152. številka.     Si Ljabljana, v sredo 8. julija._XVIII. leto, 1885».,
Itbaja vsak dan »v «-<•«* r, iziiuši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v h t r i j b k o-o* e r s k e detele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 tfld.. za Četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 tfid. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na -toiu za vse lito 18 gld. za četrt leta 3 &ld. 30 kr , za jeden meaee I gld. 1'» kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za tm-sec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr.. če »e osnanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska Dopiai naj ee izvole frankovati.   • Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upi-avnišlvo j« v Rudolfa Kirbiša hiši, ,Gledališka stolna". Upravni Aevu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne Htvari.
Izvrševalnemu odboru narodnega kluba došlo je sledeče pismo prevzvišenega gospoda K aro i a grota H o h e n w a r t a:
Castitim volilcem državnozborskega volilnega okraja kmetskih občin gorenjskih!
Pri volitvah za državni zbor, dne 28. maja t. L, me je volilni okraj kmetskih občin gorenjskih, katerega sem že 12 let imel čast zastopati v državnem zboru, vnovič odlikoval z izvolitvijo za svojega državnega poslanca.
Prijetna dolžnost mi je, da vsem svojim castitim volilcem za ta dokaz zaupanja, ki me veseli in časti, izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo.
Počastilo me je pa tudi deželno glavno mesto Ljubljana s trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani z izvolitvijo v državni zbor. Odločil sem se vsprejeti to poslanstvo, ono svojega starega in meni jako dražega volilnega okraja pa ob jednem potom c. kr. deželnega predsedstva odložim v roke svojih čestitih gospodov volil-cev. Prosim Vas pa vsprejeti zagotovi ji nje, da bom vender isto tako vselej pripravljen v državnem zboru potezati se za Vaše posebne koristi in pri tem po vseh svojih močeh podpirati onega, katerega namesto mene za poslanca izvolite.
Vsprejmite še jedenkrat mojo najsrčnejšo zahvalo in ohranite mi tudi še v prihodnje prijazen spomin.
Na Dunaji, dne 5. julija 1885.
Karol grof Hohenwart 1. r.
Važno gospodarsko vprašanje.
m.*)
Za napravo trsnic američanskih trsov morala bi v prvi vrsti država skrbeti, kakor se to godi v drugih drža valu   Na Francoskem vlada ne le, da
*) Gil tiskovnih pogreškov naj si blagovoli* čitiuVlji sledeča dva popraviti: Y I. nuj se v 10. odstavku mesto: »dobrotnik vinogradnikov in — vinovejcev4 čita: „dohrot-nik vinogradnikov jn — vinopivcev." V II. pa ae naj v 4. odstavku mesto: „do 60.000 trsov«' čita: „do 60.000 ha. (hektar.) — Ako bo za hektar računa le 6000 trsov, zasajenih je žo .'56 milijonov ainetieanskih trsov.'1 1'is.
brezplačno daje trsne sadeže, ampak razpisuje celo darila za tiste vinogradnike, kateri najmarljivejše sade take trse. Na Ogerskem naročila je vlada 2 */| milijona trsov naravnost iz Amerike in celo hrvatska vlada je 10.000 trsov iz Amerike dobila, kateri so se oddali hrvatski gospodarski družbi. Torej povsod vidimo, kako vlade skrbe, da morajo vinogradniki dobivati američanskih trsov. Le v našem kmetijskem ministerstvu Se ni za vsem jasno,*) da se z nobenim drugim sredstvom nič ne opravi proti filokseri, kakor le z američanskim trtam. Ker je postavno zabranjeno uvažati trse iz okuženih krajev, se vlada strogo drži te naredbe in niti v okužene kraje ne dovoljuje uvažanju američanskih trsov, da si se po njih ne more več zatrositi filoksera, ker se je že poprej zaplodila.
