236 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Laškega. Kar se iz mnozih laskih dežel sliši, ni tako napravljeno, da bi .smeli misliti, da je že vseh homatij konec; marveč je podoba, da bo glaska zveza" še le prava zmešnjava. V Toskani nova začasna vlada noče nič od mirne sprave vediti in tedaj tudi odstavljenega vladarja to-skanskega nikakor noče nazaj; taka je tudi v Mod en i; v Milanu si stojijo mnogoverstne stranke nasproti, med kte-rimi avstiijanska ni najmanja; v nektcrih papeževih deželah nočejo nič od novega reda slišati, še huje je tu in tam na Sardinskem, kjer se več zabavljic zoper Francoze sliši kakor zadovoljuosti; najbolj razsajajo v Livorni in Genovi, kjer so na irancozkega orla blato metali in na-nj pljuvali. V Turinu so skrili podobo Napoleonovo in kažejo spet podobo O rs i novo. Iz vsega se vidi, da Lahi niso Napoleona celo nič zahvaležni in da bo treba s silo berzdati „zvezo italijansko". Sliši se tedaj, da bo 50,000 vojakov fiancozkc armade posedlo nepokojne laške dežele. Kakor večina laškega naroda ni zadovoljna z novim strojem? tako tudi ni podoba, da bi se v«i laški vladarji udali novim uredbam. Pravijo, da se sv. oče papež branijo, častno predsedništvo „laskc zveze" prevzeti, — tudi kralja napo I i lanskega ni volja na vrat na nos stopiti v oktroirauo zvezo. Ce se vsemu temu še dostavi, da tudi Angleži mermrajo čez novi stan laških zadev, in ž njimi P ruši, je očitno, koliko drla še čaka Napoleona, da bode ukrotil nepokoj, ki gaje s prenapetimi obljubami pred 3 mesci sam krepčal na Laškem. Sliši se, da že konec tega mesca se bo snidel v Ziirichu zbor avstrijanskih, francozkih in sardinskih poob-lastencov, da bojo izdelali izpeljavo mirne sprave, kakor je bila v Villafranki osnovana, in potem še le bo, kakor „Nord" piše, veliki zbor (kongres) sester in velikih vlad, med kterimi bo tudi sardinska. Tudi Francozi sami niso zadovoljni s početjem Napoleonovim; priča tega so govori njegovi v mnogih prilikah, v kterih se cesar skerbno zagovarja, zakaj da je tako hitro mir sklenil. Dnarničarji francozki pravijo, da samo to, da je Lom-burdija gospodarja premenila, ni vredno 500 milijonov iVankov, za ktere je francozki dcržavni dolg sedaj • 237 večji. In pri vsem tem se sliši iz Francozkega, da se pripravljanje za vojsko sedaj po vojski se celo nič ni ustavilo; zato pa tadi Angleži noč in dan delajo vojne ladij e. ker pri vsi prijaznosti francozke in angležke vlade siim leti na Napoleona, da bi zdaj in zdaj utegnil planiti nad Angleže. Kakošen kruh bo iz vse te moke, kteremu je Napoleon kvas postavil, bo tedaj še le prihodnjost učila. — Pa obernimo se za danes od tega, kar le sam Bog ve, in ozrimo se raji še enkrat v Villafranko, kjer je bil nesrečni vojski konec storjen, in oglejmo tisto hišico, kjer sta se snidla cesar naš iu cesar Napoleon 11. dan t. m. Poslopje, v kteri je bil shod cesarski, je dosti preprosta hišica, pa se mogočno imenuje „G'asa Carlo-Gandini-Morelli-Bougnia". Cesar Napoleon je že zjutraj ukazal, naj se jima napravi zajterk. Če se v hišo stopi, se pride najpred v vežo, iz veže pa na levo v sobo, kjer družina je, iu od tod v majhno dvoranico fsalon). V pervi sobi stoji nekoliko slamnatih stolov in pa okrogla, bela lesena miza, kjer sta imela cesarja zajterkovati. Dvornica je bolj olišpana; na sredi stoji miza z rudečim pertom pregernjena, na mizi pa je stala višnjeva porcelanasta posodica s cvetlicami. V pervem nadstropji je spavnica; tu je spal cesar Franc Jožef pred vojsko