I Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA [ MAJ 1976 LETO X. ŠTEVILKA 5 OB 1. MAJU Praznik dela je pred nami. Vedno, ko nekdo Izgovori besedi prvi maj, se spomnimo praznika vsega delovnega ljudstva. Mi bomo le nekaj dni pred prvim majem praznovali dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zgodovina 1. maja sega v drugo polovico preteklega stoletja. Prvi maj leta 1886 je v Chicagu zabeležen s krvjo. Ameriška policija je tega dne ubila 6 in ranila preko 50 stavkajočih delavcev. Sledil je še sodni proces s petimi smrtnimi obsodbami in tremi na dosmrtno ječo. Tri leta kasneje, torej leta 1889, je prvi kongres Druge Internacionale proglasil prvi maj za mednarodni delavski praznik. Mnogo prvih majev je od takrat že minilo, toda zahteve čikaških delavcev še danes niso povsod uresničene. Njihovo simbolično sporočilo v treh osmicah: „osem ur dela, osem ur počitka, osem ur posvečenih kulturi,“ za mnoge pomenijo samo želje. Še vedno trpijo celi mrodi pod kolonialnim jarmom, pa tudi marsikje drugje so razmere takšne, da je delavec samo sredstvo za izkoriščanje in okoriščanje že itak bogatih posameznikov. In kakšen bo prvi maj pri nas? Nova ustava, zakon o združenem delu in različni drugi dokumenti, ki jih sprejemamo, vedno bolj utrjujejo oblast delavskega razreda. Uvajanje delegatskega sistema prinaša marsikaj novega, boljšega, naprednejšega. Še vedno se borimo, da bi dokončno stabilizirali naše gospodarstvo.' Ko razmišljamo o bližajočih se praznikih, ne smemo mimo 27. aprila, dneva, ko so se združile vse napredne sile slovenskega naroda, da bi se podale v boj proti fašističnemu zmaju. Takrat je pred delovnimi ljudmi in vsemi, ki niso simpatizirali s fašizmom, stal dolg in krvav boj za dokončno osvoboditev izpod fašizma in kapitalizma. Mnogi, ki so ta boj začeli, niso dočakali sadov, ki jih je obrodilo njihovo začeto delo. Niso dočakali prvega maja 1945, ko je bila svoboda že čisto na pragu, ko se je tutrodu odpiral svetlejši list zgodovine. In ko bomo praznovali ali bo to praznovanje še vsebovalo kaj prvobitnega? Od nas je odvisno, kakšno vsebino bomo dali prazniku. Naj bo to res praznik dela in ne samo praznik zaradi praznika. * m ■ Uh - T cr* r i ! ri-^£ VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN UPOKOJENCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠKI ODBOR S POSLOVNO POROČILO GLAVNEGA Glavni direktor tov. Stanko Krumpak je na seji delavskega sveta 22. marca 1976 podal poslovno poročilo za leto 1975, ki ga v celoti objavljamo. Tovariši delegati! Za nami je izdelava raznih dokumentov, ki prikazujejo, kako smo delali in živeli v letu 1975. Pri tem mislim na bilanco, na analize, na poslovna poročila direktorjev TOZD itd. O tem ste že ali pa še boste razpravljali v vaših delovnih sredinah. Zato se v podrobnosti za ta ali oni uspeh ali neuspeh v tej ali drugi TOZD ne bi spuščal. Gre mi za to, da vam posredujem nekaj globalnih ocen o našem skupnem delu v IMP v lanskem letu. In v naprej, da vzbudim vašo pozornost za nekatere najpomembnejše naloge, ki stojijo pred nami letos, ko stopamo v prvo leto novega srednjeročnega planskega obdobja. Preden nadaljujem, se želim opravičiti tovarišem iz TOZD Blisk, Elektro ko vinar in Dvigalo, ker se bom po prikazu leta 1975 omejil predvsem na stari IMP in to predvsem iz dveh razlogov: čeprav smo se spoznali že v začetku lanskega leta, smo premalo delali skupaj, samo od drugega polletja naprej in drugič, šele v letošnjem letu je možna primerjava in ocenjevanje naših skupnih dosežkov. Glavni ekonomski kazalci dosežkov v letu 1975 so tile: — celotni dohodek — 1626 mio din, plan presežen za 8 % — dohodek — 602 mio din, plan ni dosežen za 1 % — za razširjeno reprodukcijo — 113 mio din, plan ni dosežen za 38 % — poprečni mesečni OD — 4456 din (poprečje SRS 3521 din) — poprečno število zaposl. — 3917 v rednem delovnem razmerju — poprečno število vajencev — 666 skupaj — 4583 ljudi — fizični obseg poslovanja je bil večji za 25,20 %, od tega na račun novo zaposlenih za 11,89 % in na račun produktivnosti 13,31 % — vrednostni obseg poslovanja pa se ie povečal za 53,2 % (razlika do fizičnega seveda pomeni porast cen — inflaciia) Z navedenimi rezultati je IMP še bolj okrepil svojo vlogo in pomen ne samo med slovenskimi, temveč tudi med jugoslovanskimi proizvodnimi organizacijami. V svoji stroki smo vodilno jugoslovansko podjetje. USPEŠNE INTEGRACIJE Z upoštevanjem uspešno izvedenih integracij srno še bolj poglobili našo tehnološko in poslovno medsebojno odvisnost, po drugi strani pa uspešno realizirali v integracijskem elaboratu zastavljene cilje. Z doseženimi rezultati smo lahko do neke meje zadovoljni. Zadovoljni predvsem zato, če upoštevamo, da pomeni leto 1975 tudi v širših družbenih merilih začetek bolj umirjenih tokov in celo upadanja gospodarskega poleta. Pri tem ne smemo izgubiti izpred oči, da smo prešli v lanskem letu na nov način merjenja vrednosti našega dela, ki ni bil, a še do danes ni povsem vsklajen z našimi delovnimi navadami in delovno organizacijo. Vidite, in to je bil eden izmed dveh pogostih vzrokov, zakaj smo morali sredi lanskega leta pristopiti k rebalansu naših delovnih nalog, opredeljenih s planom. Dejstvo, da smo lahko bistveno višje zastavljene naloge kljub nekaterim težavam uspešno izvršili (izpad je samo v dveh TOZD), govori o tem, da smo sposobni za marsikaj, samo če dovolj resno, z zadostno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pristopimo k stvari. Žal so med nami še vedno taki, ki skomigajo, ki na tak ali drugačen način celo zavirajo naš napredek in razvoj in s tem tudi afirmacijo samoupravljanja v naših delovnih sredinah. O tem mislim spregovoriti še par besed kasneje, vendar že takoj pribijam, da bomo v letošnjem letu zastavili vse sile tudi za to, da bo takih delomrznežev čim manj. ZMANJŠATI INVESTICIJE Verjetno je večino izmed nas osupnil podatek, ki sem ga navedel o izpadu naše planirane reprodukcijske sposobnosti. Kaj konkretno to pomeni, bomo slej ko prej vsi občutili na svoji lastni koži, ko se bomo pogovarjali o investicijskih načrtih, ki smo si jih zastavili. Pri tem želim povedati samo tole: v IMP se popolnoma zavedamo potreb pospešenega razvoja nekaterih, do sedaj zaostajajočih sektorjev in s te plati tudi podpiramo širše družbeno zastavljeno iniciativo za njihov hitrejši razvoj. Zavedamo se tudi že od samega začetka uveljavitve družbene akumulacije, katere bistvena razlika na prejšnji pavšalizirani sistem je sedanji z značajem ,,pri-dobitniškega principa11, da moramo nekoliko več prispevati. Vendar so nas vse obremenitve za leto 1975 in razna iz dohodka izvirajoča posojila postavila pred naslednje izbire: zaradi nastalih posojil bomo morali zmanjšati naše investicije do take meje. da bo pri osnovnih naložbah šlo več ali manj samo za enostavno reprodukcijo, saj rabimo pri obstoječem obsegu poslovanja in nekoliko višji intenzivnosti obračanja obratnih naložb v letu 1976 dodatnih 100 -120 >nio din za slednje; drugič, če ne bo prišlo do zmanjšanja obsega del — naročil zaradi delovanja novih plačilnih instrumentov in ugotavljanja celotnega dohodka, bomo lahko temeljili naš razvoj samo na večji delovni intenzivnosti, ki pa slej ko prej pripelje do ekstenzivnega zaposlovanja; in tretjič, zaradi prispevkov po raznih sporazumih je nujno dvigniti ceno naše ure. če nočemo poslovati z izgubo. BOLJE IZKORISTITI DELOVNI ČAS Pri iskanju internih vzrokov za kvaliteto našega poslovanja in delovnega nivoja pa bi se omejil samo na dve področji: na izrabo fonda delovnega časa in na ravnanje z družbenim premoženjem, če ga merimo skozi pokazatelje inventure. Starejši člani kolektiva se še spominjajo, da smo se še komaj predlanskim ali nekaj let nazaj pogovarjali o viških in manjkih, ki so se gibali v tolerancah 1-2 % doseženega prometa. Že v lanskem letu, še bolj pa v letoš- 1 njem letu izstopa stalni porast procentov, ki gredo v viške in manjke, kritično je stanje zlasti v dveh TOZD. Ob tem želim poudariti predvsem tole: ne želim ščititi vodstev TOZD, vendar je resnica tudi ta, da morajo predvsem delavci v skladiščih biti tisti v prvih bojnih vrstah za kvaliteto in j pošteno ravnanje z družbenim premoženjem, po j drugi strani pa je dolžnost delavcev TOZD, da uvedejo tudi na tem področju redne oblike pre- 1 verjanja dela in ne samo pri dnevnicah, saj so viški ali manjki na področju inventur do 15-krat večji od izplačanih dnevnic. To navajam samo kot primer, kako smo lahko v našem vsakda- j njem delu in nadzorovanju zelo enostranski. Drugi zorni kot te naše enostranskosti se kaže v odnosu do izrabe fonda časa. Tovariši, dejstvo je, da kažejo režijske ure v zadnjih dveh, treh | letih tendenco porasta, daje znotraj fonda časa neposrednih proizvajalcev opazna tendenca k padanju norme ur, in ne nazadnje, da smo v lanskem letu kljub vsemu izgubili na zaposlenega dve uri več. Ne glede na težave, ki smo jih imeli in kijih bomo še imeli, smo vendarle tekom lanskega leta dobili nekaj pomembnih priznanj. V za- i četku meseca marca je obiskal IMP predsednik IS Skupščine SRS tov. ing. Andrej Marinc, ki se je podrobneje seznanil z našim delom, uspehi in problemi. Ideje, ki nam jih je povedal, smo skušali kar v največji meri pretopiti v naše vsakdanje delo. Junija meseca smo doživeli drug visok | obisk, ko so nas obiskali podpredsednik in drugi i predstavniki Mestne skupščine Ljubljana. Ver- ! jetno vam je že znano, da smo dobili tudi s tega visokega foruma potrditev naše usmeritve in pomembno priznanje. Obe priznanji sta še bolj izpostavili naše dosedanje samoupravne odnose, delovne in poslovne rezultate, hkrati pa postavili pred nas pomembne naloge, ki jim bomo kos samo z združenimi močmi. SE BOMO ZNALI SPORAZUMEVATI? Gre predvsem za ta vprašanja: kako uspešno bomo zagotovili združevanje dela in sredstev na I temelju samoupravnega odločanja? Ali se j bomo znali zlasti sedaj, ko bo spet na dnevnem i redu razvojni plan. sporazumeti o tem, kaj naj bi vzajemno in v skupno korist preložili na boljše čase? Ali bomo uspeli bolje izkoriščati svoje človeške in materialne sposobnosti, s katerimi upravljamo v IMP in po TOZD. ali pa bomo še naprej plačevali stroške zaradi neizkoriščenja kapacitet in bo s tem dohodek kolektiva tudi manjši? To so tri temeljna vprašanja, o katerih se bomo mbrali začeti bolj resno dogovarjati, sporazumevati in tudi odločati. Poudarjam jih j zato, ker nikakor ne moremo preživeti ozke miselnosti. ki je prisotna v nekaterih TOZD, ki se skušajo zapirati, premalo ali skoraj nič pa si ne IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. I reja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik). Val ter Tischer, ing. Janez Trost ing. Vane Učakar. Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 72 / dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. DIREKTORJA ZA LETO 1975 Prizadevajo za spoštovanje interesov drugih. Ne zavedajo se, da se lahko kolo sreče obrne prav Proti njim samim že jutri. Drugače povedano, še vedno se srečujemo s primeri, da posamezniki ali delovni kolektiv TOZD (mislim na najbolj I glasne posameznike, ki s svojo agresivnostjo ne Pustijo na plan razumni in trezni presoji) ravnajo tako, kot da je odločanje o dohodku izključno njihova pristojnost. To je samo ena plat medalje in takšna razlaga pomeni v naših razmerah družbeno zlo. Taki namreč pozabljajo, da i Ustvarjajo dohodek z delom na družbenih sredstvih, in da dohodek ni samo rezultat delavcev v njihovih TOZD, temveč tudi rezultat skupnega družbenega dela. Dohodek je odvisen od produktivnosti dela delavcev, uporabljenih poslov-I n ih naložb, organiziranosti in smotrnosti dela, j Poslovnih odločitev, in ne nazadnje od proiz-: vodnega in poslovnega povezovanja — integra-! rije z drugimi TOZD v višje oblike organizira-i nosti združenega dela. I Kot že rečeno, smo v letu 1975 dokaj inten-, zivno vzpostavljali in realizirali stike na po-1 dročju integriranosti dela in sredstev v naši stroki. Svoja stališča smo opredelili že leta 1974 l v za ta namen izdelanem elaboratu. Dovolite, da Vam jih zaradi osvežitve spomina navedem: na I temeljno vprašanje, zakaj predlagamo integra-| rijski proces, smo opredelili naslednje argumente: 1. zaradi zlorabljanja sistema nagrajevanja v ^katerih sorodnih firmah, 2. zaradi različne tehnologije projektiranja, 3. zaradi odnosov z gradbeniki v vertikalni Povezanosti strok, 4. zaradi socialne varnosti zaposlenih, 5. zaradi nujnosti izobraževanja, j 6. zaradi odprave razdrobljenosti kapacitet. Kot smotre uspešno izvedenih integracij v poslovni sistem IMF Ljubljana, ki naj bi bil organiziran v delovno organizacijo, smo zastavili: 1. prenos, razširitev in medsebojno oplemenitenje z najboljšimi načini dela pri vseh, 2. poenotenje in razčiščenje tehnoloških postopkov montažnih storitev, projektiranja in de- I *avniške priprave, 3. speljava tehnične delitve dela in 4. kot skupen rezultat višja produktivnost I združenega dela in sredstev v IMF.. Danes lahko rečemo, da Blisk in Elektrokovi-nar skoraj v celoti delujeta v smeri zastavljenih nalog, medtem ko v Dvigalu nekaj posamezni-j *°v še ni razčistilo, daje ogromna razlika med Prejšnjim neintegriranim in zato tudi poslovno zastarelim obnašanjem in sedanjim, v združeno delo usmerjenim delovanjem, ki ne more tolerirati vsega, kar sem že prej povedal. Vsi skupaj se j moramo zavedati, daje integracija proces in da ta proces ne more teči po nekih zgolj formalnih kriterijih. Upoštevati je treba še najmanj, kar lahko naštejem: tehnoekonomske, socialne, družbenopolitične in tudi vidike etične narave. 