Toliko je že danes gotovo, da .ta. živ- pati ne bo več botrjeii,• tudi če bo še iz-; voljen. —AR kaj, tobi Se bilo/pa ti presnet« /bfebifeu so* mu pokvarili iše vso kupčijo s ferompirjem! Laško županstvo pa slovenski krompir z.gubiti — to je ven-, darle pretad udarec! , Ne radi žaljertja veličanstva, ampak radi žaljenja države je bil aretiran E. Co-cfemcig v Gorici. Po noči je bilo, še ne pozno. Dva Slovenca sta vstopila v gostilno, kje^je1 sedelo, nekaj laSkifti prena-petežev. iKakor sta vstopila, so ju začeli zmerjati- »klavut* itd. Beseda da besedo, uneto se Je prerekanje, padli so po Slovencih; omejeni Lah je v rafcgovoru zagrešil žaljenje, radi katerega je bil aretiran. »Čortiere« je na to hitro ozmerjal z izzivačem g. davčnega eksekutorja P., češ, da radi njega je prišel v zapor »un pacifioo cittadino« To seveda ni res. Kaj je res, dožene preiskava, ki se vrši, in bomo slišali pri razpravi. Magistrat zida prostore za nove trgovine. — Po -Gorati se je raznesla vest, da pripravlja magistrat nasproti Trgovskega Doma dve novi trgovini. Ako je to res, miu za to skrb goriški tngovci ne morejo biti hvaležni. Trgovina v Gorici peša, Raštel je že skoro uničen, trgovin- je preveč v vsaki stroki — a zdaj naj to mi-zerijo pospešuje še magistrat! Ali nimajo nobenih pametnejših skrbij na magistratu? —X.— Goriški župan med laškimi visoko-šolci. _ Irredentovsko društvo laških vi-sokošolcev je bilo razpuščeno. Ustamovili so si hitro Idrugo. Na ustanovnem občnem zboru je bil navzoč tudi :župan Bombig, ki je imel. demonstrativen govor: navdušeno je pozdravljal v imenu obč. zastopa in v svojem visokošolce, rekoč, kako rad je med njimi v trenutku, k o j e še iz gorkega pepela razpu-ščenega društva nastalo novo društvo še p on osne j še od prvega; želel Je najboljšega u-speha ;.. Ta uspeb utegne biti razpust društva! — Predsednik novega društva je Ceh Brezina. V Koprivi v Gor. Furlaniji je bila v nedeljo veselica v prid »Legi«. Udeležba je bila velika. — Vas ima slovensko ime, kakor večina krajev v Gor. Furlaniji, župan se imenuje Rusljan^ za veselico »Lege« se je posebno trudal neki Črnivec. — Pribiti pa moramo, da Lahi obilo in radi prispevajo ,za »Lego« ter dajejo veselice.o-bilen skupiček. Slovenci, delajmo mi tako v prid C. M. družbi! Iz Bovca. C. iM. podružnica bo imela svoj redni občni zbor v četrtek dne 5. septembra ob 8. uri .zvečer v prostorih hotela »Pri pošti«. Dtnevrci red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.). Poročilo blagajnika^ 4.) Posvetovanje a prireditvi cvetličnega dneva. 5.) Volitev; odbora. 6.) Slučajnosti. K rtmogoštevilnL udeležbi vabi odbor. V Ločniku je sk,- c.: :t šola, katero bi Lahi kaj radi zaprli, irn v peti jim je ta šola — na vse kriplje 'delajo leto za letom na to, kako bi odtujili slovenske stariše tej šoli. Z lepa in z grda delajo; obljubljajo slovenskim starišem dobrote; če to ne izda, grozijo in zasmehujejo jih. Tako je tudi letos. AK nadejamo se, da je zavednost slovenskih starišev v iočniški tfbčini taka, da upišeijo svoje šolo-obvezne otroke v slovensko šoto! Malovred-ni bi bili siariši, ki bi vrgli svojega lastnega otroka tujcem v žrelo! Cvetlični dan v Vrtofrf. — Podružnica Ciril-Metodove družbe priredi v Vrtojbi dne 15. septemibra — in ne 8., kakor je bilo pomotoma poročano v nekaterih časopisih — cvetlični dan. S to prireditvijo hoče podružnica poskusiti, ali se da ta novost — vsaj za naše kraje — z uspehom uvesti tudi po naših vaseh. Po pripravah, ki se vršijo, se lahko reče, da bo moralen uspeli lep, po zanimanju, ki vlada med ljudstvom pa, da tudi gmoten u-speh ne bo ravno slab. Meščane in okoličane prosimo, da nas ta dan obiščejo in pripomorejo taki prireditvi do boljšega rspeha. Natančnejša pojasnila bodo sledila. DOPISI. - Narodna obramba. XXViI. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« bo v nedeljo, dne 22. septembra 1912. leta v Trstu, v velfti dvorani ^Narodnega doma«. — Spored. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Biagajndkovo poročilo. Poročilo nadzomištva. 5. Volitev članov v dfružfoeno vodstvo. 6. Volitev nad-zorništva (5 članov). "7. Volitev razsodni-štva {5 članov). 8. Slučajnosti. Iz vodstva izstopijo letos gg.: Aleksander Hndover-nik, dr. Janko Slebinger in Ivan Vnhovnik, odpovedal pa se je g. dr. Gregor Žerjav. Voliti je torej štiri odbornike, tri za dobo treh let, enega za dobo enega leta. — V. odboru ostanejo še g.: Fr. .Crnagoj, dr. Eraest Dereani, dr. Ivan Merbar, Fr. Pa-hernak, Matija. Prosefear, Andrej Seneko-vič, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. — V nadzomistvu so bili; gg.: dr. Fran Ilešič, dT. Alojzij L-avš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija-Rade, Miloš Štnbler. — V raizsod-•ništvu so bili gg.: dir. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, dr. Fran Rosina, dr. Fran Te- , kav5fč,4r. Karel TTilter. — Do dne 27. avgusta so podani predlogi, o katerih bode sklepala velika skupščina: a) za Štajersko se ustanovi ittesto posebnega 'potovalnega učitelja; b) glavna skupščina se deli v zaupno in m^ifestaicijsko 2foorovtanje; c) talnikovo m bkigajnikbvo poročilo naj se izroči tiskamo delegatom 14 dni pred veKtoo skupščino. — Dostavek: Dne 21. septembra ob 7. uri -zvečer bo zaupno zborovanj po § 2. dfuStv. zak. v veliki . dvorani »iNarodNask>v sličnib brzojavk mora razven tega zaznamka vsebovati tudi krdelo in vaj oziroma višje po-veljstvo, kateremu je inaslovljenec pri&o-dsljen. Zadružna Zveza v Dalmaciji je imela 30. pr. m. redno glavno skupščino' v Dubrovniku. Koncem 1911. je bilo v Zvezi 195 zadrug; ulog je bilo 2,948.834 K, posojil 4,452.620 K. Povprečno na vsako zadrugo je odpadlo po 15122 JC sta nevarno ranjena. — Na (postaji Gori v Rusiji je padel vlak ^ipo strmini, unel se je oigenj in strojevodja, hjegoiv sin in pomočnik so ^goreli..—-Tri vojake v Hercego-'viirhje (pri Uloku na vajjaili ubila strela, — 100 let je minulo 30. pr. m., ko je vozil na Angleškem prvi parnik. — 'Poginilo je okoli 20 iglav živine blizu Tin j na Koroškem1. Napravljali so pognojilne poskuse s Tomaževo žlindro in kalijem. Živina je jedla to in poginila; —- »tKaisergarten« na Dunaju (prej »Venedig in Wien«) je prišel v konkurz. .Ravnatelj je pobegnil v London. — Na cestni želeizniei v Elber^-felt'1 se je pripetila nesreča; en voz je padei v »jardk in se .razbil; mrtvih in ranjenih okoli 40 oseb. — Franko se je čutil še •žaljenega ter -je Šil-h>avega tožil radi žaljenja časti in je 'bil ta res obsojen na globo 30 JK. Pri razpravi je bil navzoč tudi depoziter Pilat, na katerega pod prisego podane izpovedi se je v ¦glavnem naslanjala razsodba. Ali slavne ere dr. Varetona in njegovih svetovalcev je bilo konec in Občina je dobila gerenta. Ovadba uradn. Šiihavv ]e prišla zopet do veljave. Zaslišana sta bila Pilat.in.j^ran-,,, ko, ki sta .se nerodno zgovarjala ter za-" pietla v talka ,protislov(ja, da je sledila aretacija. Pred sodnijo v Roviinju sta bila oba spoznana za kriva in obsojena: nekdanji davčni uradnik Franko na IS mesecev in depoziter Pilat na eno leto težke eče.. Razprave kažejo vedno bolj, kako na široko so sleparili občino njeni nastav-Ijenci. Kaj prinesejo šele prihodnje razprave! Odgovorni urednik to Izdajatelj IvanKavCIc v Oorict. Tiska: »OorfSka TUkarna. A. OabrMefc (odgov. J. FabaiC). Zalaga: Pruiba za Izdajanje listov »SoJa« Jn .Primorec«. Goljufije v škodo Poljske občine pred sodnijo. V soboto se je vršila pred sodnijo v Rovinju kazenska razprava proti Franu Pilatu in proti A n t o n u Frank o, ki sta bila obtožena, da sta v škodo občinskega premoženja zagrešila niahinacije proti interesom mestnega davčnega urada. — Davčni nabiralec Fran Šihlavv, podrejen Frankotu, je imel skupno s tem službo na kolodvoru. Vstal je v njem sum, da obstojno med nijegovim predstojnikom Fran kotom in depoiziterjetn v Pulju Franom Pilatom vezi, ki škodijo mestnemu j davčnemu uradu. Sledil je po dobljeni j sledi in se prepričal, da depoziter in Fran-iko s svojimi mahinacijami goljufata ob-i čino ter je napravil o tem v septembru 1 1911. ovadbo. Ali Frankotu se ni J z g o d i l o n ič, kar d o k az u j e, kak 1 r e d j e v I a d a 1 v o b č i n s k i s 1 u ž b i. Mali oglasi. Hajmiajla ?rtsto]blna stane «0 t ta. &ko Je oglu obiefnejM «e ra«ana ta vsako besedo 3 ?m. tajprlpravnejle lnserlranje za trgofcs in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev In obrtnikov r GorleJ, katerih « deftU (in cdo v mestu) nihče ne porna, ker mkje* «e l»»erir«jo. Škode ni majhna. < ptjaka (OlJEk^jO) sprejme na stanovanje i in hrano z lastno sobo slovenska poštena družina v Gorici, po najnižji ceni, Oglasiti ae j je pri A. Doljak, Via Luigia I. ' NnU9 hita na Prodaj, nasproti drž. kolo-nuia llloa dvora, Kopitarjeva cesta št. «2 občine Solkan, anonadstropna olegantno zidana. Obsega 4 mala stanovanja, prostorno podstrešje in klet, voda v hiši, pralnica 800 m' sveta. Lastnik Joh. Steiskal. Odlikovana pelrarija in tladčičarna Rarol Draščik v Corice aa Komu v (lastni hiti) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za blrmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In lik«?)« na drobho aH v originalnih butelkah Priporoča de slavnemu občinstvu za mnogo« brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »a*- po jako zmernih cenah, -^ai Kdor hofie imeti pristno angleško bl."go za obleke, naj se obrne »a kro-. jaškega mojstra Antona Krušič Gorica Corso Franc Josip fit, 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn" čas. lizarci n razpolage. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. lako, - - morate obrniti vsaki zabojcek, vsaki zavitek ter gledati natančno po „kavinem mlinčku", kot znak odlične kakovosti „pravega :Frančkovega: pridatka za kavo od — HENRIK FRANCKA SINOVI V ZAGREBU. - naročajte „Sočo" in »Primorca". hiserirajte u .Soči In .Primorcu". TTTT, 83E8B3838S838SE8 Gotovo najcenejša na kontinentu! m mm m m mm m Prua češka fSJSi^ na življenje u Pragi Generalno zastopstoo za jugoslocanske dežele u Trstu, Dia Geppa št. 15. m m mm Hadzorstuo za Primorsko u Gorici, Dia Rossini šteu. 6 (u lastni hiši), m mm m EDINA sloanska delniška družba, ki jamči kot taka svojim zavarovancem, da ne bodo imeli nikoli plačati večjih zavarovalnin, nego so si jih bili izpogodili v početku svojega zavarovanja. EDINA slovanska delniška družba, ki se peča samo z življenskim zavarovanjem in zamore tako sprejemati življehska zavarovanja gotovo po najugodnejših pogojih in absolutno najnižjih cenah ter vseh mogočih načinih. • EDINA slovanska delniška družba, ki se peča z najmodernejšimi in najnovejšimi vrstami življenskega zavarovanja, s kate-* rimi ustreza lahko vsem zahtevam. — Ima s svojo dvamiljonsko polnovplačano glavivco največje izvanredne rezerve terdaja vsled tega tudi največjo varnost svojim zavarovancem. f&« ntUS generalno zaslopstuo o Trstu ^^|ffle„zfflY 8^58^8 Kupujte samo dvokolesa »Alfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni s^oji Original UiCtOria so najprak-Učnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno šivanje in'štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki GORICA, na Stolnem trgu it. 9. GOKICA. &®mmmmmmmmmm&$m?