v Solferinu. V kamrici na levo visite podobi obeh cesarjev. Skor vsi Lombardčani imajo podobi obeh cesarjev v svojih hišah, kakor tudi bandera avstrijanske in pa francozko-sardinske, da imajo berž to ali uno pri rokah, kakor potreba nanese. Ko sta se cesarja že od deleč zagledala, sta se pozdravila prijazno: cesar naš, da je roko položil do kapice, cesar Napoleon pa po francozki šegi, da se je odkril. Ko sta si že blizo, si sežeta v roko. V hišo grede ni hotel naš cesar drugač, da je mogel cesar Napoleon pervi iti. V sobo pridši ponudi Napoleon našemu cesarju zajterk, ta pa se zahvali rekši, da je še doma zaj-terkoval. Potem se vsedeta za mizo, na ktero cesar Napoleon položi nekoliko listkov papirja in pa cigar; tudi za ponujeno cigaro se zahvali cesar Franc Jožef. Sedaj poda Napoleon našemu cesarju roko tako prijazno, kakor da bi hotel reči: In zdaj se pogovoriva odkritoserčno! Pogovarjala sta se dobro uro v nemškem, francozkem in laškem jeziku. Zapisal si nihče ni besede. Ob pogovoru je cesar Napoleon neprenehoma pulil cvetlice in razpulil celi šopek, ki je na mizi stal. Cez eno uro in 10 minut sta se cesarja spet ločila in si prijazno v roko segla. Oetertinko čez 11. uro je bil Napoleon že spet v Val legi. Iz Dunaja. Stari d v a-k raj ca rji, kteri imajo veljavo 3 novih, ostanejo povsod veljavni še do konca tega leta. Tako veleva ukaz c. k. dnarstvenega ministerstva. — Vladni časnik „Oesterr. Corr.u piše, da smemo po vseh deželah našega cesarstva k m a 1 i pričakovati nove postave, po kteri se bo v vsaki občini ali soseski ustanovila mirivna sodnija (Friedensgericht), to je, možje bojo po kratki poti razsojevali njim izročene raz-pore in pravde; ravno taka kratka sodba po možeh se bo ustanovila za razsodbo čez majhne pravde in njih eksekucije. — Presvitli cesar so fzm. barona Hess-a povzdignili za maršala in mu s tem, da ostane v sedanji službi, izročili višje poveljstvo čez 1. in 2. armado, čez 6. armadno kerdelo in čez vso armado in vojaške naprave na Laškem, Primorskem, Krajnskem, Koroškem in Tiroljskem; za adju-tanta so mu pridružili fml. barona Schlitter-ja. — Po cesarskem ukazu je vprihodnje znižba ali degradacija cesarskih uradnikov preklicana. Kdor se kakega nepoštenega prestopka krivičnega stori, se ima naravnost iz službe izpustiti; kdor se pa sicer pregreši, naj se v kazen prestavi v kako drugo deželo. — V vseh tistih deželah, v kterih je bila 28. februarja leta 1786 postava za lov Qago) oklicana, imajo po novem cesarskem ukazu samo politične cesarske gosposke preiskovati in razsojevati tiste tožbe, po kterih kdo terja, da se mu škoda poveroe, ktero mu je priza- d j a 1 a d i v j a š č i n a. Kdor se ima tedaj v tej zadevi pritožiti, naj svojo tožbo poda svoji okrajni ali kantonski gosposki. — Po ministerskern ukazu 24. junija t. 1. št. 123 derž. zakonika se bodo postavile vkupne dnarnice (kaše) za sirote pri davkarskih uredih, ki se bodo zavolj tega tudi „sirotinski uredi" imenovali. V te kaše bodo jemali premoženje sirot, kar ga je v gotovem dnarji ali v dolžnih pismih ali obligacionih; iz tega vkupnega premoženja se bojo dajale posojila na zemlje ali hiše po 5 od sto interesa, toda le kamor bo popolnoma varno in gotovo; dnarnice pa bodo vsaki siroti od njenega premoženja interes ali obresti od-rajtovale, tudi po 5 od sto, pa od manjših kapitalov, ko 20 goldinarjev ne. Vsaka sirota bo dobila svoje bukvice. Varstvena sodnija bo imela skerb za premoženje sirot, ki bo tako zloženo, in nji bodo podložni