1° pa seveda pomeni, da bomo pri tem uspeli, če se vsi skupaj zavedamo, da je potrebna skup-na volja, pripravljenost na dialog, obilica političnega dela, modrosti in seveda znanja, kije in mora biti temelj za vsak posamezen primer. . In če se ravnamo po teh načelih, potem se j fzkaže tudi na tem področju dolgoročna usmer-lenost IMF, ki že desetletja nazaj goji in razvija samoupravne proizvodne odnose od bivših obratov, ekonomskih enot, samostojnih organizacij do temeljnih organizacij združenega dela. Kot dva temeljna kamna za realizacijo uspešnega samoupravljanja, ki ga ne more biti brez dobrega gospodarjenja, sta nam služila sistem investicij in finančne politike sploh in sistem planiranja. To nam je omogočilo, da smo se in se lahko tudi v naprej ravnamo po načelu: čisti računi, dobri prijatelji. Oboje nam je v preteklosti omogočilo izredno dinamičen razvoj, s katerim smo uspešno sledili pred nas postavljenim nalogam v družbeni reprodukciji. PLANIRANJE NAJPREJ ZNOTRAJ TOZD Z letošnjim letom stopamo v novo fazo, fazo samoupravnega planiranja, ki se lahko uresničuje samo s sporazumevanjem in dogovarjanjem samoupravnih subjektov o njihovih skupnih interesih. Pri tem je pomembno predvsem, da planiranje začenja in nastaja najprej za odnose znotraj TOZD, med delavci različnih TOZD, interesno povezanih v masi dela in drug od drugega odvisni in njihovih možnih povezav. Planiranje postaja stalna naloga, ki zahteva tudi sprotne popravke začrtanih usmeritev in mora potekati na vseh nivojih zdmženega dela istočasno. Še to: bistveno ni vprašanje, katere plane vsklajevati med seboj, temveč so bistvena vprašanja tista, ki se sprašujejo: kakšen odnos ima delavec v združenem delu do uresničevanja planskih nalog, kaj lahko planira v okviru „svoje“ TOZD, kaj v okviru 1MP, kaj v krajevni skupnosti, kaj v interesni skupnosti itd. Izkaže se, da je prav planiranje tisti vidik upravljanja (upravlja pa tisti, ki odloča) in razpolaganja z dohodkom, ki nam omogoča premišljeno, to je zavestno odločanje o uresničevanju gospodarske in razvojne politike sploh. To pomeni, da obveznost plana izhaja iz medsebojne obveznosti in odgovornosti delavcev TOZD, DSSS in IMP kot celote, ter interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. In zato so temeljne sestavine planov TOZD gospodarski, socialni in prostorski vidiki. Bistven element medsebojnega povezovanja TOZD je združevanje sredstev (interna banka) in dela, osnova za to združevanje pa planiranje. Osnova in izhodišče delovnih proizvodnih prizadevanj delavcev je plan in program razvoja TOZD. Drugače povedano: vprašanje zakonitosti o gospodarskem poslovanju mora postati splošno sprejet princip obnašanja v naši družbi. To pa seveda postavlja v ospredje vprašanje odgovornosti. Zato mi dovolite ob koncu, da spregovorim par stavkov na to temo: tokovi našega samoupravnega razvoja se med drugim kažejo tudi v tem, da mora v vse pore družbenega življenja prodreti spoznanje o medsebojni odvisnosti vseh. Mi smo v IMP to področje formalno — z aktom — že opredelili. Pred nami stoji odgovorna naloga — zlasti političnega dela, da prodre spoznanje, da mora biti vsak proizvajalec, vsak državljan zaščitnik samoupravnih in ustavnih pridobitev. Od tega je med drugim odvisna naša politična in ekonomska storilnost. To pomeni, da se mora v letošnjem letu v TOZD, zdmženih v IMP, začeti odločno akcijo za sprovedbo sistema družbene samozaščite. Mimogrede povedano ne bo odveč, če povem, da ima družbena samozaščita popolnoma enak pomen in težo kot sistem splošnega ljudskega odpora ali pa armadni sistem, saj so v njenih okvirih zajeti najširši sloji delovnih ljudi. Vsak na svojem delovnem mestu se mora boriti proti pojavom negospodarskega ali splošno družbeno škodljivega ravnanja. Zaščita temeljnih vrednot naše socialistične samoupravne skupnosti je prva med družbenimi funkcijami, ki jih moramo neprestano, organizirano in vsklajeno izvajati. Tovariši! Ob koncu se zahvaljujem številnim sodelavcem v vseh TOZD, ki so se tekom celega leta 1975 in še prej borili za naše skupne cilje, za boljši jutri. Prek vas, tovariši delegati, iskreno pozdravljam vse člane samoupravnih organov v vaši TOZD z željo, da bi tako uspešno, odgovorno in razumno sprejemali odločitve tudi v naprej. Vse prisotne pozivam, da se borimo za uveljavitev tehle pravil igre: poleg tekmovanja gojimo še dobro sodelovanje in korektne medsebojne odnose; težave rešujemo z dogovarjanjem, s sporazumevanjem, s skupnimi prizadevanji, in ne nazadnje, spoštovati je treba interese tudi drugih. da bi tudi drugi spoštovali naše. TOZD Elektromontaža v Iraku Že lansko leto smo v Glasniku IMP objavili kratko obvestilo, daje IMP Ljubljana sklenil pogodbo s švicarsko firmo SULZER za projektiranje, dobavo in montažo oziroma izvedbo instalacij industrijske in cestne razsvetljave za razširitev tovarne celuloze in papirja „Basrah Pulp and Paper Milt Extension ‘ — v Iraku- (Nadaljevanje na 4. strani) Esmad A. Wahab Mira, dipl. inž., Ivan Ulanec, Štefan Pogačar, Anton Krevs, Milan Špec (od leve proti desni) S * I 5 i * i * * i i \ * \ 5 * * * TOZD Elektromontaža v Iraku (Nadaljevanje s 3. strani) Pogodba je bila podpisana v avgustu leta 1975, kjer je bil deficiran pričetek montaže v mesecu januarju 1976. Iz objektivnih vzrokov je prišlo do spremembe roka pričetka in zaključka montaže. Naročnik ni imel pripravljenega gradbišča in stanovanj za naše delavce. Od podpisa pogodbe je nastala za IMP in TOZD Elektromontažo ter TOZD Projektivni biro obveza, da kvalitetno i solidno opravi svojo nalogo, saj je to grad bišče pričetek uveljavljanja našega podjetja v tretjem svetu. To nas še tembolj obvezuje, da k izvedbi te naloge pristopimo čimbolj organizirano. Organizacija priprav je pred pričetkom montaže potekla v več smereh, in sicer: - Priprava in sprejem samoupravnega sporazuma za delo v Iraku. — Kadrovske priprave — zdravniški pregledi, formiranje montažnih skupin in izbira vodje montaže. Pri kadrovskih pripravah želimo poudariti, da so bili in so še prisotni določeni problemi, predvsem pri vodilnih monterjih, med katerimi ni interesa, da bi prevzeli to gradbišče. ustreznega — Komercialnotehnične priprave, predvsem nabava materiala, izdelava de-tavniških izdelkov, izbira orodja in zaščitnih sredstev. - Priprava za odpremo materiala in orodja. Mimo bi lahko rekli, da je to ekspedicija, kjer moraš imeti vse priprav ljeno, da so presenečenja čim manjša. Dne 18. aprila 1976 je v Irak odpoto vala prva skupina petih delavcev z nalogo, da pripravi vse potrebno za pričetek montaže in da prične izvajati montažna dela. Po potrebi bo skupina dobivala oja čitve. Predvidevamo, da bo v konici potrebno na gradbišču 40 do 50 delavcev. Prva skupina je pred odhodom izrazila željo, da bi kljub veliki razdalji, kijih loči od podjetja, ostali v tesni povezavi. Ta želja je upravičena, saj smo za izvedbo naloge zadolženi vsi. Ob tej priliki želimo naši skupini čim-več uspehov na terenu. Vodja gradbišča v Iraku tov. Anton Krevs nam je pred odhodom odgovoril na nekaj vprašanj: — S kakšnimi občutki odhajate tako daleč? „Prvič vpliva na počutje razdalja in to da greš od doma, potem sprememba klime, ki jo bomo morali prenašati. Dejstvo pa je, da gremo v Irak takšni, ki smo vajeni dela na terenu in to delo se od tega doma verjetno ne bo veliko razlikovalo.“ — Kakšen material boste vgrajevali? ..Material je ves iz Slovenije, načrte je izdelal naš Projektivni biro, prav tako peljemo tudi orodje s seboj." — Kako bodo urejena stanovanja in hrana? ..Stanovanje imamo zagotovljeno v posebnih hišicah, hrana bo v naselju, in sicer pripravljena na jugoslovansi način, ker je na gradbiščih že okrog 180 Jugoslovanov." — Koliko bo naših monterjev na gradbišču? ,,Od 40 do 50 in jih mora Elektromontaža še 20 poiskati. Zanimanje je bilo veliko, a jih je kasneje nekaj zaradi raznoraznih vzrokov odpadlo. Problem pa bo dobiti dobre vodilne monterje z večletno prakso." — Za koliko časa odhajate? ,,Odhajamo za pol leta, če bomo v tem roku opravili sprejeto delo." J. W. inT. Š. Odločitev, ki je vredna posnemanja V zadnji številki „Glasni-ka“ smo med drugim poročali tudi o nameravani gradnji proizvodno skladiščnih prostorov za TOZD - PM Koper v Izoli. Če se še dobro spominjamo, smo ob zaključku naredili kratek pregled, kako se bodo zbrala finančna sredstva za financiranje tega tako prepotrebnega objekta. Delavski svet TOZD je ob obravnavanju zaključnega računa za leto 1975 in ob ugodnih poslovnih uspehih razpravljal tudi o delu ostanka dohodka, ki se še lahko razdeli kot „do-biček" in sprejel sklep, da se predlaga zborom delavcev, ki so bili v prvi polovici aprila, naj bi se del lanskoletnega ostanka dohodka prenesel v sklad za gradnjo poslovno skladiščnih prostorov v Izoli. Kakšen del naj bi to bil, ni nihče točno določil, temveč bilo prepuščeno delavcem samim, da se pri tem izjasnijo. Ne malo smo bili presenečeni, ko so že na r Začetek gradnje v Izoli X.__________________ prvem zboru samoiniciativno določili, naj se 50 % tako imenovanega dobička nameni za gradnjo v Izoli. Tak predlog je bil posredovan na vseh zborih, ki so bili v Sežani, Novi Gorici in Postojni. Taka gesta ni samo pohvale vredna, temveč izpričuje visoko družbenopolitično zavest kolektiva, ki skrbi za boljšo prihodnost, kajti slehernemu članu te delovne skupnosti je jasno, da brez ustreznih skladiščnih prostorov in novih obratov za proizvodnjo klima naprav in drugih polizdelkov ne bomo mogli uspešno konkurirati na tržišču, ki se organizira in tehnološko opremlja. Prav je, če bralce inrormi-ramo, da so se dela v Loli že začela. VELIKO ZANIMANJE ZA LETOVANJE V NAŠIH DOMOVIH Prijave za letovanje so zbrane. Rezultat je naslednji: Fiesa 230, Lošinj 300, Pag 100 (in če računamo poprečno 4 ljudi z eno prijavo - so torej naše kapacitete skoraj zasedene). Enkrat več kot je možnosti je prijav za izmeni od 21. julija do 31. julija in od 31. julija do 10. avgusta. Možno pa je še letovanje v izmenah od 10. avgusta do 20. avgusta in od 20. avgusta do 30. avgusta. Prav tako je še nekaj prostora od 1. do 11. julija. Zato prosimo tiste, ki so se prijavili za omenjeni nezasedeni izmeni, da sporočijo, v kateri izmeni bi želeli letovati, da tako olajšajo delo komisiji in prihranijo kasnejše nesporazume. Dovolj prostora je še v predsezoni in v zadnjih dveh izmenah posezone. Letovanje v juniju in septembru je ugodno zaradi nižje cene, razporeditve dela in ga priporočamo tistim, ki nimajo šoloobveznih otrok. Svoje odločitve sporočite po telefonu v TOZD Družbeni standard ali recepciji najkasne e do 5. maja PETER ŽIGANTE Znanstveni in tehnološki razvoj zadnjih 30 let je izredno napredoval zlasti na področju kemije. Odkritja cele vrste kemijskih spojin in umetnih smol znanih pod enostavnim skupnim imenom »plastične mase“ je privedlo do prave revolucije v vseh razvitih deželah sveta. Zaradi izrednih lastnosti umetnih smol, vsestranske Uporabnosti ter izrednega razvoja tehnologije je od odkritja teh snovi in do praktične uporabe ter predelave Preteklo le nekaj let, kar kaže na izredno hiter prodor na tržišče in to, da so kupci takoj sprejeli in osvojili tovrstne izdelke. Posebno mesto med »plastičnimi