< „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni Mil, Oosposka ulic« It, 7, I. n«dstr.) — T«l«f on it. 70. flaitan postno hranilnice itev. 837.315. Na občnem zborr dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4V»%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vaafeoarar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/« %, na varščino ali zastave in na menjioe po 6 %. Glavni dalaid se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov lit63 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.^5498. —Posojila: 1,068.002—. — Reaervni zaklad: 100.451 5G. Vrednost hiš: 383 538-29. Sedlarska delavnica Iuan Kravos-Gorica _-^-j-j, na Koran Sf. fl. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- «^~g^v ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ^ofež^ izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Proda se stara, dobrovpeljana == M. ANDERWALD trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami - GORICA -Tekališče Jos. Verdi štev. 32, v hiši si. Centralne posojilnice naifoplele priporoča shobčinsfon o mesfn in na deželi svojo veliko zi. jgo vsakovrstne kave, rižu, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah. Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cena najnižja. se priporočam gg. hotelirjem, gostilničarjem in hanarnarjem, ter si. drnšfoom, ki prirejajo vesetfee. I 1 v Ljubljani v sredini mesta. pod jako ugodnimi kupnimi pogoji. Natančneje se izve pri lastniku samem. Naslov pove upravništvo „Soče". S Po: Continental je najboljši pisali)! srpoj. : Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. « Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer-__Werke akc. družba v A h en mit z- S e h o" n a u Ani Etl. Roeper - Gorica Hlflgistratna ulica št. 15. Dobi se ase stroje za pisarne in druge potrebščine. Šolske knjige za vse šole, šolske potrebščine v najbogatejši izberi prodaja knjigarna A. Gabršček, TRGOVSKI DOM, deloma tudi v Gosposki ulici štev. T. P P I P I Podružnica »Ljubljanske kreditne banke1 — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajoflmi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4y|„, vloge v tekočem računu po dogovoru. Dobroidoča trgovina z jedilnim blagom v mestu se kupi z inventarjem vred ali pa se isto zamenja z drugo do- broidočo v bližini mesta. Ponudbe na upravništvo »Soče« pod šifro: »Trgovina«. Nanut & Bregant auiorizouana staubena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. M CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. PpnfraijJ v Zagrebu v lastni hiši, vogal UGilliaiu Marovske in Preradovieeve ulice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. H. nadstropje. Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: i. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente. II. Proti škodi po požaru; 1. Zavarovanje zgradb (hi§, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, pi-oda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseh. oddelkov znaša K 2,713.674-13 Od tega temeljna glavnica . . . . „ 800.00000 Dohodek letne premije s pristojbiuami „ 1,363.04089 Izplačane odškodnine......> „ 4,970.23$-48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. NatanCneje informacije dajo Podružnica „Croatiae" Trst, Via del Lavatoio št. 1, M. nadstr. Zastopnik za Goriško: D. Gilčuert u Gorici Dia Bertolini št. 20 (o lastni hiši). Telefon št. 221. V ------tielnllka glavnica E _____. - Centrala u LJubljani. - Resemii zaklad E 800.000. - = PODRUŽNICI. Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst =====