Št. 20. V florid, v toruk due 1(). maiva 1903. Letnik V. l/.li.i|.i vs i H'k in *ol>olo oli || mi |iivi||.i)U ,f /:i iiirslo I«t t>'>. '.'> (in I i |, /„i ill >.cl<> Ako |i;ulc na l.i «in»-\;i |ir;i/.ii ik i/i'li'il;in |irrj luk;un;ni Scliwar/. v Si»lsl:ili 1111«-:«11 I <• I I e rs 11 /. v Aunskili ulicah in L »• bun d;i Vfnliji'Vt'in IckalisOn \m H vm. (ZJutrauj«1 iziluiijc) I ledniitvo in UpraviiKtvo se r;afiaja!:i v «\ ;i r o tl je nekaj. pa zopet odjenjal; hotel je gos- poda zavrniti, hotel biti surov, ali ni slo in jel je jecljati: „Ali ste prižli, da mi boste dajali nauke, me sodili in se prič- kali z mano?" Gospod ostane miren, nasmeje se ter ga zagotovi, da jo priäel le za to. da bi se prijateljski pogovarjal ž njim. ,,Ce je tako", reče Gabič, ,.se lahlco dogovorimo. Jaz menim: deček je moj, in peljem ga, kamor hočem, in tako sem ga peljal tudi včeraj v gostilno in k god- cem, in tam ni delal nic slabega. Povejte mi gospod, kateri „kalagrat'1' pa prepo- veduje toa. „Oh, mili gospod Gabič", vzdihne gospod, „teh paragratov je mnogo. Tako je n. pr. ministerska določba od julijn 1. 1887. I svetni i äolski rakoni prepove- dujejo, da učenci ne smejo hoditi k godcem. Če jim učitelj hIi katehet to prepove, tedaj dela po paragraph, po postavi, — in če otroci ne slušajo, utneje se samo po sebi, — in tudi vi morale to umeti — da zasluži kazen".*) Gabič je priznal to, ali razlagal si je stvar drugače. Njegov deček ni bil v krčmi pri godbi sam, nego ž njim in zato ga ne zadeva ta šolski paragrat'. „Potem pa zadeva vas, ker ste ga vi prestopili"', opozori ga gos^od. Na to pristavi: „Vi bi ga ne bil smel vzeti seboj, in to tern manj, ker se je v šoli prepovedalo otrokom iti k godcem; in ko ste to vendar storil, ste kriv, ker nas niste posluäal. Kako bi vam ugajalo, gos- pod mojster: ko bi vi nekaj prepovedal decku, pa bi ga jaz pregovoril, naj ven- dar to stori ? S tern bi vam dečka ska- zil; in tudi vi ga kvarite tako, da uapo- ^led ne bo posluäal ne mene ne vas". Gabič ugovarja, da se lahko pre- •) Velja tudi pri nas v netih krajili. kji-r *o taki itariii. bnuveree liberals, itJ., in sic-er ravno zato, „kor so moj.je dm svojom mestir'. namrpr v libcralnom tahoru. Saj hi tn tabor moral W.e davno razpast, ako ^.t ne bi liberalni ucitelji podpirali s svojimi poleči. Saj stp edino vi, ki po vpčini ?a- lagate svoje libpralno Irobilo „Soča." z neprpbavljivim gradivom Saj se obracajo ptlino do tph vtospodov kolovodjp in zaupni možjp narodno-naprednp stranke, dajim kaj „sklamlajo", kar poAljejo potem o11 i pod svt'jo tirmn v Gorico v Gosposko ulico. od kodpr sp poteen cujp vedno pop-"'ijajoci sp refrčn : ..Tako nam piše pr., ost kmetič!1" Hisum tpnpatis aniici. Ali ni tako gospoda' ? Smeio trdim, da ip prišlo dpvpt desptin zloglasnih ,.tutti frutti** \?. peresa liberalnega ueiteljstva. Ako vam jp toliko do svojega in duhov- skega ugloda. kakor pravitp, zakaj pa tedaj niste, bili „povsem nas>g* mnenja", in zakuj niste obsojali tednj, da sp jp vt'S duhovski stan blati! radi nekaterih izrodkov? Zakaj ste tega mnpnja Le'.e sedaj V Mogočp zato, kpr vam tpdaj ni nihep stopil na kurja očesa1 Kako stp tedaj zastopali to pdino pravično stališee v lislu. ki jp glasilo v a š p g a mnpnjn in prppričanja .J Prosimo odgovora! \Konrc pridp). Politični pregled. Driavni zbor. Petkova seja poslanskp zbornice jp tr.Mjala jako malo Oasa, kpr se jp mnogo epskih in drugih slovanskih poslanepv odp^ljalo v Prago k pogrebu dr. Riegra. Mini!*tpr«ki predsednik je predložil zakon o ompjitvi trgovine s sladkorno peso. Potpiu je bilo stavljenih več interpelao'j. Posl. Kaftan je interpeliral trgovinskega ministra. zakaj se Nemčija ne ravna po dogovonh glede izvažanja živine in iiie--H iz Avstrije, temvee zadržuje nalašč z raznimi preiskavami avstrijski izvoz. In- terpelant zahteva, naj se te nerednosti sporazjmno med obema državarna od- pravijo, ali pa naj začne Avstrija z re- j pre^alijami proti uvozu klobas, mesa, kon serv iz Nemčije. Posl. Hanicb je inter peliral brambovskega ministra z«radi na- pada nekega nadporočnika, ki je naskočil nekpga tijakarja z golo sabljo, ter ga hudo ranil. Interpelant vpraša ministra, ali se hoee enkrat prepovedati častnikom nositi izven službe sablje Minister Hartel, Böhm- Bavverk in Gicanelli so odgovarjali na celo vrslo interpelwcij. Potem so se nujno razpravJjale in sprejeJe v drugem in tre- tjem branju predloge glede razlastitve polrebnejja sveta za asanicijsko reguli- ranje Prage ^ledti olajžav hišnega davka pri asaniranju Prage, ter glede davčnih olajšav za mesta Moz, Ostravice, Tešin in Bielica. Danes ima poslanska zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu je prvo branje državnega proračuna in nagodbe ter predlogao zakonu zoper živinsko kugo. Vojaska predioga na Ogrskem in ministerski pred. Szell. Ogrski ministerski predsednik Szell nahaja se v tako velikih zadrpgah, dasi že ne ve več pomagati iz njib. Upozi- cijonalne stranke ustrajajo ie vedno pri obstrukcijiin ni tudi najmanjegaznamenja, dd bi jo hotel« opustiti, kjer so se zaklele, da pod nobenim pogojem ne privolijo, da sf vzprejme vojaška predloga. Vse, kar jp dosedaj po^kusil Szell, da bi opo- zicijonalce ukrjtil, ni imelo najnmnjSega uspeha. Znano pa je, daje opozicijonalcem najhujši trn v peti domobranski ogrski minister baron Feyervary. No, kakor po- ročajo listi poskusil je zadnji čas Szell tudi s tpm. da bi J.rlvoval ci'lo domo- branskPira ministra, san>o da bi roAil sobp. To nakano jp l>ajp razodpl cosarju, a tröil je lu ol> tiajhuj5i oiipi>r. (leaar je da!, nainrpi'- Szellu rizuuiPti. da ga ni nikakor vnlja žrtvovati baroiui Fpyervaryja obstrukcijonistom. in da se !>> rajp raz pustil drAavni zbor npgo pa, da bi sp prisililo domobranskpga ministra h od- stopu Protestnl shod protl vojaskl predlogi in izgredi v Budlmpest! Kakor smo žp onipnili. napovpdan je bil za nedeljo v Budimppšti velikansk protpstni shod proti vojaški prodlogi. ka- tprega so priredili voditelji ogrskih opo- zii'ijonalnih strank. Shod se jp impl vr- žiti na glavnem trgu pred parlamentom. T«m so bili pripravljpni tudi govorni^ki odri, ali že prpd doloeeno uro je obko- lilo tp oilre kakih 6000 socijalcev. Vslpii t«Hja so sp sklicatplji ahoda le z veliko silo priplazili do odra. Kake pol ure prpd shodom začpli so socijalci burno pozdravljati svojp voditelje, in zapeli so Mnrseljezo, Kosutovci pa so odgovorili s Koiutovo himno. Potpm pa so hoteli so- cijalci podati sp na glavni #ovorni3ki oder, da bi oni odprli zborovanje. Temu pa so se odločno ustavili Ko^utovci, ka- terih žtevilo jp naraslo med tem časom do kak'h 4000 ospb. Ko so se Košutovci prpprieali. da so v manjšini, sklenili so zppustiti prostor. Obrnili so se proti ju- stiern palači. Nosili so zastave, na kate- rih je bil naslikan Alojzij Košut. V tem sprevodu odhodiü so glavne tnestne ulice, prepevali narodne ppsmi in zaporedorna krieali: Doli z vlfldo' Doli s Szellom in preč Feyerwary ! Najhujše so kričali, ko so šli mimo deželnega kazina. Zdai pa je začelo l(>tcti knmenje v okna raznih kavarn in raznih društev. Posebno so trpele knvarne. nahajajoče s« v hisah, v katerih stanujpjo vladni in vojaški do- stojanstveniki Množica je psovala po- spbno mflgnate, ako jih je le kje zagle- dala. Hazbila je okna stanovanja, kjer sp nahaja liberalni klub ogrske zbornice. Ko ješla množica mimo kraljevega dvorca, pela je Košutovo himno. Konečno p^i sp je postavila policija proti izgrednikom, ki so jo pa napadli s kamenjem. Prišlo je do pretepa med polieijo in izgredniki in aretiranih je bilo kakih 50 oseb. — Med tem easom so ostali socijalci na trgu pred parlamentom in so hoteli tarn zborovati. Ko jim pa vlada ni tega do- volila, razšli so se mirno. Čeikl poslanec Klosač v Sofljl. Dunajskim listom porocajo, da se znani radikalni epžki poslanec Klofač že delj (j&?R mudi v Sotiji, ter da tarn pridno občuje z bolgarskimi prvaki. Ti listi vedo tudi povedati, da je Klolač prinesel večjo svoto denara za Macedonce, katero je nabral na ČPžkem. Ko se Klofač povrne na Dunaj, izdal bode baje daljšo apome- nico o razmerah v Macedoniji. Bolgarija kraljestvo. Listi porocajo, da sta obljubili Bol- gariji Avstrija in Rusija, da postane kra- ljestvo ter neodvisna od Turčije, koj ko se povrneta v Macedonijo mir in red. Proti-av8trij8ke demonstracije v Genovi. Te dni je pogo^til avstrijski konzul v Gennvi častnike avstrijcke vojne ladije „Frundsberg-1. Vsled tega se je zbralo pred njegovim stanovanjem več dijakov in drugpga ljudstva, ter priredilo proti- avstrijsko demonstracijo. Zakaj nUo Rusi leta 1878 zasell Carlgrada. General lgnatijev je imel te dni v slovanskem blagotvornern društvu preda- vanjp o /ndnji rusko-lu^ki vojni. Mpd dnigim jp rekpl, da niso Ku^i lota IS7H zaradi toga zuspli Cwigrana, kpr jp An- glpžka naznanila Husiji, da ji koj napovp vojsko, ako sp Husi polaste r.nrigraJa. Nemčlja preganja še vedno Poljake na Poznanjskem 300 Zelezniskih uradnikov poljskc narodnosti jp bilo /.ndnji eas prempäcenih v zapadno Nemc-ijo. Dogodki v Macedoniji. Vesti, ki dohajajo iz Macpdoniie, nasprolujpjo si dru^a drngi tako moöno, da si tlovpk, nikakor ne more ustvariti pravega pojma o razmerah, ki so naslnlp na Balkanu, odkar jp Turčija vzprejola rpformp, katPre sta ji nasvetovali Kusija in Avstrija. Le jpdno jp res in to jp dpjstvo, da se Macedonski usta^ki odhori prpsnpto malo brigajo za vse oticijelne izjave, naj pa prilmjajo to iz Avstrije. iz Kusijp, ali pa I ti d • iz Cirigrada. Muce- donski ustaski odbori so zdaj še bolj dp- lavni, nego so bili prpd razghisitvijo re- formskih naOrtov in ni dneva, da ne bi prišlo v Macedoniji do spopada med usta.ši in med turškimi vojaki, kakor tudi ne preteče se vedno skoro nob^den dan, da np bi turske oblasti no izvrsile nad nn- srečno rajo v Macedoniji, kakegi krvo- ločne^a eina. To slednje pa doka/.ujp, du sp niö ne zmenijo za rel'orme ne le mi cedonski ustaši. marvel, da se za iste istotako malo zmenijo tudi turški urad- niki nasfavljeni v turških pokrajinah, kjer bivajo kristjani Sicer je pa tudi gotovo, da ni niti misliti n:\ nvftdbo kakih refjrm, posebno tarn, kjer prebivajo arnauti, do- kler se to divjp ljudstvo ne razoroži. Ali o razoroženju Albancev neee Turčija slišati ničesar. kar je najbolj^i dokaz, da ostane tudi glede ostalih reform le pri obljubah in da konec ternu nesrečnemu stanju stori jedino le splošni ustanek v Macedoniji, ki potegne skoro gotovo v to krvavo igro tudi Rusijo in Avstrijo, Op ne tudi Nemcijo, Italijo in naposled tudi Angležko. Posebnih dogodkov v Ma- cedoniji ni bilo zadnje dni, samo to je res, da Turčija sklicuje vedno veeje *5te- vilo vojakov pod orožje in da jo v tem jako pridno posnema tudi Bolgarija. Pa tudi Srbija ne misli držati križem rok. Tako se poroča iz Heligrada, da so ob- činski glavarji po glavnih rnestih nazna- nili prebivalstvu s posebnimi manifests naj bode pripravljeno na mobilizacijo. Ko se bodo, namroc na zvonikih prižgale štiri baklje, mora vsakdn, ki je podvržen vojaški službi v 24 urah predstaviti se dotičnemu voiaškemu poveljništvu. A ob jednem se poro^a iz Beligrada, da je srbska vlada le pred nekolikimi tedni na- ročila 50.000 vojaških plaščev in 100.000 telečnjakov. Francija. V soboto je francozki parlament razpravljal o davku na petrolej ter je odobren z 319 glasovi proti 202 načrt, po katorem se obdaei 1 hektoliter nera- liniranega petroleja z 1 frankom, V tre- nutku ko je govoril posl. Salis proti no- vf'mu davku, zavpije nekdo na tribuni: . Ž vio kralj! Doli z goljufi in krivičniki!" In ob jednem je priletelo na glave po- slancev polno temno-rdeče vezanih bro- šur. V dvorani jp nastalo velikansko v/.nemir.jenje in vse je gledalo na ome- njeno tnbuno Podpredsednik Jaures je ukazal da se odstrani doticnik, ki je vrgel brošure. Ime mu je Piere Beuriot in je pisec brošure v kateri se imenuje žrtev vojnega sodi.