masami11 imajo ravno Poliesterske smole oziroma armirani poliester ojačan z nealkal-nimi steklenimi vlakni. To mesto Zavzema zaradi izrednih kemijskih in fizikalnih lastnosti in s tem vsestranske uporabnosti, kakor tudi zaradi razmeroma cenenih surovin (teže, cene, majhne specifične teže poliestra, *e-ta je petkrat lažji od železa) in s tem tudi izdelkov, ki čestokrat nadomeščajo izdelke iz zelo dragih barvnih kovin in nerjavečih jekel. Potrebe po tovrstnih •zdelkih pa so velike in se večajo iz leta v leto, tako da je uvoz še do nedavnega pokrival večji del Potreb tržišča ali pa se uporabljajo druge rešitve oziroma materiali, ki so neprimerno dražji. Tržišče potrebuje tovrstne •zdelke in se odpira predvsem na Področju prehrambene in kemične industrije (kemično odporni poliestri), farmacevtske industrije in široke potrošnje, kot so naši izdelki npr. blok cisterne, okrogle cisterne za kurilno olje aU celo za pitno vodo, kar pa mora biti posebej navedeno pri naročilu. Za IMP tozd „SKIP“ pa Predstavlja proizvodnja rezer-voarjev in cistern iz armiranega Poliestra, logično nadaljevanje Ze vpeljane proizvodnje volumenskega prostora iz aluminija, Jekla ter neijavečega jekla. Tako jahko kupcu nudimo celotni *zbor, pač z ozirom na zahtevnost njegovih potreb in predla-8amo tako tudi najcenejše variante. S tem pa smo seveda v Vsakem pogledu konkurenčni. , Začetek proizvodnje izdelkov ‘z armiranega poliestra v SKIP-u $ega že v leto 1966. Večji razmak pa je bil po letu 1970, zlasti v letih 1972 in 1973 ter 1975, medtem ko je bil v letu 1974 porast proizvodnje manjši zaradi znane naftne krize v svetu TOZD SKIP PROIZVODNJA IZDELKOV IZ ARMIRANEGA POLIESTRA m sorazmernega porasta cen osnovnim surovinam. V letu 1975 beležimo stabilizacijo razmer in znižanje oziroma vrnitev cen poliestrskih smol skoraj na raven pred že omenjeno krizo. Proizvodnja je v provizorični delavnici v izmeri 108 kv. m, za katero imamo samo začasno obratovalno dovoljenje, ker le-ta ne ustreza v celoti. Tu nam grozi ob kakršnikoli resnejši nezgodi ali pritožbi, takojšnja prepoved in ukinitev proizvodnje. Deloma rešujemo problem premajhnih kapacitet s kooperacijo, ki nam v tem obdobju pomaga obdržati tržišče, v perspektivi pa bo tam tista proizvodnja, ki za tovarno ne bo rentabilna. Skupna kapaciteta oziroma tonaža je skromna in znaša le približno 85 ton izdelkov iz armiranega poliestra. Kljub temu, daje proizvodnja ročno obrtniška in da so zdaleč premajhne kapacitete in zato ne moremo sistematično komer-' cialno obdelati tržišče, pa lahko ugotovimo, da nas tržišče že dokaj pozna, kot solidne in kvalitetne dobavitelje. To pa pomeni, da imamo osvojeno tehnologijo predelave, da smo v stanju ugoditi najzahtevnejšim kupcem na tem področju. Za bralce bo zanimivo že dejstvo, da je nabava repro-materiala cca 70 % na domačem tržišču. Poliesterske smole proizvajajo: Color Medvode, Helios Domžale, Chromos Zagreb. Steklena vlakna se uvažajo iz Češkoslovaške, predvideva pa se gradnja tovarne za izdelavo steklenih vlaken v Sloveniji. Le 3 % surovin se uvaža z Zahoda. Z novo tovarno steklenih vlaken se bo domača nabava surovin povečala na 97 %. Kot že omenjeno, je proizvodnja ročno obrtniškega karakterja in maloserijska. V lastnih prostorih izdelamo cca 45 ton izdelkov iz armiranega poliestra letno in imamo poleg že omenjene delavnice zasilno adaptirani hlevski prostor v Pirničah, v izmeri 54 kv. m, brez osnovnih prezrače- valnih in ogrevalnih naprav. Razen tega nimamo ustreznega skladiščnega prostora za surovine, ki so vnetljive in delno eksplozivne. Prav tako nam manjka manipulativni prostor, ki mora biti vsaj 4 do 5-krat večji od proizvodnih prostorov. V že omenjenih delavnicah ni mogoče instalirati strojev in s tem posodobiti proizvodnjo in izboljšati delovne pogoje. Obstoječo proizvodnjo oziroma predelavo lahko povečamo poleg že navedenih dejstev še na osnovi povpraševanja po naših izdelkih, katere prodajamo brez resnejše akvizicije. Samo trikratni oglas za en artikel iz proizvodnega programa nam je v kratkem času izpraznil skladišče in nakopal težave, ker nismo mogli ugoditi kupcem. Ugotoviti moramo tudi to, da iz istega razloga nismo resneje propagirali naših izdelkov prehrambeni, kemijski in farmacevtski industriji, vendar so nas sami poiskali. V srednjeročnem programu razvoja načrtujemo povečanje proizvodnih kapacitet iz dosedanjih 85 ton letno na 456 ton izdelkov. Za tak obseg potrebujemo nove proizvodne prostore cca 600 kv. m, opremljene z žerjavom nosilnosti 2 toni, sušilno komoro izven proizvodne delavnice ter kom-presorsko postajo. Delavnica mora biti opremljena s prezračevalnimi napravami in ogrevana, ter vsa elektroinstalacija v S izvedbi. Poleg proizvodnih prostorov potrebujemo še zaprte skladiščne prostore v izmeri cca 150 kv. m ter seveda ustrezne sanitarije in pomožne prostore. Manipulativni dvoriščni prostor naj bi bil velik za ta obseg proizvodnje cca 3000 kv. m. Cc sedaj naštejemo na kratko še izdelke, ki jih proizvajamo: UPK 1000, univerzalni paletni kontejner za prevoz vseh vrst tekočin in kemikalij. PSK - prevozno stabilni kontejner z istim namenom. PSK bele barve, s toplotno izolacijo pa so namenjeni mlekarski industriji. Blok cisterne 1000, 1500, 20001 za široko potrošnjo (za hrambo kurilnega olja). Okrogle cisterne za kurilno olje, prav tako za široko potrošnjo, in sicer 32001, 4000 in 50001 kot tipski izdelki. Poleg tega namena služijo še za: vodo, mleko, vino, sokove, kisline, lužine itd. Ostalo pa so izdelki rezervoar-nega značaja in drugi, po naročilu. Tako naj omenim samo nekaj zadnjih takih večjih izdelkov kot so 3 kom stoječi rezervoarji po 40 kub. m za Color Medvode, 2 kom 30 ■ .:t- L?" kub. m za vinsko klet Metlika, večji rezervoarji za papirnico Vevče itd. Izdelani pa so projekti za 13 kom 33 kub. m rezervoarjev za vinsko klet Vipava, ponudba je sprejeta. Kljub poostrenim pogojem gospodarjenja po 1. 4. 1976 se naročila individualnega značaja te proizvodnje večajo tako, da smo glede perspektive lahko zadovoljni, posebno če bomo v stanju čimpreje realizirati planirano razširitev proizvodnje. To pa pomeni za naš kolektiv perspektivno gledano povečano socialno varnost zaposlenih, večji ostanek dohodka in možnost nadaljnjega razvoja. A. P. VTISI S STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA V ZDA Problemi, ki se porajajo v pro- Tako organizira tovarna v jektiranju instalacij postajajo vse sklopu svojega oddelka redne zahtevnejši in obsežnejši. To je izobraževalne tečaje za različne razlog, da tudi naša organizacija profile strokovnjakov. Naj ome-zdruzenega dela posveti večjo nim samo nekaj od teh, kot so: pozornost specializaciji in dopol- tečaji projektiranja, prodaja nilnemu izobraževanju strokov- opreme, menažerstvo, servisiranih kadrov tako pri načrtovanju, nje itd. Tečaj s področja projek-kakor pri izvajanju vse zahtev- tiranja klimatizacije, katerega nejših instalacij. Taka usmeritev sem se udeležil, traja najdlje in je je ena od osnovnih postavk za organiziran dvakrat v letu. Pre-dosego dobrih rezultatov pošlo- davanja, vaje tez pismeni testi so vanja in nenazadnje tudi našo dokaj obsežni. Vendar je delo večjo prodornost na tuja tržišča, precej olajšano zaradi dobre or- zlasti države v razvoju. ganizacije samega študija, št ud ij- Kljub izkušnjam in tehničnim Sklh Pnpomockov in neposred-rešitvam, kijih danes poznamo z "cSa°g!eda Proizvodnje ter la-njimi v celoti ne moremo in ne Moratorija za preizkuse m men-smemo biti zadovoljni. Razvoj tve', {k>a sc zdruzuje teorija s na področju instalacij gre neza- Praktlcnlml rešitvami. Gradivo, držno naprej, tako na primer obdelano v sedmih tednih, je ob-klimatizacija dosegla v rninulih segalo pregled teorije procesov v b klimatizaciji, oceno letnih to- či ek.razvoj m na pr e- JSi^enS ^rolrov" in objektov, teorijo hlajenja in V času od 30. januarja do 23. hladilnih prostoroy, toplotne marca letos sem sc udeležil stro- črpalke, oceno optimalnih reši-kovno-izobraževalnega tečaja pri *ev *n izbiro primarnega sistema posebnem oddelku firme CAR- v procesu klimatizacije. Področ-RIER v ZDA. Pot v ZDA me je j? optimizacije procesov v klirna-vodila od Brnika, Frankfurta do t‘zaciji zavzema v sodobnem na-New Yorka in dalje do mesta črtovanju vidno mesto. Ves po-Syrosuse, kjer je tudi upravni se- st°Pek )c usmerjen k skupnemu dež in večina proizvodnih obra- c*lju zmanjšati porabo vložene tov omenjene firme. Priznana to- energije na minimalno vrednost varna instalacijske opreme je bila Pr* istočasnem uvajanju sodobne ustanovljena nekaj let pred 1. °Preme, obdržati konkurenčno svetovno vojno ter se razvila od Ce.n0 'n hkrati doseči zastavljene skromne obrtne delavnice v eno uc,nkc> kot so temperatura od največjih proizvajalk instala- ,naka v prostoru, relativna vlaga cijske opreme. Ni naključje, da ltd- je tvrdka Carrier razvila močan Firme, ta se bavijo s proizvod-tzobraževalni in raziskovalni cen- nJ° klimatske opreme v ZDA so ter, ki skrbi za nenehno stro- razvile kopico več ali manj uspe-kovno izobraževanje stro ko vnja- hh rešitev in temu pripadajočo kov s področja klimatizacije, opremo. Na ta način zmanjšajo Ustanovitelj tovarne - ameriški potrošnjo energije na naj nižjo znanstvenik in raziskovalec dr. m°žno mero. L. Carrier je gotovo pripomogel To je področje, o katerem bi k temu, da se lahko tovarna da- bilo vredno razmišljati tudi pri nes pohvali z največjim izobraže- ras- valnim centrom s področja kli- JANKO GREGORIČ, matizacije v ZDA. dipl. ing. str. Nov plačili in obračunski sistem V prejšnjih dveh sestavkih smo si podrobneje ogledali, kaj nam prinaša novega v decembru preteklega leta v Zvezni skupščini sprejeti zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Današnje razglabljanje pa bo posvečeno novemu obračunskemu sistemu, kar je v neposredni povezanosti s samim plačilnim sistemom. Delegati Skupščine SFRJ so namreč na zadnjem decemberskem zasedanju sprejeli tudi zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, ki daje novo kvaliteto pri ugotavljanju dohodka in drugačne možnosti njegovega razporejanja. V čem obstoja bistvena značilnost novega sistema ugotavljanja celotnegdohodka (celotnih prihodkov) oziroma v čem se ta razlikuje od dosedaj veljavnega sistema? V razdobju od 1. 1969 do konca preteklega leta smo ugotavljali celotni dohodek na osnovi zaračunanega blaga, proizvodov in storitev oziroma na osnovi takozvane zaračunane prodaje (fakturirane realizacije). V decembru sprejeti zakon pa uveljavlja načelo plačane prodaje (vnovčene realizacije), vendar ne na način, ki je veljal za razdobje 1. 1962 do 1. 