sirotinski uredi. — Ukaz ministerstva pravosodja 18. julija t. 1. št. 230 derž. zak. ukazuje berzo izterjevanje nekterih dolgov. Kakor je bilo že s cesarskim ukazom 21. maja 1855 upe-Ijano, da se zna dolg, ki izvira iz pisma, pri c. k. notarju narejenega, hitrejše iztožiti, tako je zdaj ravnati tudi z dolgmi, ki se vperajo na sledeče pisma: a) na očitne ali javne pisma, ki so v našem cesarstvu in po postavi narejene, tedaj na pr. sodnijske pisma, postavne bukve očitnih sensalov ali mešetarjev, proteste, ki so od notarjev zastrau menjic ali bekselnov narejeni itd., b) na druge osebne ali privatne pisma, ki so od cesarke sodnije ali od notarja legalizirane, to se pravi, na kterih je od sodnije ali od notarja poterjeno, da so resnično podpisane ali podkrižane od tistih, kterih imena so podpisane; c) na intabulirane pisma, namreč take pisma, ki so zapisane v zemeljsko knjigo ali gruntne bukve, ako ni zastran tega nobene pritožbe. Kdor ima tako pismo, in ga k tožbi priloži, pridobi v kratkem od sodnije plačilni ukaz, to je, povelje, da mu mora dolžnik v štirnajstih dnevih dolg plačati. Pred ni treba nobenega dneva, nobene sodne obravnave. Samo, ako bi bil dolg že zastaran (čez 30 let, ali nekteri čez 3 leta itd.), bi se moralo že v tožbi z enakimi pismi skazati, da je zastaranje ustavljeno ali zaderžano. Preči, ko 14 dni po unem ukazu mine, zna tožnik prositi za doveršenje ali izpeljavo ukaza, to je za eksekucijo, in vse bo sodnija po berzem in kratkem ravuanju dognala. Ako bi toženi dolžnik mislil, da se mu ni imel poslati plačilni ukaz, se zna pri sodnii v 8 dnevih pritožiti. Ako pa toženi dolžnik želi proti tožbi ugovarjati, na pr. da je dolg že plačan, da ni resničen itd., se mora v 15 dnevih po prejetem ukazu s svojim ugovorom pri sodnii ali sam oglasiti, ali ga pisanega podati; na to se bo za malo časa dan pri sodnii odločil in se bodeta berzo in kratko oba nasprotnika zaslišala. Med tem je tožniku privoljeno za dolg se z eksekucijo zavarovati tako dolgo, da bo reč po sodbi sklenjena. Za tako zavarovanje zna tožnik dolžnikovo premoženje zarubiti, tudi prositi za cenitev ali za sekvestra. Sploh je ravnati po postavi za kratko in berzo pravdo. — Za gotovo se sliši, da vsled najvišjega ukaza bojo reservi, ki so tudi bili na Laško v vojsko poklicani, in vsi tisti, kteri že blizo 8 let cesarja služijo, k m al i domu spušeni. Pač vesela novica mnogim družinam! — Sliši se, da zdaj, ko je vojska minula, vojaških vprežnih konj, kterih se je zadnji čas za armado v vsaki deželi veliko nakupilo, vendar ne bojo prodali, ampak kmetovavcom in obertnikom se bojo proti temu izročili, da ji bojo, ako bi utegnila armada spet več konj potrebovati, ravno toliko in takih konj povernili. Kdor bo želel enega ali več konj, jih bo dobil, se ve da proti temu, da se njih posojilo bode v gruntne bukve zapisalo. Nek tukajšen časnik pravi, da po tej poti cesarski armadi nikoli konj manjkalo ne bode, kmetijam in mnogim obertnijam, postavimo, najemnim voznikom (Lohnkutscher) pa bo dohajal po tem posojilu velik dobiček. 238 — Iz poslednjega izkazka dunajske narodne banke se kaže, da je od tistih 200 milijonov gold., ktere je imela vsled cesarskega ukaza od 29. aprila 1. 1. deržavi posoditi, ji je dosihmal odrajtala že skor polovico ji naloženega posojila, namreč 88 milijonov gold. — Ker so presvitli cesar obljubili v svojem ^razglasu do avstrijanskih narodov" mnogo poprav in zboljšav v postavah in gospodarstvu, kakor jih novi čas terja, se mnogoteri časniki pogovarjajo o tem iu vsak po svoje razodeva svoje mnenja in želje, vsi pa — in sicer po pravici — mislijo naj bi se časnikom mnogih dežel našega cesarstva dovolilo lojalno pa odkritoserčuo pretresovanje tega, kar se kaže, da prenaredb potrebuje. — Dunajski cerkveni list dr. Boštjana Bruner-a se je ustavil zoper tiste nasvete, kteri se dan današnji pogostoma razglašajo v avstrijanskih in ptujih časnikih: „naj bi škofje, klostri in cerkve svoje zaklade darovali deržavi, ktera je v toliki dnami stiski. Kar se tiče zlatih in cerkvenih posod — pravi omenjeni časnik — jih je francozka vojska perve leta tekočega stoletja toliko cerkvam pobrala, da en sam bankir (dnami barantačj ima desetkrat več premoženja kakor so vse dragotine vredne, ki jih imajo še ostale romarske cerkve. Zemljiša, ki jih imajo kloštri — pravi dalje — je ravno tako pravična lastnina teh družb, kakor so zemljiša drugih ljudi in družin; če danes prodaste klosterske posestva v občni prid, morete jutri z ravno to pravico prodati bankirom in grajšakom njih posestva. Pa pustimo to, kar pravica zahteva — pravi omenjeni časnik h koncu — in pomislimo le: ali bi bilo tudi dobro in koristno, ako bi se kloštrom njih posestva vzele in prodale? Koliko far in šol, učnikov in revnih ljudi oskerbujejo kloštri! Vzemite jim jih in glejte potem, kdo jih bo v svojo skerb vzel! Ali ne plačujejo tudi kloštri davkov? Vzemite jim njih posestva, bomo že vidili, kako redno bojo potem se davki stekali v deržavno kašo. Da deržava ne zna gospodariti s takimi posestvi, je v začetku uašega stoletja bilo jasno kot beli dan pri tako imenovanih grajsinah cerkvenega zaloga (Religionsfond); cesarski oskerbniki so jih tako oskerbovali, da so nesli le oskerbnikom, deržavi pa nič. „Kupi dnarjev", kteri deržavi celo nobenega dobička ne donašajo — sklene cerkveni dunajski časnik — „so večidel le v rokah bankirjev in dnarničarjev, in z ravno tisto pravico, s ktero nekteri vpijejo: ^cerkve, cerkve naj dajou, bi se smelo reči: ^bankirji in drugi bogatini naj dajo!" Iz Gradca 16. julija. V „Gratzer Zcitg." naznanjuje tukajšni deželni poglavar grof Strasoldo prebivavcom po-glavnega mesta in vsem Stajarcom, da so mu cesar ukazali , naj zvestemu gradskemu mestu in celi ljubi štajarski deželi zagotovi njih milost in blagovoljnost; cesar z gin-jenim sercom spoznavajo darove, ki jih je štajarska dežela v poslednjem težavnem času poklonila cesarskemu prestolu in domovini, in serčno zahvalujejo verle Štajarce za tolike dokaze verne udanosti. Iz Koroškega. 7. dan t. m. je koroška gospdda (žlahniki) in matrikulirana duhovšina tistih 43,290 gld., ki so jih za vojskine potrebe nabrali v obligacijah, in 3681 gold. v gotovem dnarji, izročila deželnemu poglavarju in tnu pisala, da „si žlahnija in visoka duhovšina v dolžnost in čast šteje, tudi v djanji spolniti, kar je z besedo v pismu od 25. aprila 1. 1. cesarju obljubila". Kako naj se ta dnar oberne, naj določi cesarjeva volja sama. Iz Benetk 16. julija. Danes ponoči so francozke vojne ladije zapustile Benetke; ena za drugo so se napravile na pot, in sedaj ni duha ne sluha več od mogočucga brodovja, ki je več tednov ležalo pred našim mestom. Benetke so že skor kakor so pred vojsko bile, in ker strune obsednega stanu niso preostro napete, je le malo sledu, da živimo pod obsedo. Vse govori in se pomenkova o pogodbah mirii, pa se ve da vsak po svoje. Iz Verone 11. julija. Razglas fml. Urban-a okli-cuje, da postave za varnost terdnjave še zmiraj veljavne