^ča in govori o prestopkih nekega generala. Tudi vojnega ministra napada v brošuri. Veliko senzacijo je vzbudil govor bivAeua preilsednika zbornic«, l)esclia- nella v Charlpipsu o priliki slavlja v spoiuin gpnerala rovolucij« Maricau-a. Uovornik jp citiral izjavp Dantona in Ciarnola, v katprili se zahteva obnovitev star^ Ualijp in zjedinjen.jp /, iipkdanjimi brati Zlasti v Nemciji jp dokaj razburil duliovc govor Dpschanpllov. Rusija in Japan. Knski listi v Port Arturu porocajo, da utegnp na polptje izbruhniti nov usta- npk po cpli Kitajski v huj$i obliki nego I. h>00. (Jovori sp, da Japan podpira ta ustanek in da japonski ogleduhi lazijo po M;indžuri|i da narod nadražijo proti Ku- siji Japonski listi so tudi začeli hudo pisati proti Kasiji. Piže.jo, da ker Kusija npkilaj ni hoteia dovoliti Japonski da utrdi svoj upliv na Kore. dn pa zdaj Japonska np (Jovoli istpga v Mand/.uriji. Husija pod pretvezo varstva želpznic pridržuje svojo vojsko v Mand/.uriji in se tarn utrjuje. Ako Kusija ne bo hotpla posluäati z lepa, bo inorala pa z grda. Črnci v Ameriki. Novojorški listi prinašajo Roosevel- tovo pismo. v katerem zagovarja položaj črncev v južnih državah in naela^a, kako nndi prevladuje njili ^tevilo, a kako malo /. ivzemajo državnih služb. Listi pa ojstro obsojujo to Koospveltovo politiko. Domače in razne novice. Po rok a. — V cetrtek se je poroO.il na Dunaju g. dr. Gustav Gregorin od- vptnik in prvak tržaškihSlovencev z go- spodirno Kožo Ongaro. Za „Šolski l)oui'k je darovalo županstvo v Rihembergu 25 K, katereje prejel preds°dnik. Srčna hvala ! „Soča" ^lasilo dr. Tuine. — ,.Soča" se je zaradi tega, ker smo jo nazvali glasilo dr. Turne hudo zakadila v nas, akoravno ni tega poprej nikdar slorila, četudi nmo jo za t^ko že sto in stokrat nazivali. Pa ne samo da noče biti „Soca" več glasilo dr. Tump, ampak trdila je, celo, da ni imel dr. Tuma z njenim uredništvom iiikdar nič opraviti. Mi smo pa „Soči" dokazali, da je bil dr. Tuma absolutni predsednik ured- niškpga odseka „Soče-1 in tpga niti „Soča" ne taji. S tem smo torej dokazali, da „Soc'a" laže, ko pravi, da ni imel dr. Tuma nikdar nič opraviti z njenim ured ništvorn. In zato ker smo to do- kazali, nas imenuje „Soča" neumne in kon- f'uzno. Kako naj bi pa mi „Sočo" nazvali ko trdi, d9 ni res to, kar je sama pri- znala, da je res. Pa povrnimo se k stvari. Torej da je imel dr. Tuma opraviti z uredništvom rSoče", to je „Soča" ne- hote priznala. Zdaj ostane nereäeno äe vpra^anje, ali je ,,Soča" glasilo dr. Tume ali ne. Recimo, da bi bilo neopravičeno nazivati ,.Sočo11 kot glasilo dr. Tume čeravno je bil dr. Tuma absolutni pred3ednik izvr- ševalnega odbora narodno - napredne stranke, kateri odbor je sklenil s „Sočo" glede njene pisave zvezo, in ceravno jo bil dr. Tuma absolutni predsednik ured- niskega odseka, ki je imel nadzorovati pi- savo „Soče". Vprašamo pa ali nista skle- nila „Soča" in dr. Tuma se posebne zveze, ki ju je vezala, dokler se na Goriškem politični položaj ne preobrne. Po naäem mnenju se politični položaj v smislu „Soče>l in dr. Tume še ni preobrnil in da torej zveza med dr. Tumo in „Sočo" še vedno obstoja. Prav zato pa smo tudi pove marsikaj in da ne bo nikdar učil dečka kaj slabega. „Ali k godbi iti, to ni nič slabega" — rekel je — in za to naj »re, kadar ce-4. Gospod je že izgubljal potrpljivost ; ali vendar je rekel — mirno : ,.ln naj bi bilo to res nedolžna reč, vi bi ne smel tega pusliti otroku ; ker se je v šoli pre- povedalo — da se ne navadi neuboglji- vosti. —Ali to ni nedolžna reč za otroke, hoditi k godcern, nego zelo nevarna. In naj bi tudi tarn otrok sam ne delal nič slabega, pa tarn vidi odrasle morda slabo delati, ali jih sliši slabo govoriti in slab zgled jih pohujža. In večkrat so v krčmi tudi otroci razbrzdani in preäerni, in tudi pred krčmo uganjajo razne reCi, ki bi si jih gotovo ne upali stonti drugi- grat in druge". „Verujte mi dragi gospod Gabič, gostiir.a je poguba otrok, tarn je začetek za to" reče gospod. In prosil je očeta: „Če ljubite svojega sina, ne pustite ga tje, vsaj dokler ne odraste in ne jemljite ^a tje seboj'1. , ledaj pa g« kaznujte za to, da je bil žei tje", razgreje se oče, „jaz ga za to ne morern, ker som ga bil vzel sam seboj". „Tega ne terjam od vas*', reče gos- pod ; vidim, da to ne gre ; in tudi jaz ga ne bom zdaj". ,.Ga bom pa jaz", reče mahoma mati, ki je stala molče tu in poslužala. In že je bila v sobici, pa je tepla tarn olroka, in ta je vreščal, da je alo skozi ušesa. Oče mu je sei na pomoč, ali sre- čal je ženo na durih in dečka ž njo. Gospod prime dečka ter mu prigovarja: „Nikar ne hodi v krčmo, oče te ne po- pelje več; in ko bi bil priäel danes v Solo, bi bili v soli to reč poravnali". „KajV"1 se razsrdi oče, „ali ni bil v šoli ta paglavec, ta lažnik, ta potep ? Saj je ravnokar prisßl iz sole in nam pravil, da mu niste storili tarn nič in da niti omenili niste godcev". „I seveda ne, ko ga ni bilo v Soli!" reče gospod. „Ti lamp, ti sleparl" zmerjal ga je oče, in že ga je prijel ter mlatil po njem. „Tristo . . .! Jaz ti dam hoditi k godcem, a v šolo ne, in me slepariti. Ce mi sto- ri^ to Se enkrat, te kar raztrgam !'' Gospod in mati sta ga morala si- loma i/trgati iz očetovih rok, sicer bi ga bil ubil. A deček jp utekel in se ni vrnil več domov; oče pa je šel v krčmo, da bi tarn poplahnil ono sitnost, ki mu jo je bil napravil gospod. III. Ključavniear Gabič za naprej ni jemal sina seboj k godcem v krčrno — da bi imel le mir pred gospodom, kakor je rekel. Ali kadar je bila godba, sin ni bil daleÖ od krčme ; in tu norčeval ter uganjal svoje burke in se vedel nespo- dobno ; včasih je tudi skočil k očetu v krčmo, da bi malo potegnil iz steklenice. In oce ga je pozival : ,.P;j, pa pojdi, si- cer te gospod spel pripravi v kako sit- nost". Zdravko se je srdil na gospoda. Ono tepilü materino in očetovo je pri- pisoval namreč le bolj njemu ; in poaneje ga |e tudi gospod sam večkrat kaznil ..... najprej z besedo, potem z različnimi kaznimi in naposled s tepilom, ko že ni pomagalo nic drugega. Ali tudi siba ni pomagftla, oče je bil vselej na njegovi strani, ko je kaj nnredil in je dobil kazen. In govoril je : „To ni pod kazen ; to ni kaznjivo, to je le norčija, otročja Mijest (žirost), mladost mora ponoreti". Zdravko se je napravil za „maškaro kot jud, in otroci so leteli za njim ter noreli ž njim vred. Zdravko si je kupil žganja ter se opil; pa smodko ter je kadil; pa kapselne ter je streljal ; jel se je pretepati in ranil je drugega dečka s kamenom. Vse si je umislil in oče ga je vedno zagovarjal, se potegoval zanj ter se srdil, ko so drugi kaznili dečka, po- spbno pa, če ga je kaznil gospod. On sam ga ni kaznoval; samo kadar se je raztogotil, da je imel kaico sitnost zaradi njega, ali besede in preiskovanja ; tedaj si je spasel nad njim in ga tepel — čudo, da ga ni ubil. (Dalje pride.) popolnomu opravičeni tin na/.ivljemo „Soi-'O" glasilo dr. Tumi». Sioer jo res ne- kako pomenljivo. da ..Soca" dr. Tumo no ztigovarja v<*¦<¦• /. je mod po- bratima nekaj dogodilo kar ohlaia tiujno mejsebojno in popolnoma ,,nesebično" ljubezen. Povomo pa /.e riaprei,da nismo prav cisto nit- radovedni glodt'1 razmerja, ki obsloja zdaj mod dr. Tumo in „Sočo", ter da no rellektiramo na nobon odgovor v tern pogledu od strani ,.Soc>u. Kotel uinivji lone«1. V zadnji ätevilki skuša ,.Soča*' dr. Tumo, katerega jo dr liojic j)ri znani obravnuvi tako lopo naslikal, nokoliko opra'i ter navaja nekaj že sto in «tokral v „Soči"' pogro- tih Iraz, ki pa niso nit; za las ovrglo onega, kar je dr. Knjic povedal pri obrav- navi. ,.Soči" !>>>di povoclano, ila smo glede ()r. Tunic ^oriški Slovonci tnko na ristem, da jo vfs njo trud, da bi ga opraln, zaman, pnsobno pa zaradi toga, ker „Sočr' nikd<* vor no vornjo. Odbor ajdovske pndnif.nire url- teljskcga dniStva /a ^uriški okraj je poslal to dni tržaSki ,,Klinosti" in Ijub- Ijanskemu „Slovenskemu Narodir' noki poprnvok, v katorom trdi. da ni res, da je hotel dr. Turnn proko želj učitHjev poniriožiti učiteljskt? dohodko, kakor sm<> mi omenili v svojem elanku ,.0asu pri- inerna premišljovanja'', katere^a sirir. pri- občili v svojem listu dno 20 jiinüvarja I. iyo:j. Na ta popravok odgovarjarno to lo: V seji goriškoga dcžolnega zbora, v kateri se jo razpravljul zakonski načrt tičoč se uredbe učiteljskih plač in po- kojnin, jo stavil dr. Turna razlicno spre- membne predlo^o k posameznim para- gralom omenjenega zakonskoga načrta. Poroor. K naboru je prišlo 240 niladeničev, potrdili pa ao jih 121. Vinarsko in sadjaruko društvo v Kamnjnh je imelo dne 1. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 63 udov. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev odbora. V odbor so bili iz- voljeni vsi prejšnji odborniki. Podporno društvo za slovenske visokoMce v Pragi. — V Gorici na- brana ter 18. marca in 7. junija 1902 poslana darila v znesku 85 K, katere ao darovali: Dr. Dragotin Treo, odvetnik 10 K, dr. Rudolf Gruntar, odvetn. kocipijent 2 K, dr. France Žigon, prof, bogoslovja 5 K, Ivan Kokošar, župnik 1 K. Fran Plohl, šolski svetnik 3 K, Ferd.' Seidl, real. prof. 10 K, dr. Fran Kos, prof, na učitoljisču 4 K, Adolf Komac, vadniSki ucitolj 2 K, Kran Vodopivoc, cea. svetnik :> K, Franco (JaberAčik, u. kr. davkar v p. 2 K, Koniodic &. /ajoc, trgovoa U K. Počenko Anton, trgovoe :> K, Kopač Jer- \ noj, ^večar 2 K, Saunig & Deklova, tr govca :"> K, Gabrsček Androj, tiskar 10 K, Blazon France, 2el. uradnik 2 K, Dru- lovka Ivan, trgovoo 2 K, ,,Kroja5ka za- druga" ij K, Preset Ivan, trgovec :"> K. Zastopnlkl ucitoljstva v dot.olnlh solnKili svetih. — Minister za naulc in bogačastio so je to dni pri nekorn po^vo tovanju i/.razil, da j« vlada prijjravljfna ustroči žolji učiteljstva in poskrboti. da dobi ucite'j^tvo, v dečelnih äolskih svetih zastopniko, ki jih bo aamo izvolilo. ObčiiiNke volitve v Vojniku na SlajcrHkcin. — Minoli teden so so vrSilo v Vojniku na štajorskem občinsko volitve. pri katorih ho Slovonci propali. N^irici imajo pripi^ati svojo zmago hudirn no- postavnostim. ki so we vrSile pri volitvah in zaradi katorih so Slovenci uložili pro- tost. No, da ho pa tajiti, da je tudi slo- venska rtialomarnost nekolikn pripomogla nomSki zmagi. I*o^rc»l» dr. Klcgra bil jo inpo- zanton. Praška „Politik" pravi, da je bil to kraljevi pogrob. 