Omenjeni zakon, kakor sploh vse naredbe proti tilokseii morajo se odpraviti ali popraviti, ker se ne ujemajo s sedanjo znanostjo o filokseri. V poslednjem zasedanji državnega zbora bila je vspre-jeta resolucija, da naj vlada v zmislu sklepov državne enketne komisije napravlja američanske trs-j niče, iz katerih bi dobivali lastniki okuženih vino-I gradov brezplačno američanske trse. Vlada pa je j izvrševaje to resolucijo,- kupila 2000 trsnih šib od g. dr. Geršaka, 2O00J Blizu toliko se potrebuje za V« orala zemlje. Ako se sploh misli kaj vspešnoga storiti, potem naj se dela po vzgledu ogerske vlad", in namesto da se novci tratijo za nepotrebna potovanja, komisijone, preiskovanji«, kupijo naj se trsi proti filokseri stanovitni. Ivo bi na pr. na Bizelj-skem za tisti denar, kar se ga je potrosilo za pre-iskavanje, zalivanje, uničenje vinogradov, bili precej iz početka nakupili američanskih trsov, bi jih zdaj lehko že toliko tam bilo nasajenih na raznih krajih, da bi jih vsak dobival, kolikor bi potreboval. Kajti novo nasajanje se bode povsod le polagoma vršilo, najpred tam, kjer so vinogradi že okuženi, potem v bližini, kjer se je bati, da se bode trsna uS ugne-zdila, v bolj oddaljenih krajih pa bode le tu in tain kak previden posestnik nekoliko američanskih trsov zasadil. Kajti dokler ne preti nevarnost, nikdo rad
*) Kakor čujemo, tudi pri naši kranjski vladi ne. Kajti komisija proti filokseri sestavila se je že lani, a do danes ni imela niti  jedne  seje Uredil.
ne bode svojega, morda z najboljšimi trsi zasajenega vinograda prekopal in potem tri leta čakal brez trgatve, dokler ne rode novi trsi.
Zaradi tega pa se mi tudi ne zdi pretežavna rešitev vprašanja, od kod jemati sredstva v podporo tistih vinogradnikov, kateri ne morejo ob svojih stroških vinogradov prekopavati in na novo zasa-jati. Po zakonu proti filokseri morajo vinogradniki vse dežele plačati tiste stroške, kar so jih nabere za uničenje trsne uši. Na Štajerskem se sicer ni razpisala posebna naklada na vinograde zaradi trsne uši na Bizeljskem, ker so se vsi troški pokrili iz deželnega fonda, tedaj iz doneskov vseh davkoplačevalcev. Ko bi se pa še naprej bilo delalo po starem načinu, bi se konečno morala posebna pri-klada naložiti na vinograde. Taka priklada, neopravičena za brezvspeino preganjanje trtne uši, da se opravičiti, ter se jej gotovo nikdo ne bi ustavljal, ko bi se iz nje dajale podpore vinogradnikom za nasajanje amerikanskih trsov.
Ker pa vinogradi nemajo le vrednosti za lastnika, ampak reprezentujejo imeniten del narodnega premoženj.', morala bi tudi dežela in ne manj tudi država pripoinaguti k takemu fondu. Saj se Pri mnogih javnih napravah', za regulovanje rek, za ceste itd. delajo taki konkurenčni fondi, h katerim donašajo država, dežele, okraji ali občine. Torej se sme pričakovati, da se bo to zgodilo tudi za tako občno važno zadevo. Potem se pa bodo prav lahko dovolile take podpore vinogradnikom, da se bode zasajanje zlasti v že okuženih krajih naglo vršilo. Vzemimo Kranjsko. Vinogradov je 20.000 oral. Ako ko naloži na oral po BO kr. filo-kserne priklade, znašalo bi to 10.000 gld. Ravno po toliko bi dala dežela in država, tako, da bi fond znašal 80.000 gld. Ko bi vinogradniki, kakor smo omenili, dobivali trse zastonj, bi s podporo 100 do 200 gld. za oral se lahko lotili novih na-sadeb. tedaj bi se v prvem letu kacih 150 do liOO oral na novo zasadilo. Toliko vinogradov pa ne uniči trsna uš v jednem letu. Tedaj bi se zraven uničenih že tudi v okrožji ležeči, le malo okuženi vinogradi lahko prekopavali.
Kavno tako ali  še  lažje   na Štajerskem. Tam je za vsem okolu (JO.0000  oral vinogradov.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski   spisal   Keue Lefi bvre.   Posloveni! * * * Stat noiuieis iimbra.)