1968. Kat plačano realizacijo namreč upošteva tudi sprejete instrumente zavarovanja plačil kot so sprejeti čeki, menice, garancije in akreditivi, dasiravno do dneva ko ugotavljamo celotni dohodek ni prišlo do priliva denarnih sredstev na žiro račun, ker instrumenti niso bili vnovčeni v času njihove veljavnosti. Kot plačana prodaja (realizacija) obračunskega razdobja torej ni upoštevan samo priliv denarnih sredstev bodisi na žiro račun (brezgotovinska prodaja) oziroma na blagajno (gotovinska prodaja) ampak tudi terjatve, vsebovane v instrumentih za zavarovanje plačila pod pogojem, da rok dospelosti ni potekel. V razmetu z inozemskimi odjemalci pa se upošteva ves priliv denarnih sredstev za prodano blago, proizvode in Storitve kakor tudi terjatve, vsebovane v instrumentih zunanjih dolžnikov za zavarovanje plačila (akreditivi oziroma menice in čeki, vendar šele z datumom njihovega prejema). V celotni dohodek torej ne moremo všteti na up prodanega blaga v inozemstvu. Dasiravno smo prikazano ugotavljanje celotnega dohodka obravnavah v eksternih odnosih, velja isto tudi za interne odnose to je za ugotavljanje celotnega dohodka na osnovi interne realizacije. V celotni dohodek temeljne organizacije združenega dela pa vštevamo tudi dohodke iz združenega dela in sredstev kot so: - dohodki, doseženi iz združitve sredstev za skupno poslovanje - obresti od blagovnih in finančnih kreditov in posojil - obresti od deponiranih sredstev . - dohodki od sredstev, združenih v banke, hranilnice, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti - dobiček od poslovanja v tujini, ki je prenesen v Jugoslavijo. Kot del celotnega dohodka pa ne moremo upoštevati tistih dohodkov, ki so bili doseženi od sredstev skupne porabe, sredstev rezerv in drugih namenskih sredstev, ker pripadajo namenskim sredstvom. Del celotnega dohodka pa predstavljajo še izredni dohodki (izredni prihodki) in to: - prejete zamudne obresti - naknadno prejeti jabati in blagajniški skonti - prejete odškodnine, izvzemši odškodnine za škodo na osnovnih sredstvih - ugotovljeni presežki materiala, drobnega inven- tarja, nedovršenih proizvodov, polizdelkov in delov lastne proizvodnje, gotovih izdelkov in blaga — naknadno ugotovljeni dohodki iz poslovanja v prejšnjih letih - drugi občasni dohodki, doseženi s poslovanjem. Pretežni del celotnega dohodka tvorijo plačani in plačljivi (prejeti a še nevnovčeni instrumenti zavarovanja plačil) zneski od prodanih in dobavljenih proizvodov in blaga ter opravljenih storitev oziroma od proizvodov in storitev in blaga, uporabljenih za lastne investicije in za druge namene, ki imajo značaj končne porabe. Vsi prodajni in dobavljeni proizvodi, blago in opravljene storitve pa morajo biti obračunani po dogovorjenih oziroma veljavnih cenah. Celotni dohodek mora torej temeljiti na stvarno dobavljenih proizvodih in blagu oziroma opravljenih storitvah, obračunanih po dogovorjenih oziroma veljavnih cenah in to v višini, ki odgovarja plačanim oziroma plačljivim zneskom. Kazni za neupoštevanje teh določil zakona so visoke in sicer za TOZD od 50.000 do 500.000 din, za odgovorno osebo pa od 5.000 do 20.000 din. Ko smo ugotovili celotni dohodek (celotne prihodke) temeljne organizacije združenega dela, odštejemo od njih stroške oziroma dohodke, da bi dobili kategorijo dohodka, ki se razporeja na osebno, splošno in skupno porabo ter del za razširitev materialne osnove družbenega samoupravljanja. Kaj pa predstavlja celotno kategorijo odhodkov, ki ob nespremenjenih celotnih prihodkih vpliva na večji ah manjši dohodek? Ali se kategorija odhodkov ugotavlja na način, ki je veljal v razdobju plačane realizacije od 1. 1962 do 1. 1968? Najprej nekaj besed o tem, kateri so elementi kategorije odhodkov. Največjo postavko med odhodki zlasti pri proizvajalnih organizacijah vsekakor prestavljajo materialni poslovni stroški, ki zajemajo porabljene vrednosti delovnih predmetov (surovin, materiala in energije), stroški za tekoče vzdrževanje delovnih sredstev, stroški za investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev, vendar samo, če se s tem ne spreminja njihova zmogljivost ah namen oziroma podaljšuje življenjsko dobo po preteku redne amortizacijske dobe; porabljena vrednost drobnega inventarja in embalaže; vrednost vseh proizvodnih in neproizvodnih storitev ter povračila osebnih izdatkov delavcem, ki pa jih natančno opredeh zvezni izvršni svet. Cim večja bo opremljenost z delovnimi sredstvi, tem večja bo tudi amortizacija kot element odhodkov. Pri trgovskih organizacijah, dasiravno pri tem niso izključene tudi druge delovne organizacije, bo kot prevladujoči element odhodkov nastopala nabavna vrednost trgovskega blaga. Tako kot se med celotnim dohodkom (celotnimi prihodki) pojavljajo izredni prihodki tako imamo med odhodki možnost nastopa izrednih odhodkov v sledečih pojavnih oblikah: plačane zamudne obresti, plačane odškodnine, stroški v zvezi s spori, primanjkljaji zalog obratnih sredstev in odpisi terjatev. Pri ugotavljanju dohodka nas bo v prvi vrsti zanimalo, kakšen del v obračunskem razdobju nastalih stroškov bomo upoštevali med odhodki in ah se pri tem moramo ozirati v preteklost pred nastopom obračunskega razdobja in ah moramo imeti pred očmi tudi bodoče obračunsko razdobje. Zakon določa, da moramo med odhodki upoštevati tiste stroške, ki se nanašajo na prodane in dobavljene proizvode in blago ter opravljene storitve. Kaj to pomeni? V obračunskem razdobju nastali stroški bodo upoštevani v celotni višini, v kohkor je vrednost zalog nedovršenih proizvodov, polizdelkov in delov gotovih proizvodov m trgovskega blaga na koncu obračunskega razdobja enaka na začetku obračunskega razdobja oziroma te vrednosti ni bilo niti na začetku niti na konca obračunskega razdobja. Odhodki bodo manjši od v razdobju nastalih stroškov, če bo vrednost prej navedenih zalog večja na koncu obračunskega razdobja v odnosu na začetek razdobja. Po drugi strani pa bodo odhodki večji od v razdobju nastalih stroškov, če bo vrednost zalog manjša na koncu obračunskega razdobja v odnosu na začetek razdobjg. Pri ugotavljanju rednih odhodkov torej upoštevamo vse stroške, ki se nanašajo na prodane in dobavljene proizvode in blago ter opravljene storitve. četudi isti niso bili plačani oziroma zanje niso bili predloženi instrumenti o zavarovanju plačil. V tem je tudi bistvena razhka od načina ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji v razdobju od 1. 1962 do 1. 1968. Takrat smo namreč med odhodki upoštevali samo tiste stroške, ki so se nanašali na plačano reahzacijo. Poleg vrednosti zalog nedovršenih proizvodov, polizdelkov in delov, gotovih proizvodov in trgovskega blaga, smo še poznali pojem vrednosti oziroma stroškov, ki so se nanašali na prodano in dobavljeno blago ter opravljene storitve, ki pa do konca obračunskega razdobja niso bili plačani in jih ni bilo treba pokrivati z ostvarjenim celotnim prihodkom. V novih pogojih bo torej dohodek temeljne organizacije združenega dela tohko nižji, kohkor večja bo neplačana in s plačanimi instrumenti nezavarovana realizacija, kar bo treba s plačano in s plačanimi instrumenti zavarovano reahzacijo pokrivati stroške tudi tistih proizvodov, blaga in storitev, ki so bili sicer prodani niso pa bili plačani oziroma ni bilo zavarovano njih plačilo z enim od instrumentov, ki smo jih že večkrat omenili. Prve posledice novega načina ugotavljanja celotnega dohodka bomo čutih pri obračunu za prvo polletje letošnjega leta, ker se novi zakon uporablja od 1. januarja. Obstoja vehka verjetnost, da bomo morah s plačano realizacijo oziroma z instrumenti zavarovano plačilo v razdobju januar-junjj 1976 pokrivati tudi stroške prodanih in dobavljenih proizvodov in blaga ter opravljenih storitev meseca junija, za katere do konca junija ne bomo prejeli plačil oziroma instrumentov o zavarovanju plačil. Ta ugotovitev velja za montažno dejavnost pa tudi za proizvodno dejavnost, če ne bo tekla dobava izdelkov kontinuirano ampak se bo skoncentrirala koncem meseca, kakor je bila dosedanja praksa. Da bi bile posledice novega načina ugotavljanja dohodka čim manj boleče, bomo morali ažurirati nase poslovanje zlasti na področju obračunavanja opravljenih storitev in dobavljenega blaga in proizvodov, intenzivno bomo morah izvrševati izterjavo terjatev. Omejevati se bomo morah pri nabavi materiala in surovin na najnujnejši obseg zlasti v tistih TOZD, ki so prekomerno glede na lastne kvalitetne vire povečali zaloge istih. Zniževati bomo morah stroške na vseh področjih dela. Tudi na povečano produktivnost ne bomo smeli pozabiti. Novi plačilni in obračunski sistem ni samo nova tehnika medsebojnega plačevanja in obračunavanja ter ugotavljanja dohodka ampak zahteva od vseh nas novo vsebino dela. • Kegljanje v Mariboru V Mariboru je bilo izvedeno pod pokroviteljstvom direktorja TOZD tov. Ulčarja in tehničnega vodje tov. Borca tekmovanje med TOZD - IMF v kegljanju. Nastopilo je 14 4-članskih ekip, ki so vsak s po 100 lučaji hoteh doseči čim več podrtih kegljev. Z najbolj izenačeno ekipo je TOZD TRAA do- segla najboljši rezultat in prepre- mnogi moški na 50 lučajev. Prečila domačim, da bi slavili, saj so senetila pa je Nevenka Hrs veljah poleg PM za najresnejše DSSS, kije z odločnimi meti po-favorite tekmovanja. Ostale skrbela, da ji ni bila nobena kos. ekipe pa so se po zelo izenačenem boju razvrstile z mini- Ko je direktor Ulčar p konča-malno razliko podrtih kegljev, nem tekmovanju, katerega je Med posamezniki je Golobič vseskozi spremljal, predaji po-TRAA^ odmetal kot on zna in kale in diplome najboljšim in iz-prepričljivo, z 429 podrtimi rekel vsem nastopajočim zahval-keglji, dosegel daleč najboljši re- ne besede za sodelovanje in pri-zultat. Razveseljivo je, da so tudi znanje za zaupano in odlično iz-dekleta dokaj številčno in zelo peljano organizacijo tekmovanja, izenačeno prispevale k še bolj je pozval vse dejavnike v IMP, da šemu počutju, saj so nekatere se morajo podobna tekmovanja dosegle celo boljši rezultat kot oziroma srečanja naših delavcev vse večkrat prirejati, saj se tudi lobič (TRAA) 429, 2. Skrjanc tako dokazuje razvitost našega (TRAA) 407, 3. Kumer (PM) podjetja, katerega ime je po- 402, 4. Vidmajer (PMI) 400, 5-znano doma in tudi zunaj naših Oven (TEN) 399, 6. Nerat (PMI) meja. 398, 7. Cife(Blisk) 397, 8. Re- mih (OV) 389, 9. Siler (TRAA) Rezultati - ekipno: 1. TRAA | 388, 10. Bizjak (Skip) 384, itd-1590 podrtih kegljev, 2. PMI : Zenske: 1. Hrs (DSSS) 180, 1540, 3. PM 1484, 4. OV 1478, 2. Korošec I. (OV) 178, 3-5. TEN 1441, 6. Skip 1440, 7. Grujiž (PM) 161, 4. Križman El. kovinar 1433, 8. Klima (PM) 156, 5. Lazarevski (Klima) 1394, 9. Blisk 1391, 10. DSSS 153, 6. Lah (Livarna) 152, 7. 1357, 11. EM 1343, 12. ZIP Korošec C. (DSSS) 151, 8. Loč-1326, 13. Livarna 1297, 14. PB niškar (TEN) 143, 9. Žontai 1164. (TEN) 140, 10. Strmljan (TEN) Posamezniki: moški: 1. Go- 87, itd. KAKO ZA 1. MAJ x______________________________________________________________________________________________________—* Bližajo se prvomajski prazniki. Preživeli jih bomo vsak po svoje. Eni ob delu doma, drugi na izletih, v planinah in na morju. Štiri člane kolektiva smo po, vprašali, kaj mislijo o 1. maju in kako ga bodo preživeli: Olga Zajc, TOZD Tovarna elektro naprav, Ljubljana: »Skrbi so letos večje. Nov način poslovanja lahko prinese tudi to, da ne bo dovolj dela - vemo pa vsi, kaj to pomeni. Mislim, da je 1. maj vedno bolj delavski praznik. Samo poglejte, koliko je ljudi ta dan po posameznih krajih znanih iz NOB. Tudi sama z družino vsako leto obiščem enega od teh krajev. Gmotne razmere večine zaposlenih pri nas so takšne, da vsakemu omogočajo enodneven izlet. Z možem sva zidala, pa smo tudi takrat praznovali 1. maj. Zadnje čase tudi v TOZD bolj slovesno praznujemo vse praznike, sindikat organizira proslave, kar je vredno vse pohvale, saj prej tega ni bilo." Janez Šmelcer, TOZD Elektromontaža, Ljubljana: »Prvi maj je delavski praznik, praznujemo ga vsak po svoje. Ko sem še plezal, so opravili za 1. maj zadnje zimske vzpone, sedaj hodim z družino v hribe - letos bomo šli smučat. Za 1. maj planinci navadno ne organiziramo nobenega izleta, ker računamo, da gre takrat vsakdo na izlet z družino. Ta praznik praznujem že od šolskih klopi naprej. Običajno vsako leto zakurimo tudi kres. Sem pa za ta praznik že tudi delal in sicer udarniško, ko smo v Medvodah napeljevali vodo." Silvo Tomažič, TOZD Projekt montaža, Koper: »Doma sem iz Brkinov in bom pomagal očetu in materi na kmetiji. Sicer pa ostale načrte praznovanja naredim, ko pridem domov. V glavnem pa vsako leto pomagam doma." Jože Andročec, TOZD Projekt, montaža, inženiring, Maribor: »Doma me čaka veliko dela. Žena ni zaposlena, z eno plačo pa je treba ob gradnji kar malo stiskati. Delam vedno na terenu in to že 10 let skoraj vedno po cele dneve. Zato praznike delno izkoristim tudi za počitek, nekajkrat pa, ker so se roki bližali, sem ta dan normalno delal." NOVOGRADNJA V TOZD ELEKTROKOVINAR PTUJ Leta 1961 so se samostojne obrtne delavnice (elektro obrat, ključavničarstvo, kleparstvo in obrat vodovoda) združile v podjetje Elektrokovinar Ptuj, sedaj TOZD IMP Ljubljana. S svojim obrtniškim načinom delaje podjetje pokrivalo območje občine Ptuj, pa tudi oprema in orodje je bilo zastarelo, zato so temu primerni bili tudi rezultati. Z razvojem na vseh področjih se je podjetje strokovno in tehnično razvijalo ter številčno naraščalo tako, da je danes že preraslo obrtniški način dela in proizvodnje. Ključavničarstvo je v začetku bilo usmerjeno na popravila in posamezna manjša nova dela, pozneje in vse do danes pa se izdelujejo zahtevnejše konstrukcije, kompletne industrijske hale, cisterne, bojlerji, ekspanzijske posode, prenosna skladišča itd., kar pa je narekovalo, da uredimo in izboljšamo vsaj osnovne pogoje za delo delavcem, saj smo večina del opravljali na prostem. V letu 1973 smo v glavnem z lastnimi kapacitetami zgradili manjšo proizvodno halo z mostnim žerjavom. Tudi elektro obrat se je razvil in od začetnih hišnih inštalacij danes opravlja vse zahtevne industrijske inštalacije kompletno z razdelilnimi omarami, kakor tudi vzdrževanje in