7a* v petok in soboto zjiitraj pripoljalo so je po raznih želoz- nicah vbo polno pokojnikovih Oostilcov ne lo iz colo Ceško. rnurvoc tudi iz Mo- ravsko in iz Šlozijo tor od drugod. Vho prašk^ ulicH mrgolele so tujih gostov. Do 11. uro [irodpoludne bil jo dovolj^n pri stop h kr.^ti. Moslo Praga nadolo si je žalovalno odojo. Opoludne postavila so He razna drn.štva na dolocona jirn in^sta in hkratu prihajati so zacoli od v^oli strani tudi pogrebci, bilo jih jo nad 100.000. (Jkolu rnrtvaškoga odra bilo je položenih brez^tevilno krasnih in dragoe^nih vencov, najkraanejAi in najvočji je bil venec pa- rizkeg« mosta. kateroga je moralo nositi voč moi>. Kr to so stražili akadomiki in blagoslovil je krsto kardinal baron Skrbensky ob mnogoštevilni azistenci duhovščine. Go- vorili so pri mrtvaškem odru praški župan dr. Srb, dr. Matusch in dr. Herold. Polem so zapustili pogrebci Pantheon in mu- zejsko dvorano. Vzdignili so krslo vse- učilišc^niki in nesli so jo do muzeja. Pri muzeju pa so jo vzprejeli sokoli ter jo nesli do mrtvaškega voza. Pogreb je vodil ob veliki azistenci duhovščine pomožni škof Krasl. Predno se je blagoslovila krsta na pokopališču zapeli so pevci neko ža- lostinsko. Na to je jako ginljivo govoril nadgrobni govor podpredsednik poslanske zbornice dr. Začek, v katerom je opisal nevenljive zasluge pokojnikove za češki narod. Ko so po govoru pevei zapeli še jedno prokrasno žalostinsko, položili so krsto v družinsko rakev. Okolu 7. u.re zvečer bil je pogreb končan. Po pogrebu je minister Rezek po- vebil v „Hotel de Snsceu vse nečeške parlamentarce na obed. Od Čehov so bili povabljeni dr. Herold župan dr. Srb, dr. Matusch in Kupka. Rieperjev testament. — Te dni so odprli Riegerjev testament. Dr. Hieger zapušOa 200.000 K v narodne svrho. V testamentu pozivlja veliki pokojnik Čehe naj vztrajajo v borbi za svoje narodne pravice. Ta njih borba pa naj bode od- ločna, nikakor pa naj jih ne zavede k nepremišljenim dejanjem. Cleški narod naj se zaveda svoje mod-i, vedno naj mu bodo nad vse pri srcu njegovi ideali in krščanske aspiracije. llmrl je v Pr«gi v starosti 82 lot zgodovinar Tomaž Bilek. Ko je bil še ravnatelj, je dobil od ministra Strehmayra ukaz, da morajo on in vsi profesorji gla- sovati za nemške kandidute. Ker tega ni storil, je bil dan po volitvi poslan v penzijo. V Karlinu pa je umrl muzik J. Jan- dovvski, ki je češki šolski matiei zapustil 54.000 K. Za Skota v KraJjevem («radon je imenovan kanonik praškega stolnega kapitelja preč. gosp. Doubrav, Potres. — V A-iu in Grasliuah na Češkem so se čuli v petek in soboto precej močni potresni sunki. V Karlovih varih se sunki več ne ponavljajo. Novll ravnatelj »pletske državue gimiiHzlje je postal duhovnik Jaraj Lusic, ki je bil dosedaj prot'esor na gimnaziji v Zadru. SuproK» /naiie^a dr>jiviu'^a po- j slaut'u Wolftt jo zaprosila pri nodi^ču y.a loc'iitov od moža / (lenaroin slit hlla ublta v petek pn belern dnovu v Johanisbargu dva ca- rinska uradnika, ki sta nesla na banko 12 000 sterlin^kih lir Napadalci so jirna najproj vrgli popra v oči Putorn ao jima pobrali vroče. v kater^ se je nahajal denar in Htorni vrečarni bili so ju po glavi ter podrli na tla. Ko sta uradnika nezavestna obležala, dali so napadalci vreče napol- njonf z denarorn nokemu tretjemu in so potorn vsi skupaj zbožali Oni, ki je bežal z denarom pris^el jo že oblasti v peati in so imenuje Krank Godard. Sv. i)h\ in Ätev. li. Zanimivo je, kako igra v življenju sedanjega papeža važno vlogo st^vilka 3. On jo namreč tretji najstarejäi papož, rojen jo v tretjem mescu I. 1810, kardinal jo postal 1. 18Ö3, papež pa \\\ dni po srnrti Pija IX, ter |Q zdaj 263. papež. Izvolil ai je ime Leon XIII. in zdaj je dovräil leto 93 avoje sta- rosti. — Strašm» niu^'ovaiijo /.ono nad liiii/i'in. Z Magdaleuo Vaširok v Hrnu je njon mo/ postopal grdo. Nekega dne. ko je bil mo/, hudo pijan, mu ovijo žona vrv okolo vralu tor ga zadavi. Potem pa sta vrgli Vasiček in njena se^tra truplo v neki jarok I'atrelil so jo zaradi jednoKa i;ol(li[iurja. N't'ki poročnik dal jo vo- jaku Wip/ JH(it;n goldinar tor mu naročil naj kupi raznih ročij. W'j.-z jo šel v krčmo, tor iapil eel guldinar. Prišedii domov zbal "H jo kazni in se je ustrelil s puško. 1*0^, ki i^ra na ^labovlr. — V Now Jorku se je produciral nedavno pudel s tern, da je igral na glasovirju razne kosnadf H kratu ga izmed obOinstva nokd-t poklice po imenu. To je pudel tako zam^ril. da je vstal od glasovirja in Ael -- iskat predrzneža. 'J'oda glej C-udo, glasovir jo mej velikim srnehorn občinstva tndi brez pudelnu dalje igral poskočnico. Za druge predstave je podjetnik ertal to točko. — Sibirsška železuica. — Zdaj j© ravno doset let, odkar se je .^esel odbor za gradnjo sibirsko želez.iice. katererau odboru na čelu stnji sam ruski car Ni- kolaj II Te dni je bila svečana seja tega odbora, v kateri je bilo podano izveatje o delovanju tega oilbora in o glaTDih uspenih gradnje sibirske železnice. Glavna zadača odbnra, da z železnico zveže skrajne pokrajne i^točne Sibirije z ev- ropsko Husijo, jo zdaj rnalo ne izpolnjena, Dozidati je ie mali ko3 proge ob baj- k a 1 s k e in jezeru, iez katero je usta- novljena parobrodna zreza. Proga sibirsko železn;ce je dolga 0,628 vrst in stane 384.604 000 rubljev. Hazun tega je določenih 94,320 660 rubljev za razäirjenje tovornega prometa. Ta ko- loaalna železnica je velikega pomena ne le za Rusijo, marveč tudi za oatali svet. To je zdaj najkrajša pot ir Evrope na azijski iztok. Dnaedaj je pot iz zapadne Evrope v Šangaj trajala okoli 3ö dni, sedaj bo kraj^a za več nego polovico. Iz Hamburga v Langaj čez sueäki prekop se pride s parobrodom v 36 in pol dneh, a po sibirski železnici se bo prišlo v 17 dneh in 6 urah. Sibirska železnica je izpeljana tudi preko Mandžurije in je torej popolnoma dokoncana. Mir.oli teden izročila ;se je prometu. Obsojenl (^astuik. — V König9- borgu je vojaško sodiSče obsoülo častnika Jarija Steffena na devet mesecev jeöe zaradi trpinčenja vojakov. Novi dvorni afera. — Draždanaki listi, poročajo iz Šverina, da se na dvoru tamoSnjega knoza rarnašajo neke atvan o veliki vojvodini Anastaziji, udovi-materj vladajočega velikega vojvoda Franca Fri dorika. Vojvodinj-i, ki je po rojstvu ruska velika knoginja. jc atara zdaj 43 let in ima razum vladajočega sina, &e dre odra- Ač-eni hčeri Narodtio gospodarstvo. Kako lego iu zernljo zahteva sadno drevje? J a b I a n a zahteva rodovitno, sred- nje ?lažno, vendar ne mokro »emljo ali tako. ˇ kateri je dosti atoječe vode. Suha in kamenita tla niso za to. Jablana vspeva dobro v ravnini ali na zmerno vi«ekem bregu, sevoda. ako je dovolj potrobno vlago. Proti aeveru ležeča obrežja so iz tega razlogH ugodnoja nego južno ležeča. V primernih tleh in ako je zavarovana pred viharji. rodi jablana 5o v viSini 600 metrov nad morjom, včasih celo viSje. V tem «lučaju pa je najbolje saditi neo- plomonj^no drovje. Čoravno pa so jpb- lani zoprna premokra, vode polna tla, pa vondar dobro vspeva v tleh, iz katerih jo bila voda odpeljana. H r u 5 k a ni tako izbirčna ko jab- lana in vspeva v raznih tleh. Hruška ne vspeva samo povsod. kjer vspeva jablana, rnarveč ugajajo jej tudi solnčna obrežja, suha in kamenita tla, posebno so za to primerno drobne vrste, dočim zahtevajo vrste z debelim sadom bolj vlažno in ro- dovitno zemljo. Hru^ka vspeva dostikrat celo v zelo pustih krajih in včasih do 700 metrov nad morsko višino \rode j. o 1 nih tal pa tudi hruška ne prene3o Č r e 5 n j a ne vspeva nikdar v vlaž- nib tleh. marveč zahteva le suha tla. Za- radi tega je dobro za čre=njo v mejah, na bregovih in celo v skalovju. Zaradi tega pa se ne more trditi da bi črešnja ne vspevala tudi v ravnini. samo da ni na studenih tleh Pe^čena in kremeničasta ! tia pa črešnji tudi v ravnini ugajajo. Č e š p 1 j a prenese največ vlage, zaradi tega vspeva tudi na zelo mokrih travnikih. V mokrih, močvirnih legah se pa tudi čežplja ne počuti dobro. Nnjbolje vspeva češplja zasajena ob potokih in sploh drugod v bolj vlažnih tleh z mokro podlago, katera pa ne sme dosezati ko- renin. Češpla dobro raste tudi v visokih legab, ako ima dovolj vlage. Kjer pa te ni, pa naj se raje sade öreänje. V ilovnatih in glinastih tleh češplja bolje vspeva nego v peäcenih. Vse to velja tudi z& slive in drugo koščeno sadje. Or eh vspeva najbolje v bolj suhih legah in da je zavarovan pred vetrom n. pr. na južno ležečih obrežjih. In v takih legah obrodi celo bolje nego v ravnini kjer ga zgrabi tudi prej mraz. Zelo dobro se počuti oreh v razoranem skalovju. Ako je y varnem bregu, vspeva celo še v viäini 600 metrov nad morjem. Vse tu povedano velja le več za gojitev sadja na prostem in v velikom, dočim v vrtu ni treba tolike skrbi glede tal in lege. Kjer pogoji jedni ali drugi vrsti sadja ne ugajajo, naj 9e nikdar ne sili. Jablane ni saditi v veliki množini na take kraje, kjer vspeva bolje hruska, ravno tako ne Ceäpelj, kjer je primemeje za črešnje itd. Loterijske številke. marca. Trst } Line 36 48 75 81 13 So 88 23 8 89 ZAHVALA. Za srihio sučutje ob sinrti tiaie preljubljene soproge in uiateiv Terezije Klanjšcek, m, Vogric, ki se nuin jo toin tužnim povoilom i/kiizalo oil vseh sorodnikov. prijiiteljev in ziuuicev, od blizu in dule^, izrekiuno tein potoni imjsrčnejšo zahvalo. Osobito ae zahvaljujeino preč. duhovščini, spostovanenui učiteljstvu, obč. starešinstvu, c. kr. orožništvu iz Podgore in Ciorice, darovateljein nagrobnili vencev, gg. pevceni pod vrliin pevovodjeni g. Ivanom Bujtom za ginljivo petje pred hišo ža- losti. v eerkvi in pri grobu, ter vsein drugim spremljevalcein hlago pokojnice k zadnjeinu pocMtku. Zalujoci ostali, V Oslavlju pri Pevmi, 7. marca 1903. I'odpisani priporoča slavneinu ob- unsivu v (lorici in na deAeli sv(>jo prodajalnico jestvin. V zulujji im.t kave vseh vrst, ra/.~ litne • n>kc i/. M:ijdiieveg:i mlina v Kranjir nudaljo im:i tndi raznovrstne pijaOe na prini'T; I'runi'usk i Cognac pristm kranjski brin'evec domaei tropinover, fini rum. ruzliena vina. gorsia1 i^Sen! Ciril-M(»tO'ii)vo k:ivo in Ciril-Metodovr uJigalice. — V zalogi so dobe tudi te stenine tvnlke Žnideršič: & Valencia v Ilirski Bistrifi. ter drugo v to stroke spadujrue blftüo. -- Postn*?.ba to rim in |.i> zmj-rnili cen;ih /. ofi'ü: nim j-pi>>tovHn|rin •losip Kutin, ir:.r'>M'<% v Si'Mioniski ulici h. štv. 1. iv ''»•; I n i h i o "i Fani Drašček zalog'a šivalnih strojev ; Gorica Stnlna ulina hiš št. 2 l'rodaja ^troje tudi | na teden- j ske itli I mesečnc | obroke. ; SIroji so : iz prvih i luvurn ItM" najboljso, j knkovosli j Priporoca . se slav. ohčinstvu. i i Matevž Kralj v 4"<>rivi nio*( st. IO. priporoča svojo mizarsko delavnico m zalogo obkladkov. Ojraf na sola M' u d da v na j f m pri sv. lloku. nii<;i < '.aiioiiicn -I '»-, II. na.r raznc vrste. Moko St. 0, 1,2, X 4, 5. VeO vrst riža. Miljsveče prve in drage vrste. namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Val^nčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najrnanje po 5 Kg. na vse kraje. udlikovana delavmca! "anik~rusic7 kroiaški moister v vrtni uiici 26. Priporoča se si. občin- stvii v niestu in nn deželi, po^fbno čč. duhovScini. Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo svcže pomiadansko bliiu'o, lusini \z(lo^alo /alouo raziiovrslnili \ klobiik()v ! i tor toOi v s\i>ji kičmi ' * I prisiiiii (loniiifii vinsi ! in postro/.e tudi z jaku ukusnimi ' jodili. | ) Krojaška mojstra | Čufer vsakovrstne oblcke za nio^kc ) po men, bodisi sine ali pa I priproste. Priporoeata se svojirn rojakom | v Gorioi in na de/.eli, posebno pa . č. dahovsc'ini 7,a obilna naročila. 15°. pod navadno ceno ra/prodaja radi pozneg"a zimskeg-a časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7. vse zimsko blag-"», kukor n. pr. krHsne volnene scipe. rute. podobleke, vsakovrslno .laeger- (¦erilo. rokavic1. not,r:ivici». blu- -I-, vi !no. ko/.uh ivin."). zimsko ifVijc t i. — Xikdo naj ue znHindi te lepe f>rilike za ceni linkup! \,--------------------------------------- Ivan Bednarik priporo(v-a svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOUICA Via Giardino 8 , priporoču ! pristna bela En 6rna vina 4 iz vipavskih, ( ffurlanskih, - k briskih, dal- j > matinskih in : * isterskih v 1 - nogradow. I DnsUivIja na dorn in raipošilja pü žclc/.¦ .lici na vsc krajf ;ivstro-(*{?crski? rnoiiiuhije v aodih od 5ü litrov n.iprcj. Na zahlevo poäilja LijiIi u/.orct*. Cene zmerne. Postrežba poitena. Zakaj tiiko eeno? Ker le proti gotovenm plačilu po- Ailjarn, zato imam majhne stroi5ke in ni- kake zgube pri kup';iji. Ponujam tedaj z reelnim ."j-letnim jamstvorn Singer-šiv alne stroj e v vzorni sesl.'vi iri izpeljavi po en gros' cenan. Stev. 442 Sing-er-šivalne stroje močne vrste, gonilne z noj,'o, zaklepni pokrov, 1 as praktiöna novost m w ' priljubljen družinski ^ivalni stroj za K 49 (štacunska cena K 90j Orig-Ring-schiff-šivalni atroj v oliSpani opravi z vso pripravo in pokrovom, nuj- večn ^otovost in ročaost v šivanji, ton^j je posebno pripraven stroj za obitnije, fdino za K 77 (štacunska cena K löb). Prodhja s 5-letnim «otovim porožtvom proti nakupu K 14 in ostanek s poStnirn povzotjem. — Cenik šival. strojev brez- plačno. Naslov: M. Rundbakin, Dunaj, IX/1, Berggasse ät. 3/32a. -1 ¦ 1 n Ail.n _Tuii~»jU1 l^J"^^'!!" V "'lT'i "*" '> " Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskeya doma". Mazuanilo« Mok(k I^hriiturlhski^*;! mlin;i o*o*. ScliocIliM' iV: (\, c. i. kr. dvornih /nlnu'iiU \\v\\ dohivjiio s(j mi drohiio in drhclo po koiikiir(kiirnili (•(Minh \ z«iiou*i V I. Svara & Comp. Komen. I Naznanilo. r Fodpisani si usoja na/nanJHti slav. 'Wu-instvu, dn dokler ni priprnvljen j lotogr. atelier v niestu. imam na svoje-n slanovanju delavnico in pomočnika, ^ da bodem sam lahko popotoval pn ukolici, ter bodern sprejomal narocila, \ in jib izvrževal v kolikor mogoče najkrHJ^em Oasu. ^ Torej se priporocam slav. občinstvu za narocilu na vsh v totogr. stroke) I spadnjoca del;«. t d Priporoc'jim tudi velike I'otogr. (povečave) do naravne v(^likosti, eno p barvene, in v naravnib barvah, kakor tudi na platno z olnatimi barvami. [^ Nadalje I'otogr. na porcela?iasto in st^kleno posodo, in na porcelanaste ^ plošče za nagrohne spominke itd. lotogr. na papir, pbitno. 2ido. les. na \ poduratne igle za ženske in moSke, na zapestne gumbe itd. z zlntimi ali I tudi z double okovi, ter majhne t'otogr. v obliki ptsemskih znnmk, po vsaki 1 t'otograiiji, tudi po stari. J Posebno pa priporotam krasno dovršene ra/glednic«1, najnovejše vrste. I kakor^nib Ae do sedaj ni bilo po deželi, ter za manj.se obt-ine tudi samo h i)()Q koin. I Vsako naroOilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj, ter pridem na don; II brezplačno. 4 Dokler ne naznanim v Oasopisiti mojega prihodnji'ga stanovunja in ? atelierja, naj se vsako naročilo in na lov glasi: (mumcji, St. IVtiTska 1^ ulica Stev. IS. fl Se spoštovanjem se priporocam utlani \ Fran Weis, fotograt. JK Mejnarodni panorama wf iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih razstavah. Hostavracija ,.KA HOIIK3IM'fc, Gorica. to jako ouiäauih cenah! Pozor! fi^illO krOJtO »agl'iule izplačava vsakemu, kdor dokaže H potrclili najine nove «merika^ske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. ________ in III.IJI..........i ivTMTh iirni—isnriiM—^M—MMfW ProRiv a % ri litnvnti L i a t it o ! Pozor! Eno krono nagrade! Poaor! Eno krono nagrade! *^| Št. 20. V (iorici, v torek rim» In. marra 190:5. Letnik V. l/.li:tj:i v-> i rck in miluilo ol> 11. in i |)rci!|ii)|il i!¦ /.;i iiifslo I'T hi, .''. mi I i |i /;i tle/.rl'i \k<> |i;nli' n.t l;i dm \:\ |ii;i/.Ii ik I/id !• il;ni |)i't'j <>l) I) /.vri't-r. S!;i iii" [mi pnšl i pn'|i'in;u' all v (iorin n:i il<>in pi(.^il|;ui (idi)li'lii'i S \. (Killidnu i K in r-i'li-Liftiit> 1 K l'iiid;i).i «.(• v (iunci v I" li;tl;;irn;i ii Si-li v. ;n /. v S ilsluli ulii ;iii I c I 11' r s i I /. v Xnnsl.ili uliciih in I-'4- b ii n i ta \'crtli|fvi'iii Ivkališču po H vin. (>»mmtiio i/riniij«».) l"i ednifiU i) in iipfHVMi*t\o se fiahajala v <.\ ;i rod n i t inkarii u, ulna \ t-tti.riiji Ii ¦U. B |i pi.».c je n;isloviti na urediiUtvo, «ij.'.;i-'- ii naročniiio pa na upravniätvo »« <>i>l;i-. -i- računijo po potit- vrstaii iii :-.<¦••[ .i' , si- tiskajo 1-krat po 12 V.I.. L'->.i.i ;•> I'l viii.. H-krat po 8 viii. Ako v , i-i:kr:t'. t.rAajo. raču- riijO V pO potfO'il/i. Izdajatelj in odgovorni uioduik Joslp Marufiič. Tiska „Narodna tiskarna" od-jov J. MaruAie). Smrt dr. Lad. barona Riegra. V zadnji štov. srno porocali na kralko o sinrli dr. Kicgra, ki jo zadola toga Hta- r(»sto uoskoga naroda pretekli tsn-("k v 8."> ' letu njegovo dob \ Prodležeče vrstic pa naj služijo kot nokrolog mn/.ii, ki je bil Lako velikega poiii'-n:i /.a iV^ki na rod, da malone z,a vso avstrijske Slovan»1. ; Z dr. Kiegrom )o znpustil eeski na rod moz, ki inn je si.jtil kot žarna baklja j u/.or-rodoljuba in voditelja skozi deaet- j letja, — ino/., v kalerom jo osredotoüena vsa narodna borba Cehov, vsa njili pri- zadevauja po samostojnosti in slavi. Marod, ki je. kakor svoj t'a.s Oeški jednako kakor i tudi uas slovenski narod, stal ub robu i svojega propada, oprime se vsth sredstev, da se izogne tej nevarnosti In taka obrambena sredstva so p ro- bu j a in u t r j en j e n a r o d n o z a- v c s t i, il u š c v n o in g m o t n o o j a e e n j o n a r o d a. In na vseh teh po- Ijih narodne p robu jo je dr. Lad. Kiefer unpošno deloval /a svoj narod z neunior- j iiim navdu>enjem. Da obstanek Oeškega narodani nikjer tako zHtfOtovljen in zavarovan kakor v avstrijski monarhiji. to je poudarjal dr. \ Hieger so v svojorn poslednjoin ^ovoru v držuvneni /-borti v soji 7. decembra 188,S. ,.Gosp(ida tnoja!" jo dejal. mi ostanorno Avsrijci. I'ropnOan setn, da jo inis narodni razvoj iikjijoč If v Avstriji, zaradi te^'a se hočerno potogovati za Avstrijo z vso vneino in z vsenii nioemi. To svojo Iju- bezen do Avstrijo jp pojnvil dr. Hiot't-r še na nekem drugCMii mostu K»ga svojega govora. 'To mesto sc nanaša na tnko/.vano „tesnejo" dr/.avnopravno priincst k Nom- čiji, kakoršno žele nekateri krogi. Doktor Kiefer je stavil na te kroj^o vprašiinjo: „Kaj pa je to takozvano d r I a v n o- p r a v n o r a z in o r j o ? Državnopravno razmorje je državiiH ui^anizaeija / glavo kateri so prilagajo udjo. Da bi ae Avstrija. da bi so to staro niogo^no cosarstvo, da bi se njpgova slavna dinastija podala v tako razmerje, v razmerje, ko bi naä cesar in kralj napo^led, kakor se je iz- r a z i 1 uoki noinSUi kralj, postal imeni- te?n uamfistnik, to nikakor ni po nasi volji". Te besede so dr. Hiegra kazale kot zvestega Avstrijca a tudi z vsemi even- luvalnostnii računajfjčega diplomata. Dr. Hioger je s tern naravnost po- kazal, kaj bi inoglo priti ne le za češki narod, marvoč za vsp slovanstvo. ako bi slo po /olji in volji izvestnega nernškoga kralja in njogovih soniisljenikov, zaradi toga je osredotocil vso svojo delovanje na narodno okropljenje svoje ožjo v ne- posredni nevarnosti pred znanimi anpi- racijami s^ nabajajoče domovino. In ako jf čoški jezik danea vp^ljan ri(i le v solo in urad, niarveč tudi v vse panogo juvnoga ce^kega življenja. tu in tani colo v najvi^jp kroge v trgo- vino, v salono bogatih in visokili, tedaj jo trpba vedeti, da je v vseb prizadevanjih, ki so privodla do ti'li uspebov, igral dr sieger glavno vlogo. i'n vseb neAtovilnili podjotjih svojega naroda duševne in gniotnt* naravi Ijü jo on goreri pOHpeäitelj. Tako j'1 tudi narodno OeŠKO gledaliS'ev 1'ragi, dožolni čonki muzej, coAko ^olsko društvo. nestevilna gonpodarska in kroditna dru- stva, ustanovitev raznin politienib in dru- gih eeskib listov skoro izkljueno njegovo delo. — Kor pa je dr. Kioger spoznal tudi. da bi lederalistiena Avdtrija po jedni strani prav nic ne slabila monarbije ne v notranjem ne na zunaj in da bi po drug' strani erško državno pravo porno- nilo najb'il|šo obran /a č»isko narodno.st in najugodnojsa tla za kulturolni razvu. I Oeskega naroda, postavil je v program I s\ojega življenja poleg drzavnopravnoizn tudi narodno vpraianjo. Da pa na to ; stran ni imol po-^ebne srcče, to pač ni ! bila n j r g o v a krivda Ali jasno je vidol pota. katera mora hod it i čoški narod, ako node priti do zaž-*- ¦¦ Ijrnoga cilja. la pota bi inorali hoditi vsi Oeski sloji in stanDvi, kor ta potn jo ; hodi 1 tudi Kiegcr sum. Vedno in vedno ; je uOil in povdarjal, da čežki narod lo ; todaj [>ride do polne veljave, ako se j z j o d l n i j o n a s k u p n o in d e 1 u p I o m s t v o . duhovščina in ve« narod p o in e s t i b i n p o d e 2 e i i. ¦' V prepr:canju da takozvani ,,liberalizein" ne more tvoriti podlage za tako združeno delo, vrgel je ta liberalizer čez krov, kajti v njem je spoznal le äkodljivca v mnogoterein oziru Da si je s teni nazi- ; ranjein pritegnil mnogo nasprotnikov, ka- teri pravi česki rodoljub bi se teniu čudil ? Tudi to je Kieger često poudarjal nasproti svojim rojakom, da morajo biti Cehi dobri prijatelji in zavezniki drugirn slovanskim narodnostim inonarhije in da imajo dolž- nont jiin pornayati v sili Ali da je tudi v torn oziru zadol ob odpor pri tistih napredno radikalnib elementih ki potis- kajo v ospredje jedino le ,.