Štirintrideseto poglavje.
Norec.
■ Dalje.
Ravno kar je na svetlo prišlo novo delo gosp. Revnarda, našega imenitnega govornika, našega slp-večega publicista. Ta knjiga, ki bode spisatelju vrata akademije nravt-tvenih in državnih znanosti gotovo odprla, se zove Jedinstvo (T Unite). Gosp. Revnard nespodkopljivo dokazuje, da vse nesreče in vsi prevrati v Francozih izvirajo iz jedinega vzroka: iz slabostim centralizacije. Ker so dandanašnji železnice in brzojavi odstranili vsakatero daljavo, more Francija, uzorna ta država, nazaduj a najti ustavo, ki jej dopušča, izpolniti svoj namen. Spisatelj združi v istej roki duhovsko in posvetno oblast, čudovito, skrivnostno sredstvo, da bi ž njim poravnal vso one razporc, ki svet od petnajstega stoletja sem razdirajo. Spisatelj zatare občinske zbore, '
deželne zbore, osrednje zbornice novinarstvo in vsa ona sredstva vladi nasprotne stranke, ki so se morebiti lehko še pripuščala v razsodni dobi, v veku boja in prehoda; a sedaj vse to nema nobeno pravice do obstanka v ustrojim uravnaneni stoletji, kakor je naše, in v najprvem centralizovanem narodu na svetu. Le jeden mož, pravi papež evropske olike, stoji v središči države, v svojej delavni sobi ima središče brzojavne mreže, ter bode vladal in vodil vso Francijo s svojo neizinotljivo in nepremagljivo voljo. Kot ustroj narodne vrhovne oblasti bode poosebljena ljudovlada („demokratija"), včlovečeni narod. Po tem ne bode nič moglo zavirati napredka; vsi razločki javnega mnenja bodo ponehali; vse glave krvavcev bodo z jednim samim mahom odsekane".
„Ko hitro se čitatelj spušča v podrobnosti le knjige, nemogoče je, da ne bi se za priprostost te sestave navduševal. To je pač znamenje vseh velikih, imenitnih iznajdeb. Odsilunal bode v Franciji le jedna duša in jedna misel. Vsa država skuj) bode le velik, ostroumno izmišljen stroj, katerega bode le jedno gibalo gonilo in vodilo. Kdo bi mogel motiti to veliko harmonijo, ki je le jedna sama nota dela V Jedna sama brzojavna poslanica, ponavljana v štiridesetih tisoč, občinah, bode od večera do jutra
prestrojila štirideset milijonov državljanov. — Delajte! poreče brzojav; in nemudoma bode dela za ves svet. — Učite se I in nevednost bode nehala. — Bodite krepostni! in zaprli bodo borso. — Bo-nite srečni! in vaša sreča bode ustvarjena".
„Neverjetno je, da se je človeški rod toli postaral, ne da bi bil vresničil to čudovito iznajdbo, ki bodii ime gospod:! lltvnanla povečnila. A seveda! parulja je še le od včeraj in električni brzojav še le od danes! Vrh tega so že naši kralji slutili to resnico, katero sedaj veleuineu mož v solnčno svetlobo stavlja. Ne da bi se bili katerikrat za pravo ali pravico menili, uničili so naši slavni vladarji vsako motečo jih oviro; hrepeneli so le po jedinstvu, naj velja, kar velja. Zato zgodovina tudi občuduje Pranja I., Richelieua, Ludovika XIV. in Napoleona. Že Saint Simon je v mraku zrl to čudovito prenaredbo; a slava, prerokovati jo, pristoja Dedvom-ijivo našemu imenitnemu in globokomislečemu Rey-
| nardu. Ni ga Francoza, ki ne bi mu te iznajdbi' in tega uspeha zavidal".
Oh, moj Bog! mislil sem; g. Revnard se sprehaja, gre, kamor loče; njega občudujejo in ga za-
j vidajo; Revnard j" več nego modroznanec, imeniten
1 mož je, jaz pa sem norec!
