Razne stvari
D r o b t i n e.
(Devetstoletuica Praškega škofijstva) se je obhajala 28. iu 29. pretečenega meseca. Škofijo v Pragi na Ceskem je ustanovil 973. 1. to je bas pred devetsto leti vojvoda Bo-leslav Pobožni.
(Kako se časi mčnj ajo.) lb'2A-leta je bil v Lipsiku (Leipzig) nek knjigoteržec na povelje saksonskega voj-vode Jurija ob glavo dejan samo zaradi tega, ker je sveto pismo prodajal. Ne-keniu drugemu knjigoteržeu so baš za-radi tega oči iztakuili. — A dandenes se uajde med kristijaui in nekristijani nič menj nego 5000 društer, ki delajo in razširjujejo sv. pismo. — Bral ?ora
v nekem cerkvenem listu, da je dan-' denes že okolo 32 milijonov sv. pisem v 200 različnib. jezikih razSirjenih med ljudstvom, ko jib. je bilo pred 50 leti komaj kakih 4 milijone v 50 jezikih. Pa reci ked<5, da se časi ne mžnjajo!
(Svinčnike ali olovnike) iz-našli so še le v 17. stoletji. Na An-gležkem so je že 1683. 1. vdelovali v jelovino in cedrovino. — Gumilastiko, s katero navadno se svinčnikom pisane reči izbrisnjemo, iznašli so še le koncem 18. stoletja.
(Vilice) so bile \ starodavnih
, časih ljudem - popolaoma nezaane.   Žc
le v 15. stoletji začeli so je rabiti naj-
prej v Italiji.   Na Ogerskem še celd
176
na dvoru kralja Matije Korvina 1470. 1. vilic nijso poznali; a po Francozkem in Angležkera prišle so še mnogo poz-neje v rabo.
(De žn i k e), kakoršne imamo dan-denes, ižnaSli so v Italiji koncem 17. stoletja.
Kratkočasnioe.
*   ,,Za   božjo   voljo"   prosila  je neka  vdova ,,nikav ne pokopljite tega človeka takn blizu mojega raoža!" ,,Za-kaj pa ne?" jo  vpraStijo  pogrebci. — ,,Ta človek je umerl na kozah, a moj mož jih nij še nikoli imel," odreže se vdova.
*   V nekej družbi so   se razgo-varjali o jeku (odraevu).   Vsak pripo-veduje, da je našel tu ali tam tak jek, ki je odmeval po eno, dve, tri, tudi po štiri besede.   Kar se oglasi eden, ki je bil do sedaj prav tiho, ter pravi: ,,Go-spodje, to so bili kaj slabi jeki.   Jaz pa  poznam v svojej   domačiji takega, kateri,  ako se mu zavpije: Jek! kako se ti godi? tak<5j  odgovori: Hvala na vprašanju, prav prav dobro.   To vam je jek, ki je nekaj vreden!"
*   ,,Ali boš dejal pipo (fajfo) iz ust,  smerkovec," zagermi nek oce na svojega osem let starega sinčka, ,,mar si ti  morda videl mene v osmem* letu s pipo v ustih?"
M.OJA    ZELJA,
Moja Selja je: da bi vi otroci dostojno spoznali, kolika sreia je imeti dobro mater, ter bi .?e s hvaležnim sercem spominjali neštevilnih dobrot, ki vam jih je izkazala vasa mati po-Zemši od pervega vaSega vzdiha do de-našnjega dneva.
Zastavioa.
(PrioMU Franjo Tomli«.)
Zvedet' me miče,
Kak' Be ta kliče, Ki silno visoko tri čela derii, Vedno na enej pa nogi stoji. Brez inere in plaee piti rad da, In zvest je Sloven'ji do konca sveta.
(UeSilev in Iraena rešilcer v prih. lisln.)
Rešitev rebusa v 8. listu ,,Verteca." Serce pnino ttif/e. ft v ffj-
1'rav so ga rešili: (ig. Fr. Tomšič, duh. in učitelj v Koprivi; Iv. Svajgar v St. tergu p. Loža; Iv. Domiink, zdravnik, in. Josip Levičnik, učitelj v Železnikih; Adolf Praciii v St. tergu p. Loža. — Gospodičina Albhm Pirc v Teržiču. — Pepica v Ljubljani.
Slovstvene novice.
Društvo ,,Naroda škola" v Zagrebu je izdalo prav mično knjižico pod naslovom: nNaš^a zemlja ili dvanaest razgovora s djecom." Ovo knjižico je iz slov. spisov priredil Ljud. Tomšič, učitelj v Zagrebu. Knji-žica obseza 63 strani in je v tako umevnej hervaščini pisana, da jo lehko vsak Slovenec umeje. Cena jej je 20 kr. — Ker nam je omenjeno društvo nekoliko iztisov oye knjižice poslalo, da bi je razprodali, dobi jo lehko vsak pri uredništvu nVerteca" s poštnino vred za 22 kr. — Ravno tako se pri uredništvu nVerteca" tudi leliko naroči na nBeršljan," katerega smo v 7. listu nVerteca" oraenili. Zvezek velja 25 kr.; s poštnino 27 kr. — Kedor se želi hervaščine naučiti, naj Beže po omenjenih knjižitah.                        T.
v LISTNICA. Gg- A. S. v Ljubljanl: VaSa porest ,,ČIovck obrafa, Bog pa obcrne" Jma marsikaj nerae-umljivega v sebij treba bi jo predelati, potlej bi btl» za natis, Tudi bi želeli, da nam svoje pravo im4 poveate, kerrokopisov, kiimajo izmišljeno ime plsstelja, uredniStvo ne more v jjVertec" sprejemati. To se v^, da Vaše pravo ime ostane obfiinstvu tajno, le urednii-tvo je more vedeti. — Pr. T. vK.: Nam bodeprav vSeč, ako nam pošljete večkrat kako drobtinico. Na zdravje ! — Gospodičina B. H. v Lj.: Le pridno se nrite v slo-venskem jezikn, zmirom bode boljše. Da ste nam zdrava! —
kdatolj, založnik in vrednik Ivan Tomšič. — Tiek Egerjer v Ljubljani,