izpolnjevanje inštalacij industrijskih cbratov, ki so že v pogonu. V vodovodnem obratu se je v začetku osnovala skupina za centralno kurjavo, ki je z ravzvojem dosegla takšen nivo, da je danes že samostojni obrat ogrevalnih naprav. Tudi kleparski obrat je od začetnega obrtniškega načina proizvodnje že prešel na industrijski način in danes izdelujemo vse vrste kanalov za prezračevanje itd. V lanskem letu smo opremili s kompletno kanalizacijo trajekte za ladjedelnico Trogir. Razvoj po posameznih panogah dejavnosti in pove- Izdelava in montaža cisterne čani obseg dela zahteva, da odpravimo dosedanje pomanjkljivosti na področju tehnologije in organizacije dela. S pripojitvijo k IMP Ljubljana se na osnovi delitve dela odpirajo še večje možnosti za specializacijo na tehnološkem, organizacijskem in kadrovskem področju. Za uresničevanje skupnih ciljev in zaradi pomanjkanja proizvodnih in skladiščnih prostorov, se je delovni kolektiv TOZD Elektrokovinar Ptuj v okviru skupnega investicijskega programa IMP odločil za novogradnjo v ptujski industrijski cor'. Celotni investicijski objekt se bo raztezal na po vršim 20.000 kv. m, s tem, da znaša skupna predračunska vrednost 26.700.000 din. Lokacija je ze odobrena, v izdelavi je tudi ustrezna dokumentacija, tako, da bi v letošnjem letu začeli z gradnjo, ki bo potekala po posameznih etapah v okviru fmančnih in ekonomskih možnosti. V prvi fazi bi zgradili proizvodne prostore za ključavničarski obrat, kasneje pa tudi ostale proizvodne prostore in spremljajoče objekte s skladiščem reprodukcijskega materiala, kakor tudi aneks za pisarniške prostore. Z novogradnjo proizvodnji prostorov želimo prispevati svoj delež k povečanju produktivnosti dela in izr boljšanj u delovnih pogojev delovnega človeka, zato želimo, da se naši cilji in naloge, ki smo si jih zadali, uresničijo in s tem tudi cilj in program organizacije združenega dela IMP Ljubljana, ki nam je omogočila, da smo pristopili k realizaciji investicijskega programa. MARJAN BERLIC STRAN 8 Takoj po prihodu čez most, kjer je včasih tekel ves promet proti Stepanji vasi in ki je danes rezerviran za pešce, vas pozdravi velika tabla z napisom, da bo Imos tu zgradil 3000 stanovanj v dveh mestnih soseskah. Za začetek gradnje je označeno leto 1973. Tega leta je z deli v tem novem naselju začelo tudi naše podjetje. Kot prva TOZD Projektivni biro nato pa Elektromontaža za celotno elektriko, TOZD PMI Maribor, PM Koper in OV Ljubljana za vodovod, ogrevanje in prezračevanje. Vgrajenih pa je bilo veliko izdelkov tudi ostalih naših TOZD. MAJ 1976 Po treh letih je v Stepanji vasi zraslo že pravo, moderno predmestje, ki vsak dan sprejema nove stanovalce, na drugi strani je veliko gradbišče vedno odprto. Vzporedno gradijo tudi nekatere nujne spremljajoče objekte’ šolo, trgovino, dom za ostarele občane. ELEKTRIKA ZA SKORAJ 2000 STANOVANJ Po podatkih z gradbišča je naša TOZD Elektromontaža doslej napeljala elektriko v 1700 stanovanj, dvesto bo gotovih v kratkem, 347 pa jih je v delu. ,,Tu smo prvič začeli delati po italijanskem sistemu Ticino. Betonski način gradnje stolpnice ali bloka zahteva tudi svojstven način vgraditve instalacij. Tako že pred betoniranjem položimo vse instalacije v cevi, ki se navežejo na armaturno železo in potem se vse skupaj zalije z betonom. Vsako napako, ki nastane pri betoniranju, je treba takoj odpraviti", je o novem načinu dela pripovedoval vodilni monter Peter Klaus. Prednosti novega načina vgrajevanja so predvsem: skrajšal se je čas montaže, saj so stolpnico s 167 stanovanji končali v 14 mesecih, medtem ko bi klasični način trajal precej dlje. In sla- bosti, ki so jih ugotovili med tem časom: - delati je treba pod težjimi pogoji. Kovinski opaži se segrejejo tudi na 70 stopinj C in ker so premazani z oljem, je nevarnost, da pride do poškodb veliko večja. Tak način dela zahteva večjo povezanost z gradbinci. Material danes že proizvaja ,.Kontakt" iz Zagreba, a kvaliteta ni povsem enaka uvoženemu. Podobno kot smo bili leta 1973 začetniki sistema, ki je danes že utečen in dodelan, tako se je prvič z organizacijo gradbišča srečal tov. Ivan Bizjak, šef montaž. ..Običajno se borimo za prostor na objektu, ki ga delamo. Tokrat smo postavili svojo hišico, ki služi kot nekakšen štab. Tako imamo lahko dobro urejeno evidenco materiala, ki ga izdamo iz skladišča in tistega, ki je bil dejansko porabljen. Ker je bila organizacija dvakrat nova, je trajalo nekaj časa, daje stekla." Tov. Anton Berčič, monter specialist se je odpravljal na pregled instalacije stolpnice SO-3. „Če govorimo o novem načinu dela, lahko rečem, da smo samorastniki. Že prej smo nekatere instalacije vlagali, vendar ne po tem sistemu. Zato ni čudno, da včasih naših težav niso razumeli. Ekipa, ki je tu, se med seboj dobro razume in uspeh tudi ni izostal." Tov. Berčič je član izvršnega odbora sindikata in zadolžen za obveščanje. „To je precej neobdelano področje. Vsem monterjem ne morem povedati, kaj smo sklenili na sestanku, drugih možnosti pa tudi nimajo veliko, da bi lahko zvedeli. V TOZD naj bi izhajal bilten, ki bi več poročal o dogajanjih na posameznih gradbiščih in sploh v TOZD. Obveščenost je pogoj, če hočemo doseči, da bodo ljudje res delali z dušo in telesom. Tov. Janez Gvardjančič je pri IMP od leta 1966. Tri leta je bil vajenec. V Stepanji vasi dela od avgusta leta 1974. „Nov način dela je po eni strani zelo v redu, na drugi strani pa ga spremljajo težki pogoji dela. Naše delo je odvisno od gradbincev. Ce oni delajo ponoči, ob sobotah in nedeljah, moramo enako tudi mi, ne glede kakšno je vreme." Ko je primerjal gradbišča, kjer je doslej delal, je menil, da je štepanjsko eno od bolje urejenih. Ker TOZD Elektromontaža v konicah ni zmogla sama vseh del, so ji na pomoč priskočili monterji 24. septembra iz Titovih Užic, šest jih še dela v Stepanji vasi. Tov. Mišo Tamburič je v Sloveniji leto in pol. Stanuje v našem samskem domu, po poklicu je elektroinstalater. „Sem zadovoljen - tako z delom kot tudi z vsem ostalim, delati v Slovenijo bi še prišel." Tako naši električarji. V povprečju jih je na gradbišču 33, v konicah pa tudi 60. ..Nekateri so mislili, da se bodo zaradi velikega gradbišča lahko kdaj pa kdaj „malo izgubili", pa ni bilo možnosti. Ravno zato in pa zaradi izredno težkih pogojev dela se je tu izmenjalo ■ i UP p§ * veliko monterjev," je dejal to' Bizjak. SLOVENIJA V MALEM V mariborski baraki smo • pogovarjali z Mariborčani : Koprčani. Oboji skrbijo, da b<> stanovanjih toplo, dovolj vode/ da bosta kuhinja in kopalni1' dovolj prezračeni. Iz Maribora sta v Stepanji vi' trenutno dve skupini monterje1 ki delata v objektih, ki jih f dita gradbeni podje! Konstruktor iz Maribora 1 Vegrad iz Velenja. ,.Vgrajujemo sanitarne voZ* ki jih izdeluje naša TOZD Idriji. Od klasičnega načina f predej razlike, saj je del hitrejše, bolj čisto in lažje", 1' pripovedoval vodilni monts Ivan Lah. Monterji stanujejo v samsk£,: domu ali pa v zasebnih soba Vsak dan jim na gradbišče (j1, stavlja toplo malico naša T0Z‘ Družbeni standard. Tov. Posedi Štefan, KV m°| ter vodovodnih instalacij, se J; zaposlil pri IMP leta 1966, f' je bil tri leta vajenec. ,.Vedno delam na terenu in1 največkrat od jutra do večen trenutno popoldne ne delati1* Vsak petek grem domov in j" sem daleč, se moram vračati ic nedeljo ob 15. uri, da lali/ začnem v ponedeljek delati c‘ 6. uri. Ce bi mi dovolili, da • začenjal ob 9. uri, hi lahko 01 hajal od doma v ponedelr zjutraj, izgubljene ure pa hi1,1 prinesel popoldne - vendar '' zaenkrat ni možno." Včasih se zgodi, da na gr:l‘ hišču ni materiala in monterji' morejo nadaljevati del: „Za material je zadolži1 operativa in vodilni motik' enkrat se je zgodilo, da sC ostali brez kriv pa je bil pr0l‘ vajalec, sicer pa vedno za dva v tri dni predvidimo delo, nismo potem v zagati," je ddJ tov. Posedi. V TOZD PM Koper j' zaposlen Nurija Kaltak, ki jelc' 1971 prišel k IMP kot vajenec'1 se izučil za monterja vodov61 nih instalacij. ..Decembra k1' 1974 sem prišel v Stepanj511 naselje, z delom sem zadovoljc" Stanujem v zasebni sobi, hran1,: se pa tam, kamor priden1' Doma je iz Prijedora. Z očeto|? ki je tudi zaposlen v Slovenji, skupaj doma gradita hišo. * . ima še mlajše brate in sestro, . so odvisni tudi od njega, se šej dokončno odločil ali se vrne pa ostane v Sloveniji. . a „Delo bi dobil v svoF poklicu, samo ne bo tako u1 jeno in tudi ne tako plačan ^k'er pa d do je povsod delo, °llvi'no je le, kako je plačano." V prostem času igra nogomet. Poleti se kopa v bazenu ali pa je 1 'Iitižbi prijateljev. Po govorici s°dcč bi marsikdo rekel, da je r°Jen v Sloveniji. ^ nekaterih težavah smo se ogovarjali, tudi z vodilnima Ojonterjema. Tov. I'rane Artnik "trhi /a vodovod, tov. Renato tanič pa za centralno ogrevanje Zgradbah, ki sta jih zgradili Padbeni podjetji Kraški zidar iz °aanc in Stavbenik iz Kopra. vTako kot se v montaži redno Uo8aja, so tudi tu monterji prišli 'Pa golo". Večkrat bi bilo obro, da bi vodilni monter POšel sam na gradbišče nekaj Pfed prihodom prve skupine Monterjev, da bi ti imeli že privajeno delo. Na ta način bi .Khpina izgubila mnogo manj ur, j^gredo na „račun priprave te- S sanitarnimi vozli nimajo Posebnih težav, saj so jih vgrajeni, že tudi prej. “oseben problem bo po v°''em nabava materiala. Prej je °dtlni monter odšel sam v trgo- vino in poiskal, kur mu je manjkalo. V pogojih novega načina gospodarjenja pa to ne bo več možno. Veliko stvari se na zgradbi poenostavi in marsikakšni material prihrani, kar pa projektanti sprejemajo zelo različno. Včasih bi bilo treba več stikov med načrtovalci in končnimi izvajalci. Beseda je stekla tudi o nagrajevanju. Njihova pripomba: Delavci, ki nočejo ali pa slabo delajo, so previsoko ocenjeni. Razliko med dobrimi in slabšimi pa naj bi ponovno vzpostavila osebna ocena. Delavec bi moral čutiti, da bo več dobil, če bo več in bolje delal. To je del iz njihovega vsakdanjika. Za trenutek smo jih zmotili pri njihovem delu. In ta trenutek je prekratek, da bi lahko zajeli vse razsežnosti problemov, s kakšnimi se srečujejo. Naj bo njihovo delo tudi v bodoče uspešno. Zapis pripravil: tone Štrus Fotografije: BORIS KOBAL PREZRAČEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ Za povečanje človekovega zdravja, njegove delozmož-nosti in volje do dela mu je potrebno zagotoviti udobje v bivalnih prostorih. Na udobje vplivajo fizikalni parametri kot so: temperatura in relativna vlažnost zraka, hitrost zraka, površinska temperatura, kakor tudi nekateri drugi vplivi: šumnost, onesnaženje, vonjave itd. Vidimo torej, da ima kvaliteta zraka velik vpliv na počutje človeka v prostoru. Željeno kvaliteto zraka je možno doseči le z ustreznim sistemom prezračevanja. V praksi se je zaradi pomanjkanja opreme in ustreznih normativov uporabljalo le nekaj sistemov prezračevanja, ki pa v večini primerov ne izpolnjujejo zahtev po kvalitetnem zraku. Prav pomanjkanje opreme za preračevanje je pred dvema letoma vodilo v razširitev proizvodnega programa IMP TIO Idrija. Stanovanjsko prezračevanje je široko področje, zato smo razvojni program razdelili na dve med seboj povezani fazi. V prvo fazo spada sistem naravnega prezračevanja in sistem umetnega prezračevanja s prisilnim kontroliranim odvodom odpadnega zraka in nekontroliranim dovodom svežega zraka. Druga faza je dopolnitev sistema prisilnega odsesavanja s kontroliranim dovodom ustrezno pripravljenega zraka. Čeprav naravno prezračevanje ne izpolnjuje zahtev po kvalitetnem zraku za dosego udobja v prostoru, je pri nas še vedno v zelo veliki meri zastopano. To je sililo naš TOZD, da smo ga uvrstili v program kljub znanim slabostim (popolna odvisnost delovanja od vremenskih razmer). Zaradi enostavnosti je v primerjavi s sistemi umetnega TOZD TIO IDRIJA prezračevanja mnogo cenejši pri izgradnji, kakor tudi pri obratovanju, saj praktično ne zahteva nobenega vzdrževanja. V razvitejših evropskih državah so mnogo pred nami prešli na serijsko izdelavo standardnih elementov za umetno prezračevanje, kar je pocenilo samo izdelavo in tako pripomoglo k njihovi hitrejši razširitvi. Da je res tako, potrjujejo podatki za Švedsko, kjer je cca 90 % stanovanjskih objektov izvedeno s sistemi umetnega prezračevanja od tega jih je 25 do 30 % izvedeno s kontroliranim dovodom zraka. S takim I razmerjem se pri nas še ne moremo primerjati, vendar lahko iz lastne prakse pri I izdelavi opreme ugotovimo, da naročila in povpraševanje po elementih za umetno prezrače- Protipožama loputa Centralna odvodna enota vanje iz dneva v dan naraščajo in da se danes vse več stanovanjskih objektov opremlja s temi sistemi. K večjemu in hitrejšemu razvoju na tem področju bo nedvomno veliko pripomogla tudi sprememba neustreznih predpisov o prezračevanju stanovanjskih hiš v Uradnem listu iz leta 1970. V razvojni oziroma proizvodni program IMP-TIO Idrija smo vključili sledeče sisteme prezračevanja: 1. PS — 1 sistem naravnega prezračevanja 2. PS 2 - 1 sistem umetnega prezračevanja s prisilnim odvodom odpadnega zraka s centrifugalnimi strešnimi ventilatorji 3. PS - 2/2 sistem umetnega prezračevanja s prisilnim odvodom odpadnega zraka s centralno odvodno ventilatorsko enoto. 