(ie3ko vpra- äanjp". in ki v nearnevnem čežkem š i- viniznm malo ne p r e z i r » j o druge •ilovainko brate, hull to je danes žalontna resnica, -i khtero se pokojnik ni rnogel strinjali. Kako v^" unft za blai/or svojega naroda je bil dr lileger, o tern pa najbolj prica njegova bri'/jiH'jna n o .s e b i marveč prvo mu ijodi blagostan naroda In to naziranje mu je tudi pridobilo na- klonjcnost naroda. Seveda si jo je pri- ilob'i v prvi vrsti s svojim političnirn ta- lenlom in s svojim dolovanjein. Ali tu in tain jf vendar rajži 2rto?al svojo popu- larno.Ht nego pa da bi se laskal ljudstvu. kjor je bilo treba neprikrite besede. Kadar jo sinatral za potrebno. natočil je narodu L'ist^ga vina resnice in bičal narodne na- pake. S tem si seveda ni pridobil sirn- patij rri onih. ki so. na Akodo n a- 1 rod a. dolali zh svoj sijaj in za svojo j korist Ali dan-1*, ob eomili dr. Hiegra .' mora navdahniti v»p Čehc* zavest. da 30 izgubili v njpin mo/.a. ki je bil za nepo- zabneni Palnrkijem najveeji dobrotnik in j tudi najboliši politik eeskega naroda. I S českim narodom pa po vsej pra- vici žaljujpmo ob gomili dr. Riegra tudi mi Slovenci Kajti ako je resnica, da se imamo v politiki mnogo učiti od bratov Clehov tor da sine s Čehi tudi mi stopili ; za jeden korak naprej na političnem odrn I avstrijskih narodov. tedaj mora mo pri- ! znati, da gre za to največ hvale prvo- horitelju Čehov sedaj mrtvemu dr. Kiegru. ! Zatorej z vsemi pravimi Čehi kličejo tudi I vsi pravi Slovenci: Slav a spomin u I dr. Hiegra' Dop isi. Z deielc. Odgo vor 11. V dno duše je ?abolelo naäe obcutljive gg. uči- telje, ko je „Prim. List", ta „tat časti in ugleda njihevega stanu", nadaljeval svoje ,.inlamije", ter jih se nadalje ialil in na- padal. dasi so oni komaj pripravljali od- govor ..pamtletonr v 6. štev. t. 1. istega lista. Zato so se drugic oglasiii v 16. št. svojoga glasila ,.Soee- in dali odduSka svoji ogorčenosti v ,.Odgovoru II." na klerikalna ,.zavijanja". \r prvi vrsti «e potegujejo za svoj ugled. in kedo jim bo pac to zameril? haj človek brez ugleda je ničla v člo- veäki družbi je rove/, po^ebno ako mora javno delovati, kakor javno delujejo gg učitelji. In kaj radi jim verjamemo, da irnajo nekaten učitelji velik ugled med ljudstvom a ti so gotovo le oni gospodje, ki ae zavedajo avojib svetih in teikih dolinoati in velike odgovornosti, katero so sprejeli tedaj, ko so začeli uzgojevati in podučevati od dobrih krsčanskib stariäe? poverjeno jim mladino. Le taki učitelji uzivajo resniien ugled med ljudstvoin, ker Aiv v mira in sogiasju z duhovnikom, Oe tudi niso Jarovški skle- dolizniki"!, in ^a podpirajo v njegovem težavnem in odgovornein posiu in po vaej pravici! baj le na ta naüin je mo- goče uzgajati zuaöaje. le na tej podlagi je mogoca veräko-nravna uzgoja. ki je smoter današnje ljudske sole1 Kako pa naj uzgaja z n a e a j e uči- telj iz «naprednega" taboraV Katehet uči otroke v soli, da je dolžan v«ak vernik, ki je vie pri pameti. biti pod smrtnim grehom ob nedeljah in praznikih pri sv. maii: a glej! kar katehet zida. to podere marsikateri . napreden*' ačitplj [^ svojim ugledom. ker ni ti ob največjih praznikih ne pogleda v cerkev. Da. dogodijo se še colo slučaji. da „napreden" učitelj ravno med sv ma^o ostontativno pohaja po vasi in zaničljivo zre „zabite1' kmete. ki so toliko zaostali za duhom časa. da 5e vedno hodijo v cerkev poslušat „farške tlavze'" Ali morda menite, da vas ne vele druga cerk- zapoved, ker ..morate vže tako v šoli cel teden vživati slab zrak!?u Tudi uči katehet otroke v soli, da je vsak pameten kristjan dolžan pod kaznijo izob- čenja izpoljnevati IV. cerk zapoved. Kaj pa zapažamo posebno med mladim na- raščajem našega učiteljstva ? Komaj za- pusti kandidat. recimo v 19., ali 20. letu, učiteljišče, vže iioče pokazati. da mu je zagotovljena „svoboda vesti" s tem, da zanemaria, ali popolnoma opušča, prve dolžnosti kat. kristjana, tudi če je slu- čajno učitelj. In na ta način hočete vz- gajati z n a e" a j e '? Tako mislite, da si utrdite svoj ugled med ljudstvom, ki vendar ni več tako neumno, da bi mu kedo imponi.'al t lepimi frazami in z naprednjaštvom na jeziku! V In vendar trdite ie na vsa usta, da. ^uOiteljstvo samo vzgaja mladino v versko nravnem duhuü" Predno vam bo to kedo verjel, nam morate prej povedati, kakžen je v važih očeh ta „versko nravni dub!" Tudi vam radi verjamemo, da uzi- vajo mnogo ugleda oni učitelji, ki &e sami sebe, in ne duhovniki! proglašajo za LISTEK Po ovinkili k paitioti. O.oski: V.Hlinku. (l)aljt'.) „Glej, žena!u reče zopet mož ; „niti gol«nil ni, in vedel je; zdaj ne bo pre- povedoval več godbe!1' Zdravko je govoril resnico o nekih rečeh, ali vendar je tudi lagal. Gospod Ka ni tepel, in nie mu ni rekel. Da je to vedel, si je Zdravko le mislil. Vedeli so to otroci, in ti so mu gotovo pove- dali. Ali zamolčal je: da ni bil v šoli in da ga torej gospod ni mogel kaznovati »n da mu ni mogel nič reči. In hotel je äe bolj nalagati očeta, in naznanil je äe, da so otroci tudi povodali gospodu; da pojde oče tožit, če bo gospod tepel otroka, ker za godbo da ni kazni. „A kdo pa je povedal to otrokom?" se zadere oče nad derkom. In deček prizna: „Jaz, oče". Oče se razsrdi : „üsel, tega bi ne imel povedati ; iz tega nastane sum, ljudje Üce ni imel časa dalje karati otroka; kajti priäel je gospod miino. 0(ie ga je videl z okna in obstal je, češ: rnorda pride v hiäo. In res, potrkal je na vrata in že je bil tu. Duhovnik uljudno pozdravi in da Gabiču roko. Na to mu takoj pove, zakaj je prišel. To je storil zelo prizanesljivo in uljudno ; postopal je previdno in modro, in Gabič se ni pričkal I njim. Kekel je gospod: „Vaš sin, ueenec Zdravko je bil včeraj pri godcih, in jaz sem to prepovedal. Imel bi ga kaziiti; ali vi ste proti temu; rekel ste mu, da to ni kaznjivo in da me zatožite, če ga bodem kaznoval. On je povedal to dru- gin učencem, in ti pa meni. Vi ste oče. in imate najvpč pravice do svojega otroka, to priznavam. In za to zahtevam od vas, da, prosim vas: ker branite, naj ga jaz ne kaznujem, pa porabite vi to aveto, od Boga vam dano pravo, in kaznujte ga Baino za to, ker ni ubogal avojega učite- lja, svojega duhovnega očeta, mene — duhovnika". se je izmuzniti skrivži k durim; ali mati mu je stopila na pot. Zato pa je skočil skozi druge duri v stransko sobico, ali tod ni rnogel ven, ker je bilo tarn okno zamreženo. Oče je bil v ^adregi in ni vedel, kaj ima reci in kaj storiti. Zagodrnjnl je nekaj. pa zopet odjenjal; hotel je gos- poda zavrniti, hotel biti surov, ali ni šlo in jel je jecljati: „Ali ste prišli, da mi boste dajali nauke. me sodili in se prič- kali z mano?" Gospod ostane miren, nasmeje se ter ga zagotovi, da jfi priäel le za to, da bi se prijateljaki pogovarjal Ž njim. „Če je tako", reče Gabič, „se lahko dogovorimo. Jaz menim: deček je moj, in peljem ga, kamor hočem, in tako sem ga peljal tudi včeraj v gostilno in k god- cem, in tarn ni delal nič slabega. Povejte mi gospod, kateri „kalagrat'1 pa prepo- veduje to". „Oh, mili gospod Gabič", vzdihne gospod, „ten paragrato? je mnogo. Tako 1887. 1 svetni i äolski zakoni prepove- dujejo, da učenci ne smejo hoditi k godcem. Če jim učitelj »Ii katehet to prepove, tedaj dela po paragratib, po postavi, — in če otroei ne slašajo, umeje se samo po sebi, — in tudi vi morate to ometi — da zasluži kazen".*> Gabič je priznal to, ali razlagal si je stvar drugače. Njegov deček ni bil v krčmi pri godbi sam, nego ž njim in zato ga ne zadeva ta Solski paragraf. „Potem pa zadeva vas, ker ste ga vi prestopili", opozori ga gospod. Na to pristavi: „Vi bi ga ne bil smel vzoti seboj, in to tem manj, ker ae je v sou prepovedalo otrokom iti k godcem; in ko ste to vendar storil, ste kriv, ker nas niste poslusal. Kako bi vam ugajalo, gos- pod mojster: ko bi vi nekaj prepovedal dečku, pa bi ga jaz pregovoril, naj ven- dar to stori? S tem bi vam dečka ska- zil; in tudi vi ga kvarite tako, da napo- sled ne bo poslušal ne mene ne vas". Gabič ugovarja, da se lahko pre- •) Velja tudi pri nas v uekih krujih, tjt»r yopolnoiim opravičeni da muivljemo So6ow glusilo dr. Tumi;. Sieer |c res nc- kako pomonljivo, da . So z oče pa j« tui|i> (Ih s(i J«- m Hto 'n ^lokrut v „Soči14 pogro- jih fraz, Ifi pa niso niti za las ovrgle on of?11- kar je dr. Knjjc povedal pri obrav- navi. „Soči" Imdi povedano, da smo „leile dr. Tumo goriški Slovenci tukn na cMstPm, da jo ves nj«» trud, da bi «a opralu, zaman, posebno pa zaradi tega, ker „Soci" nikdo ver iih vmije. Odbor a.jdovskc podrufcnfce uH- tcljukt'KA druStva /« noriški okraj je poslal to dni tržaski „Kdinosti" in Ijub- Ijanakcmu „Slovenskemu Narodu'1 ncki popravek, v katerem trdi, da ni res, da je hotel dr. Tuma preko želj ueitoljev pomiiožili učiteljske dohodke, kakor smo mi omenili v svojem članku ,.Času pri- merna premiSljevanja'1, katerega simi pri- občili v svojein listu dne 20 januvarja '; tVH);j. Na ta popravek odgovarjamo [o le. V seji goriškega dežHnega zbora, v kateri se jo razpravljal zakonski načrt tičoč se uredbe ueileljskih plač in po- kojnin, je stavil dr. Tuma različne spre- mernbne predloge k posameznim pnra- gralom omenjenega zakonskoga načrta. Porno, dr. Marani je proti dr. Tumu pri jednem takih predlogov zagovarjal sta- lisVe liotičnega šol.-kega odseka, ki jo iz- delnl zakonski načrt, in mu mcd drugim tudi opomniJ, da so mu zahteve uöiteljev v dotični zadevi kot poročevalcu dobro znane in da sega to, kar dr. Tuma pred- laga, preko želj učiteljev, ne da bi mu dr. Tuma ugovjirjal. Ko bodo dotični steno- grasični zapisniki dogotovljeni, se bode „Odbor ajdovske podrufcniee ueit. druStva zagoriško okolico" o resničnosti te naSe trditve lahko prepričal. Sicer pa nismo mi nikwkor trdili, da je hotel dr. Tuma povišHti dohodke učiteljev preko želj onib učiteljev, ki so udje ajdovske podružnice učit. druStva za goriško okolico, menirno pa, da so na Goriäkem razun njih äe drugi učitelji, katerih zahteve je poznal poročevalec dr. Marani, in nR te učiHje nanaäala so je naša trditev. Odbor zgorej omenjene podružnicn poslal je tudi narn jednak popravek. Mi pa tega popravka nismo odklonili samo zaradi tega, ker ne oagovarja postavni nbliki in se navajajo v njem sploh resii, katerih mi v avojem članku niti od dal^u nismo omenjali, ampak odklonili smo ga zaradi tega, ker je to popolnoma re.«, o čemer trdi po- pravek, da ni res. Inffuenca. — Ta neljubi go^t ne izostane "koro nobeno leto, čeravno bi ljudjo prav lahko opravili brez njpga. Iz raznih strani «?e nam poroča, da nastopa inüuenca med našim Ijudstvnm v zadnjih dneh prav močno. V Sovodnjah boleha prav mnogo oseb na inlluenci; pa tudi v Furlaniji da raznaja ta neljubi gost. Priporočamo naSim ljudem skrnjno previdnost. Influenca ne zapušča navadno hudih posledic, ako so ljudjo previdni in se pravočasno zdravijo. Ako koga nad- legnje intluenua, je noobhodno potrehen počitek in sploh mir. Zatoroj bi svetovali ljudem, katere nadleguje ta bolezen da ostanejo doma in sicer v postelji. Najne- varneisi je za take ljudi prehlad. s'po- čitkom in z gorkoto odžetie .s^ lahko to bolezon v nekoliko dnnh popolnoma Kdor pa tega ne stori, zgodi se mu prav lahko da si nakoplje še drugih hnj.^ih boleznij, ki trajajo potem več mtjsecev in posta- «ejo celo npozdravljive. Vojaftki nabor v Koriniuu. — V petek se je vršil v Korminu vojaški na- "Or. K naboru je prišlo 240 mladeničev, potrdili pa so jih 121. Viuarsko iu sadjarnko društvo v KamuJHli je imelo dne 1. t. m. svoj občm zbor, katerega se je ude'.ezilo 63 udov. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev odbora. V odbor so bili iz- voljeni vsi prejänji odborniki. Podporno drustvo za slovenske visokošolce v Pngi. - y Gorici na- orana ter 18. marca in 7. junija 1902 poslana darila v znesku 85 K, katere so Wall: Dr. Dragotin Treo, odvetnik 10 9v-a ^ Gruntar, odvetn. kocipijent f K, dr. France Zigon, prof, bogoslovja pi i!, n Kokošar, «npnik 1 K, Fran 2X\ Sfl8m "ve]nik 3 K> Ferd- Seidl> uciteljiSc'u 4 K, Adoll Kornac, vadniSki inI'iU'lj 2 K, Fran Vodopivcc, ce«. svetnik :> K, FrHruui «Jabcr^čik, c. kr. davkar v f». 2 K, Konj(uli(; b. Zajec, trgovc.i h K, I'ccenko Anton, trgovec :"> K, Kopač Jer n»'j, svecar 2 K, Saunig & Dekleva, tr govca :") K, Gabrncok Andrej, tiskar 10 K, Blazon France, žel. uradnik 2K,Dru- iovka Ivan, trgovec 2 K, „Kroja'^ka za- ! druga" h K, Prc-el Ivan, trgovec 5 K. \ /astdpulki in itcljstva v detclnih , šolsKili svctih. — Minister za nauk in ! bogačaslie se je te dni pri nekem po-ive- I tovanju i/.razil, du j«; vlada pripravljena uBtrcOi želji učileljstva in poskrbeti, da j dobi ucite'jstvo, v dečelnih žolskih svetih zastopnik«^, ki jih bo samo izvolilo. OhčiiiKkc volitvc v Vojniku na ŠtajerHkein. — Minoli teden so se vräile v Vojniku na Štftjerskem občinske volitve. pri katerih so Slovenci propali. Nemci imajo pripi^ati svojo zmago hudim ne- postavnostim. ki so se vr^ile pri volitvah in zaradi katerih ho Slovenci uložili pro- tent. Ni\ da se pa tajiti, da je tudi slo- venska malomarnost nekoliko priprimogla nernSki zmagi. Po^reb dr. Hle^ra bil je inpo- zanten. Praška „Politik" pravi, da je bil to kraljevi pogreb. Že v petek in aoboto zjutraj pripeljalo se je po raznih želez- nicah vse pol^o pokojnikovih Oestilcev ne le iz cele ('^e^k^, marveč tudi iz Mo- ravske in iz Šlezije ter orl drugod Vse praške ulice mrgolele so tnjih gostov. Do II. ure predpoludne bil je dovolj^n pri- stop h kr.'.ti. Mesto Praga nadflo si je žalovalno odejo. Opoluine postavila so se razna drustva na določenu jirn mosta in hkratu prihajati so zncoli od v^eh strani tu«li pogrebci, bilo jih je nad 100.000. Okolu rnrtvaskega odra bilo je položenih brezžtevilno krasnih in dragoeQnih vencev, najkrasne.jši in največji je bil venec pa- rizkega mosta. katerpga je moralo nositi vfc inoA. Kr to so stražiii akademiki in snkoli. Med ncbrojnimi udeleženci pogreba bil je češki minister dr. Hezek, ki je zastopal vlado. Poleg njega pa so bili namestnik, deželni maršal, korni poveljnik predsednik gospodske zbornice. Bilo je vso polno za- stopnikov čežkega plemstva, duhov^Oine, bili so predstojniki vseh oblastnij in uradov in bili so tudi skoro vsi čežki državni in deželni poslanci. Poleg teh je bilo nadalje neStevilno deputacij. Udel^- žili so se nadalje pogreba v*i deželni odborniki. profesorji češkega vseučilišča in češke tehniSke ^ole. Ob 21 ., blagoslovil je krstu kardinal baron Skrbensky ob mnogoštevilni azistenci duhoväcine. Go- vorili so pri mrtva^kem odru praški župan dr. Srb, dr. Matusch in dr. Herold. Polem so zapustili pogrebci Pantheon in mu- zejsko dvorano. Vzdignili so krsto vse- učiliščniki in nesli so jo do muzeja. Pri muzeju pa so jo vzprejeli sokoli ter jo nesli do mrtvaškega voza. Pogreb je vodil ob veliki azistenci duhovščine pomožni äkof Kraal. Predno se je blagoslovila krsta na pokopališču zapeli so pevci neko ža- lostinsko. Na to je jako ginljivo govoril nadgrobni govor podpredsednik poslanske zbornice dr. Začek, v katerem je opisal nevenljive zasluge pokojnikove za češki narod. Ko so po govoru pevci zapeli š> jedno prekrasno žalostinsko, položili so krsto v družinsko rakev. Okolu 7. ure zvečer bil je pogreb konOan. Po pogrebu je minister Kezek po- vebil v „Hotel de S«sceu vse nečeške parlamentarce na obed. Od Čehov so bili povabljeni dr. Herold župan dr. Srb, dr. Matusch in Kupka. Riefjerjev testament. — Te dni so odprh UiegHrjev testament. Dr. Kieger zapušča 200.000 K v narodne svrhe. V testamentu pozivl.ja veliki pokojuik Čehe naj vztrajajo v borbi za svoje narodne pravice. Ta njih borba pa naj bode od- ločna, nikakor pa naj jih ne zavede k nepremišljenim dojanjem Češki narod naj se zaveda svoje moei, vedno naj mu bodo nad vse pri sreu njegovi ideali in kržčanske aspiracije. t'mrl je v Pragi v starosti 82 let zgodovinar Tomaž Bilek. Ko je bil še ravnatelj, je dobil od ministra Strehmayra ukaz, da morajo on in vsi profesorji gla- sovati za nemške kandidate. Ker tega ni storil, je bil dan po volitvi poslan v penzijo. V Karlinu pa je umrl mozik J. Jan- dowski, ki je češki äolski matici zapustil 54.000 K. Za Skota v KraJjevem (»radcu je imenovan kanonik pražkega stolnega kapitelja preč. gosp. Uoubrav. Potrcs. — V A3u in Graalicah na Češkem so se čuli v petek in soboto precej močni potresni sunki. V Karlovih varih ae sunki več ne ponavljajo. Novl ravuatelj spletske državne gimnazlje je postal duhovnik Juraj Lusic, ki je bil dosedaj prot'esor na gimnaziji v Sopro^H /mnu'Ka drzavne^it po- slanca Woll'a je zajirosila pri sodiAču /a ločitfv od moža Z denarom Hta Mia ublta v petok pri belem (Iiihvu v .Johanisbargu dva ca- ri risk a uradnikn, ki ^ta nesla na banko 12 000 šterlinskih lir Napadalci so jirna. najproj vrgli popra v oči. Potem so jima pobrali vreče, v katerih se je nahajal denar in Htemi vrečami bili so ju po glavi ter podrli na tla. Ko sta uradnika nezavestna obležala, dali so napadalci vreče napol- njene z denarorn nekemu tretjemu in so potem vsi skupaj zbežali. Oni, ki je bežal z denarorn priäel je že oblasti v peati in se imenuje Krank Godard. Sv. Oče in Ätev. ä. Zanimivo je, kako igra v življenju sedanjo^a papeža vttžno vlogo številka 3. On jo namreč tretji najstarejži papež, rojen je v tretjenn mescu 1. 1810, kardinal je postal 1. 1 8511, papež pa 1Ü dni po srnrti Pija IX, ter je zdaj 26!i. papež. lzvolil si je ime Leon XIII. in zdaj je dovräil leto 911 svoje sta- rosti. — Strnfino iiuišrevanje žene nad mo/em. Z Magdaleno Važi^ek v Brnu je njen mož postopal grdo. Nekega dne, ko je bil moz hudo pijan, mu ovije Žena vrv okolo vratu t«r ga zadavi. Potem pa sta vrgli Vašiček in njena seatra troplo v neki jarek. I'strelil se je zaradi jednega ^oldinarja. Neki poročnik dal je vo- laku Wipz .;f*den goldinar ter mu naroöil naj kupi raznih rečij. Wisz je äel v krčmo, ter /apil el goldinar. Prisedsi domov zbal se je kazni in se je ustrelil s puäko. Pes, ki iy;ra na ^lasovir — V New Jorku se je produciral nedavno pudel s tern, da je igral na glasovirju razne koinadr H kratu ga izmed obcinstva •nekdo pokliče po irnenu. To je pudel tako /.-imfril, da je vstal od glasovirja in šel -- i.skat predrzneža. Toda glej cudo, glasovir je mej velik'm smehom obcinstva tudi brez pudelna dalje igral poskoenico. Za druge predstave je podjetnik č-rtal to točko. — Sibirska železuica. — Zdaj j© ravno doset let. odkar se je sešel odbor za gradnjo sibirske železnice, k'atereraa odboru na eelu sloji sum fuski car Ni- kolaj II Te dni je bila svečana seja tega odbora. v kateri je bilo podano izve3tje o delovanju tega njbora in o glavnih uspehih gradnje sibirske železnice. Glavna zadača odbora, da z železnico zveže skrajne pokrajne iztočne Sibirije z ev- ropsko Husijo, je zdaj malo ne izpolnjena. Dozidati je še mali ko3 proge ob baj- k a 1 s k e m jezeru, čez katero je usta- novljena parobrodna zreza. Proga sibirske železn;ce je dolga Ö.Ü28 vrst in stane ;*84.604 000 rabljev. Kazun tega je določemh 94,320660 rubljev za razžirjenje tovornega proraeta. Ta ko- losalna železnica je velikega pomena ne le za Rusijo, marveč tudi za ostali svet. To je zdaj najkrajäa pot iz Evrope na «zijski iztok. Dtaedaj je pot iz zapadne Evrope v Šangaj trajala okoli 36 dni, sedaj bo kraj^a za več nego polovico. Iz Hamburga v Šangaj čez suežki prekop se pride s parobrodom v 36 in pol dneh, a po sibirski železnici se bo priälo v 17 dneh in 6 urah. Sibirska železnica je izpeljana tudi preko Mandf;urije in je torej popolnoma dokončana. Minoli teden izročila se je prometu. Obsojeni castnik. — V Königs- bergu je voiaško sodišče obsoiilo čaatnika Jurija Stelfcna na devet mesecev ječe zaradi trpinčenja vojakov. N'ovadvornt afera. — Draždanski listi, poroöajo iz Šverina, da se na dvoru tamoSnjega kneza ra/riašajo nf»ko stvari o veliki vojvodini AnaBtaziji, udovi-maten vladajočega velikega vojvoda Franca Fri- iJerika. Vojvodinja. ki je po rojstvu ruska velika kneginja. yt stara zdaj 43 let in irna razum vladajočega sina, še d?e odra- ^č-eni hčeri Narodno gospodarstvo. Kako le^o in zeinljo zthteva nadno drevje? J a b 1 a n a zahteva rodovitno, sred- nje vlažno, vendar ne rnokro zemljo ali tako, 7 kateri je dosti atoječe vode. Suha in kamenita tla niso za to Jablana vspeva dobro v ravnini ali na zmerno visekem bregu, seveda. ako je dovolj potrebne vlage. Proti severu ležeča obrežja so iz tega razloga ugodneja nego južno ležeča. V primernih tleh in ako je zavarovana pred viharji, rodi jablana Se v viäini 600 metrov nad morjem, včasih celo viäje. V tern «lučaju pa je najbolje saditi neo- pleiDPnjono drpvje. Čeravno pa so jab- lani zoprna prernokra, vode polna tia, pa vendar dobro vspeva v tleli, iz katerih je bila voda odpeljana. Hružka ni tako izbirčna ko jab- lana in vspeva v raznih tleh. Hru3ka ne vspeva samo povsod, kjer vspeva jablana, marveč ugajajo jej tudi «olnčna obrežja, suha in kamenita tla, posebno so za to primerne drobne vrste, dočim zahtevajo vrste z debelim sadom bolj vlažno in ro- dovitno zemljo. Hruška vspeva dostikrat celo v zelo pustih krajih in včasih do 700 metrov nad morsko visino. Vode polnih tal pa tudi hru'ka ne prenese Č r e a n j a ne vspeva nikdar v vlaž- nih tleh, marveč zahteva le suha tla. Za- radi tega je dobro za čresnjo v mejah, na bre^ovih in celo v skalovju. Zaradi tega pa se ne more trditi da bi črešnja ne vspevala tudi v ravnini. samo da ni na studenih tleh. Pesčena in kremeničasta tla pa črešnji tudi v ravnini ugajajo. Čežplja prenese največ vlage, zaradi tega vspeva tudi na zelo mokrih travnikih V mokrih, močvirnih legah se pa tudi česplja ne počuti dobro. Najbolje vspeva češplja zasajena ob potokih in sploh dragod v bolj vlažnih tleh z mokro podlago, katera pa ne sme dosezati ko- renin. Češpla dobro raste tudi v visokih legah, ako ima dovolj vlage. Kjer pa te ni, pa naj se raje sade črešnje. V ilovnatih in glinastih tleh češplja bolje vspeva nego v peäcenih. Vse to velja tudi za slive in drugo kožčeno sadje. Or eh vspeva najbolje v bolj snhih legah in da je zavarovan pred vetrom n. pr. najužno ležečih obrežjih. In v takih legah obrodi celo bolje nego v ravnini kjer ga zgrabi tudi prej mraz. Zelo dobro se počuti oreh v razoranem skalovju. Ako je v varnem bregu, vspeva celo äe v Tiäini 600 metrov nad morjem. Vse ta povedano relja le več za gojitev sadja na prostem in v velikem, dočim T vrta ni treba tolike skrbi glede tal in lege. God bolgarskega kneza. — Dne 27. februvarja t. 1. je praznoval bolgarski knez Ferdinand svoj god. Čestitali so mu skoro vsi vladarji v Evropi, razun av- strijskega, nemäkega in angležkega. Loterijske številke. 7. marc. Trst......36 48 75 81 13 Line......85 88 23 S 89 ZAHVALA. Za srciiü sočutje ob siniti nuže preljubljeue doproge in mateiv Terezije Klanjšžek, roj. Vogric, ki se nam jo toni lnžnini povodom i/kazalo od vseh sorodnikov. prijateljev in znancev, od blizu in dales, izrekamo tern potom najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujeinu preč. duhovščini, spoštovaneniu učiteljstvu, obč. starešinstvu, c. kr. orožniStvu iz Fodgorc in Oorice, darovateljein nagrobnih vencev. «g. pevcem pod vrlim pevovodjem g. lvanom Bajtoni za ginljivo petje pred hišo ža- losti, v cerkvi in pvi grobu, ter vsem drugiin sproniljevalcein blage pokojnice k zadnjemu pocMtku. Žalujoči ostali. V Oslavlju pri Pevmi, 7. inarca 1903. brezverce liberalco, ild., in nicer ravno zato, „ker ho mozje na svojem mostu". naniroc v liberalnem taitoru. Saj bi Ik tabor moral v/.e ilavno razpast, ako g:i ne l)i liberalni uc'itelji podpirali s svojimi poleči. Saj ate edino vi, ki po rooini za lagate svoje liboralno trobilo „Soča" z neprebavljivim gradivom. Saj se obračajo edino do ten gospodov kolovodje in zaupni mozje narodno-napredne stranke, dajim kaj ,.sk!amt'aio>k, kar požljejo potem oni pod svojo tirmo v Gorieo v Gosposko ulico, oil kodor se potem eujo vedno ponorljajoči sc re fr on : ..Tako nam pišt« pr jst kmetič!'11 Risum teneatis amici. Ali ni tako gospoda! '? Smelo trdim, di\ ie priSio devet desetin zloglasnih „tutti trutti" \z porosn liberalnega uciteljstva Ako vam j<» toliko do svojega in duhov- skega ucrleda. kakor pravite, zakaj pa tedaj niste bili „povsem nasega mnenia", in zaknj niste obso.jali tedaj, da se jo v< s duhovski stan blatil radi nekateriii izrodkov V Zakaj ste t^ga mnenja celo sedaj ? Mogoče zato, ker vam tedaj ni nihče stopil na kurja oeesa' Kako ste todaj zastopali to edino pravično stališčo v listu. ki je glasilo v a š e g a mnenja in prepričanja ? Prosimo odgovora! i,Konec pride». Politiöni pregled. Držtvni zbor. Petkova seja poslanske zbornice je 1 i'MJala jako malo easa, ker se je mnogo e«'ških in drugih slovanskih poslancev odppljalo v Prago k pogrebu dr. Riegra. Mini.-tter.*ki predsednik je predlozii zakon o omejitvi trgovine s sladkorno peso. Potem je bilo stavljenih vee interpelacij. Posl. Rattan je interpeliral trgovinskega ministra. zakaj se Nemilija ne ravna po dogovorih glede izvažanja živine in me-a iz Avstrije, temvee zadržuje nalasč z raznimi preiskavami avstrijski izvoz. In- terpelant zahteva. naj se te nerednosti .sporazumno med obema državama od- pravijo, ali pa naj začne Avstrija z re- proj-alijami proti uvozu klobas, mesa, kon- serv iz Nemčije. Posl. Hanich je inter peliral brambovskega ministra znradi na- pada nekega nadporocnika, ki je naskočil nekega fijakarja z golo sabljo, ter ga hudo ranil. interpelant vpraša ministra, ali se hoOe enkrat prepovedati častnikom nositi izven službe sablje. Minister Hartel, Bühm- Bawerk in Giovanelli so odgovarjali na celo vrslo interpeUcij. Potem so se nujno razpravijale in sprejele v drugena in tre- tjem branju prcdloge glede razlastitve potrebneiza sveta za asanicijsko reguli- ranje Präge ^lede olajSav hišnega davka pri asaniranju Prage, ter glede davčnih olajšav za mesta Moz, Ostravice, Težin in Bielica. Danes ima poslanska zbornica zopet sejo. Nh dnevnem redu je prvo branje državnega proračuna in nagodbe ter predlogaozakona zoper živinsko kago. Vojaška predloga na Ogrskem in mlniutersH pred. Szell. Ogrski ministerski predsednik Szell nahaja se v tako velikib zadregah, dasi že ne ve več pomagati iz njih. Opozi- cijonalne stranke ustrajajo še vedno pri obstrukciji in ni tudi najmanjega znaraenja, da bi jo hotel« opustiti, kjer so se zaklele, da pod nobenim pogojem ne privolijo, da so vzprejme vujaSka predloga. Vse, kür je dosedaj po^kasil Szell, da bi opo- zicijoualce ukrjtil, ni imelo najmanjSega uspehu. Zn&no pa je, da je opozicijonalcem najbujsi trn v peti domobranski ogrski minister baron Keyervary. Nc kakor po- ročajo listi poskusil je zadnji čas Szell tudi s tein. da bi Jrlvoval ti'l<» dlonm- linmskevra mini^h-a, samo da bi reSil sebe. To nakano je baje razodel cpsarju, a trciil je tu ob najhuj^i odpor. Cesar je JrI, naiiiroe Szellu razum^ti. Ma ga ni nikakorvolja /rtvovuti l>aron:i Keyervarvja obstrukci'ioiiistom. in da se In raje ra/. pustil drAavni zbor nego pa. da bi se prigililo domobranskega ministra h od- stopu Protestnl shod proti vojaški preJlogi in izgretii v Budlmpeštl. Kakor smo žti omenili. napovedan je bil za nedeljo v Budimpešti velikansk prote^tni shod proti voja^ki prodlogi. ka- terega so priredili voditelji ogrskih opo- 7ii'ijonalnih strank. Shod se je imel vr- žiti na glavnem trgu pred parlamentom. Tmih so bili pripravljeni tudi govorni^ki odri, ali že pred dolnčeno uro je obko- lilo te odre kakih 6(XM) soeijalcev. Vsled tega so se sklicatelji shoda le z veliko silo priplazili do odra. Kake pol ure pred shodom zacf'li so soeijalci burno pnzdravljati svoje voditelje, in rapeli so Mnrseljezo. Koäutovci pa so odgovorili s Koiutovo himno. Potem pa so hoteli so- cijak'i podati se na glavni govorniSki oder. da bi oni odprli zborovanje. Temu pa so se odloOno ust&vili Ko^utovci, ka- terih število jf* naraslo med tern časom do kak'h 4000 oseb. Ko so se Košutovci prepričali. da so v manjšini, sklenili so ZHpustiti prostor. Obrnili so se proti ju- stični palači. Nosili so zastave, na kate- rih je bil naslikan Alojzij Kožut. V tern sprevodu odhodil» so glavne mestne ulice, prepevali narodne pesmi in zaporedoma kfičali: boli z vlado! Doli s Szellom in preč Keyerwary! Najhujše so kricali, ko so šli mimo deželnega kazina. Zdai pa je začelo leteti kamenje v okna raznih kavarn in raznih društev. Posebno so trpele kavarne. nahajajoče se v hižah, v katerih stanujejo vladni in vojaški do- stojanstveniki. Množica je psovala po- sebno magnate, ako jih je le kje zagle- dala. Kazbila je okna stanovanja, kjer so nahaja liberalni klub ogrske zbornice. Ko je šla množica mimo kralievega dvorca, pela je Košutovo himno. Konečno pa se je postavila policija proti izgrednikom, ki so jo pa napadli s kamenjem. Pri^lo je do pretepa med policijo in izgredniki in aretiranih je bilo kakih 50 oseb. — Med tern časom so ostali soeijalci na trgu pred parlamentom in so hoteli tarn zborovati. Ko jim pa vlada ni tega do- volila. razžli so se mirno. Čeiki poilanec Klo sac v Sofijl. Dunajskim listom poročajo, da se znani radikalni česki poslanec Klofač že delj ča?a mudi v Sosiji, ter da lam pridno občuje z bolgarskimi prvaki. Ti listi vedo tudi povedati, da je Klofač prinesel večjo svoto denara za Macedonce, katero je nabral na Čoškem. Ko se Klofač povrne na Dunaj, izdal bode baje daljšo spome- nico o razmerah v Macedoniji. Bolgarija kraljestvo. Liati poročajo, da sta obljubili Bol- gariji Avstrija in Ru3ija, da postane kra- Ijestvo ter neodviana od Turčije, koj ko ae povrneta v Macedonijo mir in red. Protl-avstrljske demonstracije v Genovi. Te dni je pogostil avstrijski konzul v Genovi časlniko avstrijcke vojne ladije ,.Frundsberg>l. Vsled tega se je zbralo pred njegovim stanovanjem več dijakov in drugega ljudstva, ter priredilo proti- avstrijsko demonstracijo. Zakaj nlso Ruai leta 1878 zasell Carlgrada. General Ignatijev je imel te dni v slovanskem blagotvornem druätvu preda- vanjo o zadnji rusko-ltiski vojni. Med drngiiii jo rekol, da niso Kusi leta IS78 zaradi tega /aseli Ctrigrada, ker je An- glezkit naznnnila Husiji, da ji koj napive vojsko, ako so Husi polaste C.nrigrada Nemčlja preyanja st1 vedno Poljake na Po/nanjakem. 300 /elezniskib uradnikov poljske. narodnosti je bilo zadnji čas premcščenih v zapad no Nemčijo. Doyodki v Macedoniji. Vesti, ki dohajajo iz Macedonije, nasprolujejo si druga drugi tako mod no, da si rlovek, nikakor ne more ustvariti pravega [)ojma o razmerah, ki so nastale na Halkanu, mlkar jo Turčija vzprejola reforms», katero sta ji nasvetovali Kusija in Avstrija. Le jedno jt1 res in to jo dojstvo, da se Macedonski uslaški odbori presneto malo brigajo za vse oticijelne izjave. naj pa prilutjajo te iz Avstrije, iz Kusije, ali pa tudi iz Gurigrada. Mace- donski ustaski odbori so zdaj še bolj de- lavni, nego so bili pred razglasitvijo re- formskih naurtov in ni dneva, da ne bi prižlo v Macedoniji do spopada med ustasi in med turskimi vojaki, kukor tudi no preteoe še vedno skoro nob^den dan, d>\ ne bi turške oblasti ne izvršile nad n«- srečno rajo v Macedoniji, kakogi krvo- loenega čina. To slednje pa dokazuje, da se niö ne zmenijo za ret'orme ne le iim- c«'donski ustaši. marveč. da se za iste istotako malo zmenijo tudi turäki urad- niki nastavljeni v turških pokrajinah, kjer bivajo kristjani Sicer je pa tudi gotovo, da ni niti misliti n:i nvedbo kakih res tnn, posebno tarn, kjer prebivajo arnauti, do- kler se to divje ljudstvo ne razoroži. Ali o razoroženju Albancev neče Turčija slišati ničesar. kar je najboljs"i dokaz, da ostane tudi glede ostalih reform le pri ohljubah in da konec temu nesrečnemu slanju stori jedino le splošni ustanek v Macedoniji. ki potegue skoro gotovo v to krvavo igro tudi Kusijo in /\vstrijo, če ne tudi Nemcijo. ltalijo in naposled tudi Angležko. Posebnih dogodkov v Ma- cedoniji ni bilo zadnje dni, samo to je res, da Turčija sklicuje vedno veoje ^te- vilo vojakov pod orožje in da jo v tern jako pridno posnema tudi Bolgarija. Pa tudi Srbija ne misli držati križem role. Tako se poroča iz Heligrada, da so ob- činski glavarji po glavnih mestih nazna- nili prebivalstvu s posebnimi manifesti, naj bode pripravljeno na mobilizacijo. Ko se bodo, namreO na zvonikih prižgale Atiri baklje, mora vsakdo, ki je podvržen vojaški službi v 24 urah predstaviti se dotičnemu voiaškemu poveljništvu. A ob jednem se poro^a iz Beligrada, da je srbska vlada že pred nekolikimi tedni na- rocila 50.000 vojaških plaščev in 1O0.0OO telečnjakov. Franclja. V' soboto je francozki parlament ruzpravljal o davku na petrolej ter je odobren z 319 glasovi proti 202 načrt, po katcrem se obdači 1 hektoliter nera- liniranoga petroleja z 1 frankom. V tre- nutku ko je govoril posl. Salis proti no- vmu davku, zavpije nekdo na tribuni: ../Ovio kralj! Doli z goljuti in krivičniki!" In ob jednem je priletelo na glave po- slancev polno temno-rdece vezanih bro- žur. V dvorani je nastalo velikansko vneinirjenje in vse je gledalo na orne- njeno tribuno Podpredsednik Jnures je ukazal da se odstrani doticnik, ki je vrgel brošure. Ime mu je Piere Beuriot in je pispc brošure v kateri se imenuje žrtev vojnega sodišča in govori o prestopkih nekega generala. Tudi vojnega ministra napaila v bro^nri. Vdiko senzacijo je vzbudil govor bivAe^a piotJsednika zbornice, Deacha- nella v (iharloroHu o priliki slavlju v