Ako se placa od orala 50 kr. rilokseme priklade, znaša to 30.000 gUl in z deželnim in državnim doneskom 90.000 gld. S tem zasadilo bi se 400 do 500 oral z američanskim tisom. Posamični vinogradnik pa bi tistih f>0 kr. za oralo tem raji plačeval, ker je potem zase brez skrbi, ako mu bode treba lotiti se nove nasadbe.
Odpraviti pa se bo morala še neka krivica, o kateri se je že govorilo in sklepalo  v državnem zboru, a konečno je ostalo vse pri starem. Lastniki morajo namreč p ačevati zemljiščni davek  z vsemi prikladami tudi za tisti vinograde,  kateri  so uničeni po trsni uši in zdaj  neso druzega, ko slaba paša    To je gotovo krivično  in zadeva tem huje lastnika, kateri je vsled opustošenja svojega vino- j grada ob glavni dohodek.   l*a ne le za uničene vi- j nograde  moral   bi   se   odpisati  zemljiščni   davek, j ampak tudi tistim  vinogradnikom,   kateri izruvajo stare vinograde in jih /asade z američanskimi trsi, ! vsaj za tri leta, dokler vinograd zopet ne rodi.
Moji nasveti glede filoksere se tedaj glase: j
1. Vsako zalivanje po trsni uši okuženih vinogradov, izkopavanje in izruvanje trsov ; z namenom,  da se uniči trsna uš iu zabrani njeno razširjanje naj poneha, ker je brezvspešno.
2. Preiskujejo pa naj se, kakor je uka-zano, vinogradi, da se bo vselej natanko vedelo, kje se nahaja trsna uš, kajti od tega zavisi daljno postopanje.
3. Država i.aj skrbi, za američanske j trsne sadeže, da jih vinogradniki lehko dobe, kolikor jih potrebujejo in sicer brezplačno. To bo državi le prva leta stroškov prizadevalo. Kedar bode že več 100 oral vinogradov zasajenih z američanskimi trsi, potem se bo dovolj šibovja dobivalo in ne bo druzega treba, nego podpirati naprave tržnic v raznih krajih. Gori omenjeni gospod baron Maji je letos dal več oral svojega vinograda v Vinarjih zasaditi z američansko „Vitis riparia' , ki pa se mora požlaiitniti, ker naravno njeno vino ni okusno.
4. Poseben deželni zakon določuje naprave konkurenčnega fonda v podporo vinogradnikom, kateri bodo prekopavali od tiloksere zadete ali v bližini tacib tiloksernili gnezd ležeče vinograde in jih na novo zasadili z američanskimi trsi. Ako je dovolj fonda, daje se sploh podpora takim vinogradnikom ki to store v katerem koli kraji.
5. Zemljiščni davek se odpiše za vinograde, kateri vsled trsne uši več ne rode, za tri leta pa z američanskimi tisi zasajenim vinogradom.
To so tedaj nasveti,  kateri se  naslanjajo na sedanjo vednost o tilokserni trsni bolezni iu se dado praktično izpeljati, ne da bi se vinogradnikom preveliko breme nakladalo. Z nasajanjein američanskih trsov  si  ne   le  obranimo  vinogradarstvo, temveč spravimo je na višjo stopinjo,  ker so američanski trsi jako rodovitni in manj občutljivi za  mraz in razne trsne bolezni,  kakor naši domači.   Ker moramo v naših krajih  po mojem prepričanji le bolj gledati na kvantiteto, nam bo ustreženo s trsi, ki veliko rode.   Kdor pa hoče imeti še posebna kvalitetna vina, iiua v anieričanskeni trsu trdno podlago, da ga požlahtni s katero koli plemenito  vrsto do-
mačih ali tujih trsov. Obupati vinogradnikom vsled I filoksere pa ni treba, odkar vidimo  lepe vspehe, povsod, kjer so se nadomestili domače trsi z američanskimi. Dr. J. Vošnjak.
Politični razgled.
.V.'i ranjc dežele. ■
V Ljubljani S. julija.
Da bi se zjedinila IIohenwartov in Lichten-steinov klub in tako utrdila desnica državnr^a zbora, ni verojctno. Vsaj organ princa Lichten-steina „Grazer Volksblatt" daje nam kaj malo upanja, da bi se to doseglo. Ta list pravi, da konservativni poslanci Predarelskega, Zgornje Avstrije in Sred- > njega Štirskega nemajo nobenega ves« Ija, pridružiti se preveč diploniatizujočemu Hohenvvartovemu klubu, in povekšati njegov števni aparat.