4. PS - 3 sistem umetnega prezračevanja s prisilnim odvodom odpadnega in dovodom svežega zraka. Lastnosti naravnega prezračevanja so na kratko opisane že v uvodu, zato jih ne bom še enkrat omenjal. Sistema PS-2/1 in PS-2/2 sta po funkciji enaka, razlikujeta se - 2/2 sta predvidena za prisilno . imata poleg opisanih dobrih last-le po načinu izvedbe. Medtem, odsesovanje odpadnega zraka iz i nosti tudi gotove pomanjklji' ko je pri sistemu PS-2/2 več ver- sanitarnih prostorov in kuhinj, vosti. V hladnih zimskih dneh tikal preko zbirnih komor, dušil- Zaradi nastalega podtlaka v pre- lahko povzroči vstopajoči sveži nih loput, horizontalnih veznih zračevalnih prostorih doteka zrak v bližini ventilov prepih-kanalov in dušilnikov zvoka vanje zrak iz sosednjih prosto- Razen tega zrak ni čist in lahko vezano na centralno nameščeno rov- Usmerjen tok zraka pre- nosi s seboj prah, saje ipd. odvodno ventilatorsko enoto, Prečuje širjenje raznih vonjav in Te pomanjkljivosti so odklo-ima sistem PS-2/1 za vsako ver- pospešuje prezračevanje tudi v njene s sistemom PS - 3, kije tikalo svoj centrifugalni strešni prostorih, ki niso direktno pre- dopolnitev gornjega tipa PS -ventilator z ustreznim dušilni- zračevani. V dnevnih sobah ali 2/2 s kontroliranim prisilnim kom zvoka. Vertikale so na obeh spalnicah so vgrajeni okenski i dovodom ustrezno pripravlje-straneh enake. Yentlh- ^ duzlJ0 za dot°k sve- nega zraka. Zrak se pripravi v Sistema tipa PS - 2/1 in PS zeSa “aka v stanovanja. Sistema ! dovodni ventilatorski enoti, kjer se filtrira, greje in vlaži, nato pa po razvodnh kanalih dovaja v stanovanje. Ta varianta je od prej opisane dražja v izvedbi, kakor tudi v obratovanju, to pa je tudi glavni vzrok da se kljub svoji popolnosti še vedno sorazmerno malo uporablja. Za izvedbo stanovanjskega prezračevanja je potrebno veliko različnih elementov od ventilov do ventilatorskih enot, zato m mogoče razviti vse naenkrat. » sodelovanju z razvojno službo za klimatizacijo smo doslej že izdelali tehnično dokumentacijo za prezračevalne ventile (odvodne in dovodne), okenske ventile, jeklene rešetke JR — 3, dušilce zvoka in centralne odvodne enote. Naštete standardne elemente tudi že izdelujemo za tržišče. Dokumentacija za ostale elemente kot so: kuhinjske brezventilatorske nape, zbirne komore, dušilne lopute, horizontalni vezni kanali in strešne kape je v končni fazi in bo predvidoma končana do prve polovice letošnjega leta. S tem bo nekako končana prva faza razvoja-Druga faza je bila tudi že začeta, saj so dovodni ventili za dovodni sistem s prisilnim dovodom zraka tudi že v serijski izdelavi-Rezultati prodaje iz lanskega leta in še bolj podpisa1?6 pogodbe za letošnje leto, kažejo da je bila odločitev pred dvema letoma pravilna in nas spodbujajo k nadaljnjemu delu na tem področju. Centralna odvodna enota z vgrajenim ventilatoijem / V i t« LEUDA\ KRIŽEVCI MARIBOR Z AVBE jun>m iL . BISTRICA JESEAl/cf "~N v' RADOVLJICA • KRAUJ e/\ Sr. loka e/ MEDVODE *> DUPLICA HRASTMK /W vai« Z ■ • POLJE LJUBLJANA \mAUHOvo % VIPAVA SLOVENSKO PLINOVODNO OMREŽJE ZG&AJEUO DO 1.7.1978 --------ŽURAJEVO DO 31.1'S.1978 --------ZGRAJEUO DO 31.12.1978 ZG BAJEBO V LFTV 1982 PLINOVOD V SLOVENIJI Leto 1976 pomeni za Slovenijo začetek izvajanja velikega industrijskega projekta, to je plinifikacije do venskega področja. Pogodba z dobaviteljem plina — SSSR določa v sredini leta 1978 Prve tokove plina. Do pričetka dobave plina nas loči komaj 2 leti. To je za pripravo in izvedbo takega projekta, posebno pa še, ker je to novost v Sloveniji — kratek rok. Čeprav prevzemnik dela še ni zna, pa so se predpriprave že pričele. Leta 1975 je bila ustanovljena SIS za nafto in plin, vka-ttto so včlanjeni zainteresirani porabniki plina, ^interesirani eventualni izvajalci del ter distributerji (investitorji). Naše P Ujetje je tudi podpisnik tega sporazuma. Investitor tega velikega projekta je „Petrol‘° Ljubljana. V__________________________ . ftevzemnik dela, kot smo 2e omenili, še ni znan, bo pa 0 zagotovo eno izmed ino- VV1 Ll 111VI 1 |AZlUViUlVZ, UU JV mvziu W Vlili UUlj^v Ul luiuvj^ l polaganje čevovo- takrat dodatno opremiti z eksploatacijo pa zagotavljajo elo na slovenskem opremo, ki je nujno potreb- še kvalitetno varjenje, za- zemskih podjetij, ki so spe- šdle ob podpisu pogodbe — po čim krajši možni cializirana za izgradnjo da- Gradbena dela, tj. priprava poti lj inskih cevovodov, tako trase, bodo stekla že v drugi — po čim bolj varnem te-imenovanih „pipe lives“. Iz- polovici letošnjega leta, renu, če pa to ni možno, je vajalec pa je dolžan, da v do- montažerska dela pa v začet- potrebno na posebne načine ločenem odstotku pri izvaja- ku leta 1977. plinovod zavarovati (zemelj- nju del zaposli domače ope- V primeru, da se IMP ski plazovi, močvirje, vodo-rativo. Ker je naše podjetje vključi med izvajalce, bi to toki, itd.) tudi v določeni meri specia- pomenilo, da se mora dc — čim daljšo in varnejšo lizirano za dov, je defo plinovodu interesantno tudi na pri takem delu, ter da ščita cevovoda proti koroziji za nas. mora preusmeriti tudi doto- ter zaščita od izgubljenih čeno število monterjev — va- električnih tokov (katodna Kratek rok od podpisa rilcev za taka dela. Delo na in anodna zaščita), pogodbe do pričetka dobave plinovodu se v precejšnji plina je primoral investi- meri razlikuje od doseda- Za nas predstavlja najbolj tor ja, da se skupno s pro- njega- Zahtevnost kvalitetne- interesantno področje k vali-jektantskimi organizacijami ga polaganja je velika, pred- tetno spajanje cevi, to je var ter gradbeno in montažno pisana pa je z API in ASME jenje. Za plinovode se zahte-operativo začne pripravljati standardi. va korensko varjenje zvarov na gradnjo plinovoda. Tako Naj navedemo samo nekaj s celuloznimi elektrodami, je dal projektirati ves visoko- zanimivosti pri tem delu. to je tako imenovano varje-tlačni del plinovoda zagreb- Plinovod predstavlja tran- nje „od zgoraj navzdol11. Za škemu projektantskemu športno pot za plin. Ker je v vsako debelino stene cevi je podjetju ,Jndustroprojekt“, glavnem zakopan v zemljo in tudi predpisano število sto-srednjedačni del pa projekti- je velike dolžine, je izredno jev, hitrost varjenja ter even-ra IMP Ljdbljana. Razen pomembno, da ne pride do tuelno predgrevanje zvarnih tega je investitor spodbudil uhajanja plina. Visokotlačni spojev med varjenjem, domačo operativo, da resno del plinovoda bo obreme- Obseg radiografskega sne-preučuje problematiko iz- njen s pritiskom od cca 50 manj a zvarov je dotočen od-gradnje in da poda parcialne atmosfer. Vsa dela so podre- visno od klase, ki so od I. do ponudbe za izvajanje. Tudi jena temu, da je cevovod IV. (10%, 15%, 90%, IMP je vključen v evenluelni speljan čimbolj sigurno in 1100 %). Zanimivo je tudi, da možni krog izvajalcev, dejan- varno. Cilj plinovoda je, da je klasično spenjanje (hefta-ski izvajalci pa bodo znani transportiramo plin: nje) cevi prepovedano ter da se morajo uporabljati v glavnem notranje centrirne naprave, ki se lahko odstranijo šele, ko je koren zvara dokončan. Napake v korenu ni dovoljeno popravljati. Vi-zuelno mora biti zvar enakomeren in v okviru predpisanih toleranc. Vsak varilec bo moral dokazati svoje sposobnosti pred samim pričetkom del, po uspešni preizkušnji po API standardih bo s strani investitorja vključen v spisek varilcev, ki bodo izključno smeli variti na plinovodu. Vsak bo imel svojo oznako in z njo moral označevati vsak svoj zvar. Glede na energetsko krizo, ki pesti našo državo, lahko upamo, da bo z izgradnjo plinovoda energetska situacija v Sloveniji izboljšana. Zaradi zahtevnosti in velikosti projekta pa lahko pričakujemo še nekaj pozitivnih strani. Z ene strani slovenska gradbena in montažerska operativa pričakuje precej dela, z druge strani pa se bomo zaradi zahtevnosti objekta lahko marsikaj koristnega naučili, kar nam bo koristilo tudi pri kasnejšem delu na drugih objektih. A NAŠ PONOS V počastitev dneva ustanovitve OF Slovenije, ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941 v Ljubljani in ki je predhodnica današnjih množičnih organizacij, SZDL Jugoslavije, bo v Šempetru pri Novi Gorici stekla proizvodnja v novozgrajeni tovarni težkih cestnih tovornih vozil. Kolektivu „Vozila‘‘ Gorica ob tej delovni zmagi iskreno čestitamo in želimo še obilo delovnih uspehov. Med izvajalci oziroma graditelji tega objekta, ki je izredno lepo oblikovan in v vsakem pogledu dovršen objekt, smo bili tudi mi IMP-jevci, ki smo prevzeli in do roka zgradili enega najmodernejših in tehnično zelo zahtevnih objektov. Če govorimo o zahtevnosti objekta, je prav, da nanizamo nekaj podatkov o njem. Ko govorimo o funkcio- jih, vsaj mislimo, tudi uspešno nalnosti objekta kot celote, zaključili, moramo nehote začeti s ti- Kot smo že uvodoma stim delom tovarne, ki pred- omenili, bo slavnostna otvo- j* Vodja enote tov. Kuk v kotlarni st a vi ja tako imenovati po- ritev 27. aprila 1976, zato tek del, nabavo, ki je vestno Odgovor: Menim, da smo predvidevajo v kratkem gonski center ah ,.srce to- smo menili, da je prav, če ln dosledno opravila vse in pri tem objektu komercialno vogradnjo plinarne. Up varne, tj. - brez katerega pred začetkom obratovanja * trudila pravočasno žago- -.tudi uspeli, saj je bila realiza- da bomo delali tudi pri proizvodnja ne bi mogla tetovarne zaprosimo našega toviti potrebne reprodukcij- cija 13,000.000 dinarjev. Z objektu, steči. Za nemoteno in uspeš- sodelavca tov. Branka Kuka, ^ materiale. Vodstvo drnce strani na smatram za , .. no funkcioniranje posamez- vodjo montažnih del DE v TOZD in drugi strokovni de- poslovni uspeh tudi to, da je ra v^efšte^kTTksnlk mh delov proizvodnega pro- Novi Gorici, za pogovor. To- lavci pa so stalno bedeli nad bil obiekt do roka to ienra- 1 J , , ”G.Jasmk: ,! česa pa so potrebni še dodat- variš Kuk je v zadnjem času, izvajanjem del in nas v koč- vočasno dokončan sai nam P1013111 seve^3 končati z u u ni viri energije, zato želimo kakor sam pravi skoraj 24 ljivih trenutkih s svojimi to zagotavlja prednost pri iz- mšlTmladeM‘^‘nersn- ' na kratko opisati tudi te. Po- ur na dan živel s tem objek- strokovnimi navodili usmer- biri izvajalca za drimn fazo ^ mladega m persp' leg kotlarne, kot samostoj- tom in se nenehno ubadal z jali. konstrukcije 8 tivnega strokovnjaka _pr nega energetskega objekta, njegovimi tehnološkimi, or- Vprašanje: Kot operati-smo gradili tudi centralno ganizacijskimi in drugimi Vec, ki je bil nenehno v stiku z investitorjem in drugimi soizvajalci, ste prav gotovo imeli kakšne težave. omrežje centralne kurjave, hidrantno omrežje, omrežje problemi. S tovarišem Kukom smo imeli mini in- za tehnološke vode, prezra- tervju. čevalne naprave in vse potrebne instalacije za razvod tehn. plinov. Objekt kotlovnica predstavlja zaokroženo tehnološko celoto, kjer so instalirane kapacitete v višini Vprašanje: Tovariš Kuk, bi nam, prosim, na Odgovor: Da, težave so Odpnvnr- Trenutno ie tu 1'“,'.'""