spoinin genorala revolucije i\1aricau-a. Govornik jo cilit-ul izjave Dantona in C'.arnola, v katorih se zahteva obnovitev slar^ Galijo in zjodinjenje /. nokdanjimi brali /Jasti v Nomciji je dokaj razburil duhovo govor Descbanellov. Rusija in Japan. Mn^ki listi v Port Arluru poroeajo, da utegne na polotjo izbruhniti nov usta- nek po celi Kitajski v huj^i obliki nego I. 1000. (iovori s<\ da Japan podpira ta ustanek in da japonski ogleduhi lazijo po Mandžuriii da narod nadražijo proti Ku- siji Japonski listi so tudi začeli budo pisati proti Husiji. Pišejo, da kor Ku*ija in»kdaj ni hotela dovoliti Japonski da utrdi svoj upliv na Koro, da pa zdaj Japonska ne dovoli istoga v. Mand/.uriji. Husija pod pretvezo varstva železnie pridržuje svojo vojsko v Mandžuriji in se tain utrjuje. Ako Kusija ne bo hotela poslušati z lepa, bo morala pa z grda. Črnoi v Amerlki Novojoräki listi prinašajo Hoosevol- tovo pismo, v katerem zagovarja položaj črncev v južnih državah in nafflaša, kako ondi prevladuje njih ^tevilo. a kako malo zavzemajo drJtavnih služb. Listi pa ojstro obsojajo to KooHoveltovo politiko. Domače in razne novice. Poroku. — V četrtek se je porocil na Dunaju g. dr. Gustav Gregorin od- vetnik in prvak tržaškibSlovoncev z go- spodirno Rožo 0 n g a r o. Za ,,Solski Dom" jo darovalo županstvo v Rihembergu 2b K, katero je prejel preds°dnik. Srčna hvala ! „Soča" iUasilo dr. Tume. — „Soca" se jo zaraili tega, ker smo jo nazvali glasilo dr. Tume hudo zakadila v nas, akoravno ni tega poprej nikdar storila. öetudi smo jo za hko že sto in stokrat nazivali. Pa ne samo da noöe biti „Sočau več glasilo dr. Tume, arnpak trdila je, celo. da ni imel dr. Tuma a njeuini uredništvom iiJkdar nič opraviti. Mi smo pa ,.Sočrl dokazali, da je oil dr. Tuma absolutni predsednik ured- niškega odseka ,.Soce-' in tega niti ,.Soca" ne taji. S tern smo torej dokazali, da „Soča:i laže, ko pravi, da ni imel dr. Tuma nikdar nič opraviti z njenim uredništvom. In zato ker smo to do- kazali, nas imenuje ,,Soča" neumneinkon- luzno. Kako naj bi pa mi „Sočo" nazvali ko trdi, da ni res to, kar je sama pri- znala, da je res. Pa povrnimo se k stvari. Torej da je imel dr. Tuma opraviti z uredništvom ,.Soče", to je „Soča" ne- hote priznala. Zdaj ostane nereäeno äe vpra^anje, ali je ,.SocVl glasilo dr. Tume ali ne. Recimo, da bi bilo neopravičeno nazivati „Sočo" kot glasilo dr. Tume čeravno je bil dr. Tuma absolulni predsednik izvr- šovalnega odbora narodno - napredne stranke, kateri odbor je sklenil s „Sočo" glede njene pisave zvezo, in čeravno je bil dr. Tuma a'bsolutni predsednik ured- nif.kega odseka, ki je imol nadzorovati pi- savo „Soče". VpraSamo pa ali nista skle- nüa „Soča" in dr. Tuma äe posebne zveze, ki ju je veztila, dokler se na Goriškem politčni položaj ne preobrne. Po našem mnenju se politični položaj v srnislu „Soče" in dr. Tume še ni preobrnil in da torej zveza med dr. Tumo in „Sočo" že vedno obstoja. Prav zato pa smo tudi pove marsikaj in da ne bo nikdar učjI decka kaj slabega. „Ali k godbi iti, to ni nič slabega" — rekel je — in za to naj gre, kadar če-l. Gospod je že izgubljal potrpljivost; ali vendar je rekel — mirno : „In naj bi bilo to res nedulžna rec, vi bi ne smel tega pusliti otroku ; ker se je v soli pre- povedalo — da se ne navadi neuboglji- vosti. —Ali to ni nedolžna reč za otroke, hoditi k godcem, nego zelo nevarna. In naj bi tudi tarn otrok sam ne delal nič alabega, pa tarn vidi odrasle rnorda ßlabo delati, ali jih sliši slabo govoriti in slab zgled jih pohujža. In večkrat so v krčmi tudi otroci razbrzdani in prežerui, in tudi pred krčmo uganjajo razne reči, ki bi si jih gotovo ne upali atoriti drugi- grat in druge". „Verujte mi dragi gospod Gabič, gostilna je poguba otrok, tarn je začetek za to" reče gospod. In prosil je oöeta; „Če ljubite svojega sina, ne puBtite ga tje, vsaj dokler ne odr.ste in ne jemljite bil šel tjeu, razgreje se oče, ,.jaz ga za to ne rnorem, ker sem ga bil vze-1 sam seboj". „Tega ne terjam od vas>l, reče gos- pod ; vidim, da to ne gre : in tudi jaz ga ne bom zdaj''. ,.Ga bom pa jaz", reče mahoma mati, ki je stala molče tu in posluiala. In že je bila v sobici, pa je tepla tarn otroka, in ta je vreščal, da je älo skozi ušesa. Oče mu je äel na pomoč, ali sre- čal je ženo na durih in dečka ž njo. Gospod prime dečka ter mu prigovarja: „Nikar ne hodi v krčmo, oče te ne po- pelje več; in ko bi bil priäel danes v iolo, bi bili v šoli to reč poravnali". „KajV1' ae razsrdi oče, „ali ni bil v soli ta paglavec, ta lažnik, ta potep? Saj je ravnokar priSßl iz sole in nam pravil, da mu niste storili tarn nič in da niti omenili niste godcev". „I seveda ne, ko ga ni bilo v Soli!" reče goapod. Ti Inmn. ti sleoar 1" zmorjal sa je „Trislo . . . ! Jaz ti dam hoditi k godcern, a v šolo ne, in me slepai-iti. Če mi sto- riš to še enkrat. te kar raztrgam !*' Gospod in mati sta ga morala si- loma iztrgati iz ocetorih rok, sicer bi ga bil ubil. A decek je utekel in se ni vrnil vec domov ; oče pa je šol v krčmo, da bi tarn poplahnil ono silnost, ki mu jo je bil napravil gospod. III. Ključavničar Gabič za naprej ni jemal sina aeboj k godcem v krčmo — vrstne pijaiV ni l'firii'*r: I" r a n c <• - k i (li-sinai'. prisli i kranjski brin;ev^r. * 1«• n i h 0 i tropinovec. tini rum. t;iz!u:n:i vma. «,'oršue i^Senl') Ciril-Metodovo k:tvo in Ciril-Motodovt» užigalice. — V zal.oni se dobe tudi te- stenine tvr»iko Žnideršie & Valencia v Ilir^ki Bi^trici, Kir dru^o v to strok < spiidajoi'p bh;;o. - Postrf.'l'H toOna i'i [ <> znuTPili rm:th. / ¦">¦i".ut()v:injfin •losip Kutin. tr^i>M'c \ Srmoniski illiri li. *t\. 1. iv • »< -¦ • n i h i 3 i ! Fani Drašček zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ulica hiš Št. 2. rrodaja •, strojc tiuli | n;i ttnitMi- ! bke ali luescčiio ; obruke. > troj i so iz prvili tovarn lor najboljse, kakovosti FViporoča : se slav. ! občinstvu. lyiatevz Kralj v <«oii< i. Xovi in4><-i< st. IO. 1 riporoča svojo mizarsko delavnico in zalogo obkladkov. Öptiena sola >f u (I 'I;' v iiaj f in pri ^v. I'ukil. illicit < .aiiu.Mu ;i -I i-, II. nadstrupjc. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, pri].oroea Oastiti duhovščini in .•ihtvnema občinstvu v rnestu in na doželi svojo trgovin-"> jedilnegu l>!aga n. pr. kavo : Santo r. SandorniriKO, Java, Cejlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angfilo, Korfü istersko in dairratinsko. Petrols v zaboju Sladkor razno vrste. Moko St. 0, 1, 2, 'i 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prvc in druge vr-tf, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnider.šič & Valenčič v II. Bislrici. Zveplenke dražbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkib na.jman.je po 5 Kg. na vse kraje. Odlikovana delavnica! ANTKRUSiC, krojaški mojster v vrtni ulici 26. I I'nporoca se si. občin- i s.lv'1 v most ii in nn deželi. ;¦; posebno čč. duhovščini. -- p1 Iina bnpato zalo^o blaga ¦I vi-ak^ vrste in za vsaki stan, ';| ter opozarja na ravno došlo \\ sveže pomladansko bingo, \ in [toivhiih sukenj. Cetie ftrav solidstes Anton Fon, klobuöar in gostilničar, SemeniSka ulica št. 6. inia bouato /alum» 1 ;iziu»\ i^lnih klobukov lor ton \' svoji ktnui pristiui doiuara vina in postnv.«4 tudi z jako ukusnimi jedili. f Krojaška mojstra [ Čufer & Bajt v Gorici. ulioa sv. Antona St. 7 | v hiši g. J c r ii e | a Kop a o a ! I izdelujeta i > vsakovrstur oblekt» zn iuo*kf | po men. bodisi sine ali pa I I pripFOste. ( PriporoČHtn ^t» svojim rojakom | v Goi-iei in na de/.eli, posebno pa ' . t\ duhovSöini ZA obilna naročila. 15% pod navadno ceno razprotlajn radi pozneg'a zimskega časa J. Zornik Gorica. Gosposka ulica 7. vse zimsko blagr', k-tkorn. pr. krhsne volnene šci-pe. rutf\ podobleke, vsakovr-;tno Jaeger- f friio. rokavic'. notraviit1, blu- -••. vi.lno. ko/.nh 'viiir). ziniskf • •\ii" t! — Xikdo naj ite tnmndi te lepe ftr/like za ccni itaknp! r Ivan Bednarik |)l'i|>orOrH SVOJO knjigoveznico v (iorici ; ulica Vetturini St. 3. Anton Pečenko Vrlna ulica H GORICA Via Giar.iino 8 priporoca in črna vina iz «ipavskih, furlanskih, > matinskih in * isterskih v i - nogradov. I Doatavlja na iloin in razpošilja \m ?.*• 1«• ü- ,iici na vac kraj(v avstro-i'^iT.ski1 »ifjinir lije v Bodih od 56 litrov imprcj. Na zalitcvo |-'>§il]a tu.ii ii/uri'i'. Cene imerne. Postrefba poAtena. Zakitj tako reno I Ker le proti «otovernu plačilu po- Hilja.ni, zato imam majhne stroške in ni- kake zgube pri kupči.ji. Ponujarn tedaj z reelnim .Vletnim jamstvorn Singer-šivalne stroje ~ v vzorni sestavi in izpeljavi ; po en gros' cenab: ^tev. 442 r Singer-šivalne stroje mncne I vrste, ^onilne z nnpi, zaklepni j pokrov, les praktična novost | "^^* priljubljen družinski šivalni stroj za K 49 (Stacunska cena K 90j Orig-Ringschiff-Šivalni stroj v oliäpani opravi z vso priprav* in pokrovom, nuj- veČH ^otovost. in ročnost v šiv;;nji, toivj jf |josfbno pripraven stroj za obitnije, rdino za K 77 (stacunska cena K lf)0). Prodaja s r)-letnim gotovirn poroAtvoni proti nakupu K 14 in ostanok s poSlrii.Mi povzetjem — Cenik žival. strojev brez- plačno. Np.hIov: M. Rundbakin, Dunaj, IX/1, Berggasse ät. 3/32a. . ^.__ - ~ - i m *t i » i rfii m lfm* tm *M t**t*~~m*ä* Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega domak. Hazuanilo. Moke KlR'nlui'thskco';! iiilinn uu1. Schocllcr iC (\. c. i. kr. (hoi'iiih /jiln^itcljcN, dohivnjo x1 M«t (Irol)iio in d(4h(4lo po koiikurtMiriiili (•(MUili \ /;ilou§i V I. Svara & Comp. Komen. Naznanilo. I 1'otlpisani ai usoja naznanjati slav. nb^inslvu, da dokl<>rni priprnvljiMi ' lolo.wr. atelier v inostu, imam na svoicm sianovanju delavnico in pomocnika, I du bodetn sum lahko popotoval po okolici. tt*r bodem sprejfMnal nuroc'ila, ) in jib izvrSeval v kolikor mo^otc najkrH'^eni času. ! Torej se priporot'ain slav. ol>činstvu za narocila na vsa v l'oto^r. slroko spadrtjoča dein. ' l'riporoi'iirn tudi vt'like loto^r. (povečave) do naravne velikosti, eno j barvene, in v naravnib barvab, kakor tudi na platno z olnatimi burvami. ' Nadalje foto^r. na poruelanaslo in st"kleno posodo, in na porcelanasto | plošče za na^rrobno spominke itd. toto^r. na papir, plutno, žido. les, na | poduratne igle za ženske in moške, na zapeslne «umbe ild. z zlalinii ali tudi z double okovi, ter majhne fotojjr. v obliki pisemskib znamk. po vsaki J I'oto^raliji, tudi po stari. r Posebno pa priporočam krasno dovrsene raz^lednice. najnovcj.se vrste, | kakoršnih še do sedaj ni bilo po dezeli, ter za nianjse obOine tudi samo j 500 kmn. ' ! Vsako naročilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj, ler pri.lem na do.u I brezplačno. Dokier ne naznaniin v easopisih moje.ua pribodnjcu'a sjanovanja in J atelierja, naj se vsako naroeilo in nai lov «lasi: (»orica, Št. lVt«»rska ' u lien štov. 48. j Se spoštovanjem se priporočam udani I Fran Weis, inio»rar. ^ Ik MejnarodDi panorama %s& iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kcstavracijsi „LA BOHK3II>*, (-oii