Nemški   listi  zagnali so bili velik  hrup, da okrog Velegrada razsajajo koze. Očeviden bil je njih namen s tem upitjem samo Slovanom ovirati  i cimanje na Velegrad k raznim Jlriotlovim »luv-uosiiiu. ki se letos tam vrše.  Namen so deloma tudi dosegli. Cesko namestništvo je prepovedalo korporativno romanje na Velegrad,  pa  tudi šlezijska deželna vlada, isto tako  tudi  n a m e s tu i š t v o v Trstu. Zdravniške komisije so na to po vsem Oger- : sko-Uradiškem okraji stikale za epidemičninii bo- ! leznimi in našle 23 bolnih za škarlatieo, 3 za tifusom, 2 za kozami, 2 pa za nepravimi kozami. To | gotovo ni veliko za cel okraj, v okolici Velegradski Batnej  pa neso zasledili nobene epidemič.ne bolezni.
Mi smo že povedali, da je „Nomško narodno i društvo" v Liberci na CVnUchi izključilo štiri svoje člane. Uzrok temu je, da omenjeni pri zadnjih vo- '; litvah neso agitovali za kandidata,  katerega je po- ] stavilo to društvo, ampak za nekega druzega kan- i didata, ki je sicer tudi neniško-naeijonnlen, pa ven- j dar nekoliko bolj  zmeren.   Izključeni dr. Halhvich je urednik „Iteichenburger Zeitung"-e, katera se je vedno odlikovala s svojo odločnostjo.       „Pokrok" : misli, da Nemci ne bodo dobili nobenega mandata, : ako se udeleže volitev za Praški mestni zbor.   Pri- | pravljeni so pa Čehi odstop ti jim nekaj mandatov, ako se ž njimi dogovore in pokažejo svoje miro- | ljub j«. A Nemci morajo razpustiti svoj „scliulvercin" in ne smejo ovirati ustanovljenja čeških šol v nemških mestih.   V to Nemci najbrž  ne bodo privolili.
Včeraj začele so se ministerske konference, da se posvetujejo o obnovljenji avNtro-OKcrNke nagodbe. Te konference pa še ne bode reševale stvari na drobno, ampak bodo le določile nekat ra občna načela. Nadrobno bode se pa poznejše ministerske konference bavile s tem. Carinsko vprašanje sedaj baje še na vrsto ne pride, ampak še le jeseni, da se bodo poprej o tem mogle izreči še strokov-njaške korporacije. Ogerski listi priporočajo carinsko unijo na zunaj z Nemčijo in dokazujejo, kake dobre i posledice bi imela za našo državo v narodnogospodarskem oziru. Hkratu pa tudi priznavajo, da bi bilo težko skleniti tako unijo, ker bi jej morali pritrditi trije parlamenti, avstrijski, ogerski in nemški : državni zbor.
Ker so <simriiisl i pri raznih državnih uradih j že večkrat prosili, da se jim zboljša plača, je vlada ; preiskala, kak je njih položaj. Te preiskave so po-i kazale, tla diurnisti v državnih uradih stanejo nad j dva milijona goldinarjev na leto. Najbolje so pla-j čani diurnisti pri uradih, ki spadajo pod trgovsko j ministerstvo, potem pa pri centralnih sodnijskih ob-j lastvih, najslabše pri okrajnih sodiščih, pri katerih I dobivajo navadno manj kakor goldinar na dan Sled-j njim se bode baje v kratkem nekoliko zvišala plača, i pri družili uradih bode pa ostalo pri starem.
Nedavno izdal je ©gorski naučni mhrster I ukaz, da učitelji, kateri so dobili spričevala sposob-
nosti v inozemstvu morajo še prestati izpit iz mad-jarskega jezika, ogerskega zemljepisa zgodovine in o oiierskem ustavovedenji. Mnogo učiteljev služi že nad 40 let in rajši gredo v pokoj, kakor bi pa še delali kak izpit. Obrnili so se tedaj do naučnega ministerstva da jim izpit pregleda. Ako ministerstvo ne usliši njih prošnje, pojdejo pa takoj v pokoj. To bode pa občine hudo zadelo, ker bodo morale najedenkrat v pokoj djati po 5 ali G učiteljev.