“. ““ kratko orisali dogajanje in bile, saj bi bilo nenormalno, še maniša skunina monterjev 53 1 delček prob. ,lč probleme, ki so nastajali da j ih ne bi bilo. zlasti še ori u,- mov, ki se porajajo v kolek konstrukcije.. _ kovali na drugem gradbiš Vprašaje. Kot smo že ^to sva se na bitro po: omemb, je kotlarna m vse ^ 0b slovesu izrečeno ostale naprave ze v pogo- ščilo >srečno m veliko , nu, pa kljub temu vidimo jovnib uspehov11 ni verje' m°nteTie m zadnje srečanje te vrst katerim smo na kratko probleme, pri gradnji? nastajali da jih ne bi bilo, zlasti še pri centralne kurjave, ki dela porajajo ^„fLe„"«",biifo,u„kh rm^r.NoTc:^ PETER ŽIGANTlubl Hiinnoon , -r , Odgovor: Najprej moram zahteva koncentracijo vseh novim, katerega še vedno 1U.700.000 kcal. fo so ka- poudariti to, dasmozatako sposobnosti, od tistih, da je paja teh plin COi vendar pacitetr, ki zadoščajo za se- zahtevno nalogo formirali treba delo planirati, ga pri- danji novozgrajeni objekt, dobro skupino monterjev praviti, izvršiti in uskladiti Konstrukcija kotlovnice je vseh strok, pričenši z mon- naše delo z ostalimi izvajalci, narejena tako, da se z do- terji centralne kurjave, vodo- v takih primerili se držim dutnim kotlom dajo kapaci- voda in klima naprav. Sku- slovenskega pregovora, ki tete še povečati. pine je neposredno vodil vo- pravi; dober konec, vse do- ... ,.-. . ... ... , Centralno ogrevanje je na- dilni monter Benjamin La- br0 Sicer na moram nou- Tekmovanja v streljanju med scico, ki si jo se kako zeli ma rejeno po sistemu klimatov, pajne, ki ima precejšnje za- darili, da po^bnih težav res- .^BhJnsuri PMKoJer so Razv^dj.vo je bilo gledal in sicer tako, da je dovod to- sluge pri tern. da so bila dela nično nismo imeli in silakih s pomočjo strelskega kluba Ko- tudi članice, saj so s števikj. plega zraka v tovarniške pro- kvalitetno in pravočasno investitoriev lahko samo že- pcr zelo uspešno organizirali tek- krogov dokazale, da se lam kij Streljanje v Kopru zlate puščice) z odličnimi 1 krogi osvojil prvo mesto in doK trg zal, da upravičeno nosi zlato pQ^ store po sistemu 160/120 opravljena. Monterji sami, tu Iimo. Tako raznoliko in tako daTdate do^ieoTo- sTkM kot pral? moj stri ^S^aSdetovTspStob- nljb^š^ekipUTRAAk os&l pitij Celzija, povrača pa na svojega poklica in se prilago- nostj temveč ere tu skoraj ziželel dobrodošlico direktor pa zaželel uspeh prihodnjič, «ubl ogrevanje 120 stopinj Celzija dili trenutnim zahtevam dela že »sinhronizacijo izvajanja PM ^opcr tov Alič, kije tar 10 ."ob Meko^irdi^ ele topla voda. Omembe vredno tako v pogledu tehnologije, posameznih del. za katero je ^ PT vv.iiviiivv vrvuiiv ■ rb,wu po sam ezniii uei, zdKdieroje Samo tekmovanje ni prineslo je tudi hidrantno omrežje, ki ki je bila izredno raznolika, že pomembna sodobna oiga- večjih presenečenj, zanimivo pa predstavlja zaokroženo ce- kakor tudi časovno, saj ni nizacija dela, ki je res preštu- je bilo na koncu, ko sta streljala loto in v vsakem trenutku nihče niti malo pomišljal, dirana. uporabno in učinkovito de- kadar je bilo treba delati lovanje. Prezračevalne na- preko rednega delovnega Rezultati 741 krogov, ekipno: 1. TR^ nrr 2. Livarna 739,, Podobnik iz Ivančne gorice in PM 701, 4. EM 684, 5. T^°b Pavlič iz TRAA, saj je bilo od 643^6^Klima 632,7. Skipoljj^ prave so grajene tako in za časa. Nekorektno bi bilo, če takšne kapacitete, kot jih bo ne bi pri tem omenili pomen tovarna imela ob zaključeni in vlogo, ki jo gre vsem stro-rekonstrukciji. Pomembno kovnim delavcem, pričenši s vlogo in določeno zahtev- komercialno službo pod-nost so za nas predstavljali jetja, ki je pravočasno pri-razvodi tehn. plinov, ki smo pravila vse potrebno za zače- Vprasanje. Do sedaj njyu odvisno, katera ekipa bo 8. T10 600, 9. PB 591, smo skoraj v vseh vpraša- zmagovalec med vsemi TOZD. DSSS 552, 11. O V 4 39. niih obravnavali izkliučno No, srečnejši so bili Ljubljan- Posamezniki: moški: 1. delovni nroces in vnlive čani, toda z minimalno razliko 2 Zaletel (Livarna) 171, 2. v- P . P . krogov. Lanskim zmagovalcem Bordevič (TRAA) 162, 3. Bc, nanj, zato menimo, da je pa je pripadlo dri^ro mesto, kar Pucer(PM) 159 itd 'Ll prav, če bralce informira- je tudi uspeh, če Vzamemo, da < *>■>— Ženske: 1. Milena Vrkič (u Pij pl * j vV Ul Ul vv UUUi 11111 (t Jv L LU t U5|lcll) vv V Zu 111C11IU j Uti t^vii-/^v. 1 • i*iuvilcl » imv v . Ki« mo tudi o višini finančne 50 minimalne razlike ostalih tudi 153, 2. Mirjana Bordevič (M J^lj odraz izenačenosti strelcev. Med 148, 3. Giuliana Križman ( rpnlimciip n/irnmn nsnpš- oaraz izenačenosti strelcev. Mea i-to, j. uiuuana roizman vi uue realizacije oziroma uspes- posamezniki ^ je član TOZD 139, 4. Nataša Peternel (DS= ej , nostitehdel. K------ nz:./ .1 MJl 3 lič= al.i Livarne Jože Zaletel (nosilec 136 itd. RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST pfe ;-v ■■--'r-.. - »-.h' iStis to-. ■ 8 'Interni razpis prostih učnih mest nima na-ua samo informirati člane kolektiva o tem, ko učencev, katerih poklicev in v katerem D bomo sprejeli. S tem razpisom želimo eresirati vse člane kolektiva, da po svojih h pri kadrovanju mladega kadra sodelujejo, jdnost tudi našega podjetja leži na mladih. ;me nam biti vseeno, kdo bodo ti mladi, ki S čez nekaj let stebri in kreatoiji usode na-“ podjetja. Se posebej moramo temu vpraša-u posvetiti toliko večjo skrb, ker gre za enkra-" tako masoven sprejem. Apeliramo na vse, da 'ojem domačem okolju pravilno tolmačijo bost vključevanja v uk pri našem podjetju 'tem pridobijo dobre, pridne fante, ki bodo halogam poklica, za katerega se odločijo, andidati za vpis v uk morajo izpolnjevati 1 ednje pogoje: da je končal 8 razredov osnovne šole, daje telesno in duševno zdrav in zmožen oklic, za katerega se je odločil (zdravniško ^■tičevalo dobi pri našem zdravniku). l0ltosta učna mesta so v naslednjih TOZD: OZD Ogrevanje vodovod, Ljubljana, n. sol. o. iT^mbljana, Titova 37 ^ toonter centralne kuijave 13 j monter vodovodnih naprav 5 \' monter izolater 1 trgovec tehnične stroke 1 l1[OZD Klima — proizvodnja-montaža Ljubljana, sol, o. Ljubljana, Vojkova 58 ihl ključavničar 10 :il1 monter klima naprav 10 ' £ trgovec tehnične stroke 1 ali^ZD Elektromontaža Ljubljana, n. sol. o. jjubljana, Titova 37 nt eIektroinstalater (jaki tok) . PIT mehanik g Prodajalec električega mat. Tl6 obrat v Slovenskih Konjicah : ključavničar eIektroinstalater (jaki tok) P^ZD Tovarna elektronaprav M SOl. O. ([Jubljana, Vojkova 58 d ključavničar <3 Učar 1 " eIektroinstalater 18 2 1 Ljubljana, ti m — RTV mehanik — galvanizer — trgovec tehnične stroke TOZD Tovarna regulacijskih armatur tov Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Ulica Jožeta Jame 12 — kovinostrugar — splošni ključavničar — strojni ključavničar — orodjar TOZD Strojna kovinska industrijska proizvodnja SKIP Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Celovška c. 479 — konstmkcijski ključavničar 8 — strojni ključavničar 2 TOZD Dvigalo Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Smoletova 18 — elektromehanik 5 — splošni ključavničar 4 — strugar l TOZD Livarna Ivančna gorica, n. sol. o. Ivančna gorica — obratni elektrikar 1 — kovinostrugar 2 — ključavničar 1 — orodjar 1 TOZD Projekt — montaža inženiring Maribor, n. sol. o. Maribor, Ljubljanska c. 9 — monter centralne kurjave 5 — monter vodovodnih naprav 3 — monter klima naprav 3 TOZD Projekt — montaža Koper, n. sol. o. Koper, Ulica 15. maja 4 — ključavničar 2 — monter ogrevalnih naprav 7 — monter klimatskih naprav 5 — monter vodovodnih instalacij 2 TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, n. sol. o. Idrija, Vojkova 4 — ključavničar 5 TOZD Blisk Murska Sobota, n. sol. o. Murska Sobota, Lendavska 5 Seča* . 3 — monter ogrevalnih naprav 2 — monter klima naprav 3 in apara- TOZD Elektrokovinar Ptuj, n. sol. o. Ptuj, Zadružni trg 11 - eIektroinstalater g — elektromehanik 4 — ključavničar 2 — klepar 2 vodovodni inštalater eIektroinstalater Podjetje nudi vsem svojim učencem: I. Nagrada I-letnik * 720 din neto II. letnik 840 din neto III. letnik 1000 din neto 2. Po preteku 6 mesecev učne dobe pripada učencem poleg redne nagrade še gibljivi del, če si ga zasluži: — za dober uspeh v šoli in na delu 20 % od svoje nagrade — za prav dober uspeh v šoli in na delu 30 % od svoje nagrade — za odličen uspeh v šoli in na delu 40 % od svoje nagrade. 3. Vsako leto dobi učenec eno delovno obleko. 4. Vsem učencem, ki niso iz Ljubljane in okolice, ki ne morejo bivati doma, oskrbi podjetje internat in krije razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in osnovno učenčevo nagrado. 5. Vsem prizadevnim učencem je zagotovljena redna zaposlitev pri podjetju. Za sprejem v uk bodo kandidati morali predložiti: — prošnjo za sprejem v uk — šolsko spričevalo — rojstni list in eno sliko — potrdilo o premoženjskem stanuu — potrdilo o višini osebnih dohodkov vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — zdravniško spričevalo, dobijo ga pri našem zdravniku z našo napotnico. Ker spričeval učenci — kanditati o končani osnovni šoli še nimajo, naj zaenkrat predložijo samo prošnjo z navedbo poklica, za katerega se želijo učiti, s točnim naslovom, osebnimi podatki in sorodstveno razmerje tistega, ki bo podpisal učno pogodbo. Ostale dokumente naj pripravijo. Cevovodi v kotlarni L Na podlagi 7. poglavja SS o združitvi v delovno organizacijo IMP Ljubljana, ter 3. poglavja statuta podjetja je delavski svet podjetja IMP na svoji 2. redni seji dne 22. 3. 1976 sprejel naslednji POSLOVNIK za delo organov upravljanja delovne organizacije IMP Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja delo samoupravnih organov delovne organizacije IMP Ljubljana. 2. člen Določbe tega poslovnika veljajo za vse delegate v samoupravnih organih IMP, kakor tudi za vse druge osebe, ki prisostvujejo oziroma sodelujejo pri delu samoupravnih organov. j. člen Vsi organi samoupravljanja na nivoju podjetja so sklepčni, če na sejah posameznih organov samoupravljanja prisostvuje več kot polovica delegatov. 4. člen Ta poslovnik prične veljati, ko ga z javnim glasovanjem sprejme večina delegatov DSP. 5. člen Predsedniki in namestniki predsednikov samoupravnih organov delovne organizacije imajo pravico in dolžnost skrbeti, da se določbe tega poslovnika pravilno uporabljajo in izvajajo. 6. člen Seje posameznih samoupravnih organov sklicujejo predsedniki, ki določijo dan in čas, ter predlog dnevnega reda za seje posameznega organa. 7. člen Pismeno vabilo s predlaganim dnevnim redom in priloženim gradivom se pošlje vsem delegatom v roku 5 do 8 dni pred sejo posameznega organa. D. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V DSP 8. člen Delegat v DSP sodeluje pri oblikovanju politike delovne organizacije na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki jih delovni ljudje izražajo v TOZD. 9. člen Delegacije TOZD v DSP se dogovarjajo in sporazumevajo o oblikovanju skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija TOZD pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje enotnih stališč. 10. člen Delegat v DSP ima pravico razpravljati o predlaganem dnevnem redu, če smatra da bi bilo potrebno na zasedanju razpravljati še o dodatnem gradivu. 11. člen Delegat v samoupravnih organih se mora glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej posameznih samoupravnih organov seznaniti z njihovimi smernicami in se z delegatsko bazo pogovoriti za stališča, ki jih bo zastopal na seji. 12. člen Delegat, ki ne more priti na sejo določenega samoupravnega organa, mora o izostanku obvestiti predsednika omenjenega organa ali tajnika samoupravnih organov. 13. člen Delegat v samoupravnih organih na nivoju delovne organizacije je dolžan da da, tudi na svojem delovnem mestu, kakor tudi na samoupravnih organih TOZD vsa potrebna tolmačenja v zvezi z delom samoupravnega organa na nivoju delovne organizacije. III SEJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV DO 14. člen Organi samoupravljanja na nivoju DO se konstituirajo v skladu s tem poslovnikom. 15. člen Delegati v DSP volijo z javnim glasovanjem predsednika in namestnika DSP. 16. člen Predsednika in namestnika organov samoupravljanja na nivoju delovne organizacije predlagajo družbenopolitične organizacije podjetja (Konferenca OOS, Svet ZK, Konferenca 00 ZSMS). IV. KONSTITUIRANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV 17. člen Prvo zasedanje DSP IMP skliče in vodi do izvolitve predsednika predsednik starega DSP. 18. člen DSP se konstituira z izvolitvijo naslednjih organov: — verifikacijske komisije — zapisnikarja — dveh overovateljev zapisnika. 19. člen Kandidate za organe iz prejšnjega člena predlagajo sklicatelj ali delegati DSP. 20. člen Volitve organov iz 18. člena se opravijo z javnim glasovanjem. 21. člen Verifikacijska komisija ugotavlja sklepčnost na zasedanju ter o tem poroča delegatom na zasedanju. Komisijo sestavljajo 3 člani, od katerih je eden predsednik komisije. 