ostanejo; izhod ali vhod v terdnjavo se sicer nobeuemu ne bo branil, vendar mora vsak spodoben odgovor dati, ako mu straža pri mestnih vratah veli „stoju iu ga za kaj popraša; hitro skozi mestne vrata iti je prepovedano zdaj kakor pred. — Novi bankovci po 10 gld. napravljajo tukaj mnogo prepira; menjavci jih jemljejo le po 6 in 7 gold., kerčmarji in ter-govci celo ne marajo za-nje in jih le tadaj vzeti morajo, ako jim ima kdo ravno 10 gold. plačati. Iz Turina. Da je minister Cavour iz ministerstva stopil, je osupnilo vse tukajšue prebivavce, ki vedo, da je bil posebno on, ki je — kakor Prusi pravijo — bandero svobode iu samostojnosti italijanske visoko nosil. Grof A rese na kterega sum leti, da pleše kakor cesar Napoleon žvižgat ni bil v stanu novega ministerstva vkup spraviti, kakor je po ukazu Napoleonovemu kralj sardinski želel. Ker je tedaj grofu Arezu naloga spodletela, je demokrata Ratazzi-a kralj poklical in mu naročil, naj on napravi novo mini-sterstvo. Ratazzi je v svoji italijanski politiki še huji kakor Cavour. Ratazzi-u je obveljalo novo ministerstvo vkupaj spraviti; le-ti so: Lam ar mora je predsednik ministerstva iu minister vejaštva, Da bonu ida minister unanjih oprav, Ratazzi minister notranjih oprav, Ay ta na minister dnarstva, Migi ie t ti minister pravosodja, Mo it t i zeli i minister javnih del. — Gar i bald i je nehal biti general sardinski. Košut, Klapka in Te le ki, ki so v Turinu osnovali ogersk zbor (comite), so po zvezdbi, da je mir sklenjen, berž razpustili ta zbor in ustavili svojo politično početje. Iz Napolitanskega 12. julija. Čez 3000 š vaj carskih vojakov je terjalo odpust iz armade. Ko so se v ladije podajali, so kričali „Zivila neodvisnost!" Vse pričakuje svobodnejšega vladarstva; poslednje 3 dni je bila tu-kajšna posadka za 20,000 mož pomnožena. Iz Francoskega. Napoleon je ukazal, naj se v spominek slavnih zmag v A Iger i i dve nove mesti zidate: eno po imenu Magenta, drugo Solferino. Časnik ,.Kcono-miste" pravi o tem: Res! lepa misel, vredna starega Rima, ko so cesarji slavne spomine ohranjevali z zidanjem novih mest. Al naši časi, pa tadanji — kakošen razloček! V prozaičnem našem veku ni zadost cesarsk ukaz, naj se nove mesta zidajo, — dan današnji je treba ljudi, kteri stanujejo v mestih, in pa po m očkov, da imajo s čim živeti. Al kakor se v A Iger i i gospoduje, javalne da bo kdo veselja imel, ondi se useliti. 8 pomočjo tisočernih krepkih mož, ki so na lombarški zemlji padli, in s pomočjo tistih milijonov, ki so jih med jMinčiom in Tessinom po-strelili, bi se pač dala v Afriki premožna Magenta in pa delavni fcsolferin zidati, - al po tisti naselbinski postavi, ki vladuje v Algeiii, bote nove mesti v 20 letih ravno tako razvaline, kakur ko bi bile katione iz Magcnte in Verone ondi razsajale. Iz Serbije. Iz Belega grada 15. jul. — 10. dan t. m. je v Šabacu bil kaj vesel dan. Mladi knez Mihael je obiskal to mestice, kamor je privrelo čez 40,000 ljudi iz 3 okrajev, ki so napravili ljubljenemu knezu po narodni šegi mnogo veselic; pod milim nebom je bila miza za 600 gostov pogernjena, kjer je obedoval tudi knez; okoli mizo pa je velika versta plesala kolo prepevaje serbske narodne pesmi. S knezom je bil tudi slavni starček Vuk Stefa-novič, ki je ves zidane volje poslušal narodne speve in si mar/iktcio pesemeo zapisal v svojo zberko. — Glasovitega Vučiča Pei ičiča, ki je v ječi umeri, so 14. dan t. m. zvečer pokopali. Odgovorni vrednik: Dr. JdHei Bleiwei*. — Natakar iu založnik: Joief Blainik*