22. člen Verifikacijska komisija ugotavlja tudi pravilnost izvolitve posameznih delegatov DSP s potrdili o izvolitvi delegata DSP. 23. člen Za zapisnikarja naj se po možnosti določi osebo, ki bi stalno pisala zapisnike zasedanja DSP. 24. člen Overovatelja zapisnika se določita za vsako zasedanje posebej. V. PREDSEDNIK DSP 25. člen Predsednik DSP sklicuje in vodi sejo DSP, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj, skrbi za javnost dela in za uveljavljanje pravic delegatov. 26. člen Ce je predsednik DSP zadržan, ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik. VI. ZASEDANJE DSP 27. člen Zasedanje DSP sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo 1/5 delegatov, na pobudo indivi-iualnih poslovodnih organov ali na pobudo DS TOZD. 28. člen DSP praviloma zaseda po potrebi, najmanj pa vsake 3 mesece po periodičnem in zaključnem računu podjetja. 29. člen Dnevni red zasedanja DSP z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami sprejmejo delegati na vsakem zasedanju posebej z javnim glasovanjem. 30. člen K vsaki točki dnevnega reda je treba povabiti poro čevalca, ki poroča o problematiki točke dnevnega reda. 36. člen Na podlagi izida glasovanja predsednik razglasi sprejem ali zavrnitev sklepa. VIII. IZVRŠILNI ORGANI DSP 37. člen Z namenom uveljaviti programska izhodišča SS o združevanju in statuta podjetja delujejo v okviru DSP naslednji kolektivni izvršilni organi: - odbor za gospodarjenje in razvoj - odbor za medsebojna razmerja - odbor za splošni ljudski odpor - notranja arbitraža. 38. člen DSP ali posamezni kolektivni izvršilni organi (odbori) pa lahko imenujejo občasno ali stalno delovna telesa s svojega področja in v svojem sestavu. 39. člen Odbor sklicujejo njihovi predsedniki na pobudo najmanj 5 delegatov v odbom, individualnega poslovodnega organa, ali ustreznega odbora v TOZD, ce ti smatrajo, da se problematika nanaša na vse ali določene TOZD. 40. člen Odbori odločajo na sejah z večino glasov. 41. člen Glede poteka sej odborov se uporabljajo določila tega poslovnika, veljavna za delo samoupravnih organov delovne organizacije. IX. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJAH 42. člen Za red na zasedanjih DSP in drugih samoupravnih organov skrbi predsednik. Za kršitelje reda na zasedanjih se smejo izrekati naslednji ukrepi: - opomin - odvzem besede - odstranitev z zasedanja. 43. člen Odstranitev z zasedanja se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je odvzel besedo, ali drugače onemogoča delo zasedanja. 44. člen Odstranitev delegata s seje se izreče na seji DSP na predlog predsednika ter podpore najmanj 10 delegatov. X. ZAPISNIK 45. člen O delu DSP in odborov se vodi zapisnik. Zapisnih mora vsebovati glavne podatke o delu teles, zlasti o danih predlogih in sprejetih sklepih. Zapisnik naj vsebuje: - zaporedno zasedanje - dan in kraj zasedanja - podatek o prisotnosti oziroma odsotnosti delegatov - podatek o vabljenih in poročevalcih - dnevni red zasedanja - izvleček razprav po posameznih točkah dnevnega reda - sprejete sklepe in priporočila. XI. SKLIC NUJNEGA ZASEDANJA 46. člen Predsednik DSP ali odborov izjemoma lahko skliče nujno sejo organa v krajšem roku kot je določen v 7-členu tega poslovnika. Razlog za nujen sklic pa mora biti obrazložen. I pr Tc Stv ter 1 ter ter te; T( lj TC i tij« tor T( TC Lj' T( Lj Pri TC (Pr 31. člen Po razpravi da predsednik predlog na glasovanje. Če je več predlogov, določi vrstni red glasovanja in o vsakem predlogu se posebej glasuje. VIL ODLOČANJE 32. člen DSP odloča na zasedanju z večino glasov. 33. člen Delegati DSP imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji DSP. 34. člen Glasovanje je javno, razen v primeru, ko zasedanje odloči, da se glasuje tajno. Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu. 35. člen V primeru tajnega glasovanja pa morajo biti glasovni listki tako napisani, da so nedvoumni za delegate, ki se odločajo o predlogu in opremljeni z besedami „sem za“, „sem proti14. Ustreznega delegat obkroži. XII. SODELOVANJE NA SEJI 47. člen Na zasedanja DSP in odborov se lahko vabijo predstavniki družbeno-političnih organizacij podjetja, individualni izvršilni organi, strokovni delavci, ki obrazla-gajo določeno tematiko na zasedanju. XIII. JAVNOST DELA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA 48. člen Zasedanja DSP so načeloma odprta, tudi za člane | kolektiva, kakor tudi posameznih odborov. O zakljuC; kih zasedanja se obvešča tudi delovni kolektiv v obliki oglasnih desk in internega časopisa. XIV. KONČNE DOLOČBE 49. člen Ta poslovnik prične veljati z dnem, ko se ga obravnava in sprejme na zasedanju DSP. Ljubljana, 22. marca 1976 Predsednik DSP VRHOVEC STANE Prišli — odšli O Prišli — odšli O Prišli — odšli O Prišli odšli O Prišli — odšli O Prišli — odšli O •‘RIŠU V MESECU MARCU 1976 tozd »nima11, Ljubljana Likar Marjan, vodja avtoparka | Rojec Albin, vrnil iz dela v inozemstvu Strainovič Miroslava, snažilka Borštnar Anton, vrnil z dela v ino-^mstvu Puvar Avgust, vrnil z dela v inozemstvu Rejc Bogdan, vinil z dela v ino- ^mstvu Šopka Nikola, vrnil z dela v inozemstvu TOZD »Ogrevanje, vodovod11, LJUBLJANA Modic Milan, spec. monter Strle Jože, monter c. k. Jerman Ana, tehn. risar j Zabukovec Ivan, spec. mont. c. k. ! TOZD „SKIP11, Ljubljana , Urbas ing. Bogomir, vodja konstrukte Ahtik Drago ljub, samost, konstruktor Tozd „traa“, Ljubljana Špoljarič Ivan, KV strugar Kalšan Peter, KV ključavničar Raca Nedeljko, KV strugar Landeka Nevenka, administrator Guna Janez, KV strugar Markič Peter, PK vrtalec Jelenc Andrej, razvijalec Lavrič Jože, KV strojni ključ-Smuk Bojan, KV strugar Remškar Rado, postal pomočnik TOZD „Elektromontaža“, M ubija na Hrvak Silva, rev. vknjigov. TOZD »Tovarna dektronaprav11, Tj ubij a na Leskovec Marjan, strojni inženir -Upravnik TOZD »Dvigalo11, Ljubljana Sonc Janez, monter dvigal Bardiovski Ivan, spec. monter dvigal Krmelj Andrej, servisni monter Vtem. iz TOZD »Elektro montaža") TOZD »Družbeni standard11 Ljubljana Grabljevec Stanislav, KV šofer XX. JUBILEJNI POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Udeležimo se tudi mi v čim-večjem številu jubilejnega pohoda po poteh partizan ske Ljubljane v soboto 8. maja, saj s tem dokazujemo pripadnost mestu herojev. Prijavite se lahko pri predsednikih osnovnih organizacij sindikata oz. športnih referentih TOZD ZAHVALE Ob smrti moje nenadomestljive mame se vsem, ki ste sočustvovali z menoj in ji poklonili cvetje, najtopleje zahvaljujem. LAZAREVSKI KRISTINA Ob smrti dragega moža Brglez Martina se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, posebna zahvala njegovim kolegom iz TOZD Elektro-montaže za darovano prelepo cvetje. ŽENA FANI Ob izgubi drame mame Marije Kralj se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD za denarno nadomestilo namesto vene** na grob. FRANC KRALJ III Ddovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana Aleksič Nadežda, samostojni bilan-dst Kupljenik Marija, samostojni referent v knjigovodstvu Janežič Emilija, samostojni referent v knjigovodstvu Oštir Miroslav, pripravnik s srednjo šolo Meke Marija, samostojni referent v knjigovodstvu Uran ing. Demetrij, vodilni projektant za ponudbene projekte Razvoj za klimatizacijo, Ljubljana Tršan ing. Nikolaj, samostojni razvijalec TOZD »Projekt, montaža, inženiring11, Maribor Magdalenič Vladimir, KV monter Blagovič Jožef, PK monter - vrnil iz dela v inozemstvu Kurnik Franc, PK monter - vrnil iz dela v inozemstvu Varžič Ivan, KV monter - vrnil iz dela v inozemstvu Vnuk Jože, KV šofer - vrnil iz dela v inozemstvu TOZD »Projekt, montaža11, Koper Arnavt Marko, NK delavec Rupnik Herman, KV delavec (premeščen iz TOZD »Ogrevanje, vodovod") TOZD »Livarna11, Ivančna gorica Ozimek Cveto, PK delavec Jakopin Jožica, SSD delavka TOZD »Tovarna instalacijske opreme11, Idrija Bogataj Anka, administratorka Jurjavčič Anjo, obratni električar Kranjc Viktor, transportni delavec TOZD »Elektrokovinar11, Ptuj Gajser Herman, stroj, tehnik - pripravnik Merc Stanko, KV ključavničar Korže Franc, KV elek. mehanik Ljubeč Slavko, KV elek. mehanik Bratušek Franc, KV vodov, inštalater Erjavec Vera, delavka - čistilka ODŠLI V MESECU MARCU TOZD »Klima11, Ljubljana Žargi Polda, odpoved delavke Fuerst Alojz, odpoved delavca TOZD »Ogrevanje, vodovod11, Ljubljana Varga Zlatko, razveljavitev uč. pog. Vukmirovič ing. Miloš, na lastno željo Rupnik Herman, premeščen v TOZD »Projekt, montaža11, Koper Hribernik Ivan, v JLA Šafarič Antun, razveljavitev učne pogodbe Šega Franc, sporazumno Novak Željko, v JLA Šimunovič Slavica, sporazumno Gajič Miloš, sporazumno TOZD „SKIP“, Ljubljana Bačič Ladislav, v JLA Škrjanc Srečko, sporazumno TOZD „TRAA“, Ljubljana Todorovič Božo, v JLA Zupanec Branko, umrl Setnikar Andrej, v JLA Zagorc Beno, odpoved delavca Papler Jože, odpoved delavca Barič Branko, odpoved delavca TOZD »Elektromontaža11, Ljubljana Babaj Murat, na željo delavca Krmelj Andrej, premeščen v TOZD »Dvigalo11, Ljubljana Perpar Franc, na željo delavca Ščepanovič Milan, na željo delavca Hertelendi Brano, razvelj. uč. pogodbe TOZD, .Dvigalo11, Ljubljana Turk Boris, v JLA TOZD »Zastopstva11, Ljubljana Miklavc ing. Janez, sporazumno TOZD »Družbeni standard11, Ljubljana Hlebš Franci, premeščen v TOZD »Zastopstva11, Ljubljana Kdo je izgubil uro? Na veterinarski fakulteti so našli ročno uro z vgraviranim posvetilom 10 let pri IMF in letnico 1968. Lastnik jo lahko dvigne na veterinarski fakulteti (Gerbičeva ulica 60) v Ljubljani. Razvoj za klimatizacijo, Ljubljana Tršan ing. Nikolaj, v poizkusni dobi TOZD »Projekt, montaža, inženiring11, Maribor Moškon Alojz, sporazumno Stumberger Milan, sporazumno Bednjički Mihael, sporazumno Bombek Anton, v JLA Slekovec Miran, v JLA TOZD »Projekt, montaža11, Koper Lapanja Radovan, v JLA Balažič Branko, sporazumno V mesecu marcu 1976 je bilo v podjetju zaposlenih 5.521 delavcev, od tega 884 učencev v gospodarstvu in 40 delavcev v inozemstvu. Upamo, da se novosprejeti delavci pri nas dobro počutijo. ZAHVALA Dolžnost mi narekuje, da se iskreno zahvalim sindikalni organizaciji TOZD Elektromontaža za razumevanje, ki mi ga je izkazala prek svojih predstavnikov v času moje bolezni, enkratni denarni pomoči ter odobritvi nadaljnjega zdravljenja. Obenem se iskreno zahvaljujem vsem ožjim sodelavcem v TOZD in OZD za obiske v bolniš- nici in zdravilišču, za vsa darila v času mojega bo lov an j a. Ob smrti moje mame pa iskrena hvala vsem za izrečena ustna in pismena sožalja in cvetje. Ponosen in srečen sem, da sem zaposlen v krogu tako iskrenih prijateljev in TOZD s svojim družbenopolitičnimi organizacijami, s polnim razumevanjem v težkih trenutkih. Upam, da bom še lahko s svojim delom in gojitvijo tega humanega sodelovanja med zaposlenimi sodeloval v našem TOZD in OZD. ADI KOVAČIČ IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA TOZD TOVARNA ELEKTRONAPRAV ■■■■■■■■■■■ Wm\ Elementi za sestavo visokonapetostnih stikal Visokonapetostne celice Montaža elementov za bodočo avtomatiko Kontrola končnega izdelka Rekreacija v IMP S Rekreacija v IMP • Rekreacija v IMP • Rekreacija v IMF • Rekreacija v IMP • Namizni tenis v Ljubljani TIO Idrija ekipno in Rudi Troha posamezno sta zmagovalca tekmovanja v namiznem tenisu med našimi TOZD, ki je bilo 17. aprila 1976 v Športnem parku Kodeljevo in ga je organizirala TOZD Klima. Tekmovanje je odprl direktor TOZD Klima ing. Janez Zaviršek in zaželel vsem veliko uspeha in športne sreče. Lanskoletni zmagovalec TOZD Klima ni ubranil naslova, "temveč ga je moral po ogorčeni borbi prepustiti ekipi TIO Idrija, kije bila v postavi Rudi Troha in Miloš Poljanšek nepremagljiva. Posebno se je izkazal poznejši zmagovalec med posamezniki Rudi Troha. Igral je izredno zanesljivo in efektno, saj je v vseh dvobojih oddal samo en set in to lanskemu Jožetu Golobu. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip od 10 prijavljenih. Ekipa PM1 Maribor kljub prijavi ni prispela in s tem je odpadel ženski del tekmovanja. Največ simpatij je bila deležna ekipa TOZD Eicktromontaže v postavi Ivica Klodič in Boris Lister. Najmlajša udeleženca sta dokazala, da imamo tudi nekaj perspektivnih mladih igralcev, na katere v zmagovalcu bodočnosti lahko resno računamo. Rezultati: Ekipno - 1. BO Idrija 2. Klima 3. Projekt, biro 4. Elektromontaža 5. OV - Ljubljana 6. DSSS 7. TEN 8. TRAA 9. PM Koper Posamezniki: 1. Rudi Troha 2. Miloš Poljanšek 3. Jože Golob 4. Eranc Žakelj Ta četverica nas bo zastopal1 na ŠIG 76 in ji želimo velik0 uspeha. EDVARD KRŽIŠNIK