Ker porotna sodišča na lSrde].j«lt<»in neso hotela zatirati rumunskih listov, kakor bi bili radi Madjarji, se je n j m odvzela pravica razsojevati tiskovne pravde in bodo tako pravde izločevale se ogerskim sodiščem.
Viiauje države.■»
FraiicoNka zbornica vsprejela je mirovno pogodbo, katero je Francija sklenila s Kitajem. Monarhisti so pri posvetovanji skušali delati zapreke, ker so iz Anama prišla za Francoze neugodna poročila, škof Freppel je namreč predlagal, da bi se posvetovanje o napominani pogodbi zaradi tega odložilo, zbornica pa je zavrglo ta predlog.
Iz Mpimije pregnani republikanci, kateri sedaj bivajo na Francoskem, neki delajo priprave, da bi udrli na Špansko in tam podkurili ustajo V Parizu in v krajih na Spanjskem so že osnovali odbore, kateri imajo vse potrebno preskrbeti. Ako se v kratkem ne prekrižajo njih naklepi, bode Španija kmalu imela novo ustajo. Španske republikance podpirajo francoski radikalci.
Vladne banadske čete ujele so jednega glavnega ustaških vodij, Big Beara, z vso njegovo četo. S tem je ustanek jako oslabljen, če ne popolnem zadušen.
Dopisi.
1% <*oriijeg« €4ru«la G. julija, jlzv. dop.j Prihodnjo nedeljo bodemo slovesno  proslavjali slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metodija. Vabilu na to slavnost naj dodam še naslednje vrstice. Vabilo res ni tako razširim, a v resnici bode svečanost izredno velika in lepa, kajti ue mi, ampak celi okraj zahteva, da naj hi se pri nas ta res velikanska svečanost vršila. — Zakaj  ravno pri nas ? Mi imamo tolikošno cerkev,  kakor daleč na okolu nikjer; več tisoč I j udi j ima prostora v njej, ne, da bi drug drugemu bil na poti, razen tega imamo pa tudi v gradu tako velikanske dvorane,  da se še v mestih redko kje vidijo.  Ljudje so pri nas od prvega do zadnjega za svečanost uneti,  vsak hoče druzega prekositi. Prepričan sem, da bode naš trg 12. t. m. podoben najl pšemu vrtu, kajti iz daljnih krajev dobivajo, če pri nas pomanjka, različnih tva-rin, da se pleto najkrasuejši venci.   Mlaj bode pri mlaji stal, da tiode kakor bel gozd z zelenimi glavami, slavolok bode pri slavoloku.
Že 11. imamo večernico, razsvitljavo in ba-kljada, kojo priredi požarna bramba, drugi dan je v svitu budnica. Ob polu deseti uri vsprejem procesij in tujih društev, ob 10. uri velika cerkvena slavnost. Po cerkveni slavnosti koncert na kegljišči, katerega prirede Čitalniški pevci in Šmarska godba, ob G. uri zvečer prosta zabava v velikih dvoranah v gradu.
Is 3IottSrJa 5. julija. [Izv. dop.] Vsled vabila slavnega okrajnega zastopa in prečastitega de-kanijstva v Gornjem Gradu udeležil se bode „Savinjski Sokol" velevažno slavnosti v spomin tisoč-tetnice smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda
Kaj vidim V ime svojega rablja. Kaj pa je storil ta spletkar ? Ćitajuio :
„ Včeraj dobila je zdraviloznanska akademija poročilo najveće imenitnosti. Jeden izmej naših zdra-viloznauskih temenjakov, sloveči Olvbrius, zdravnik norcev, čital je spomenico o duhovitosti, veleumu in norosti. Dokazal je, da po sočutnem traku, ki v nas delovanje možganov veže z delovanjem želodca, iz zadnjega ustroja izvirajo ter se  po  njem tudi ravnajo konečno vse one živčne moči, katere ljudje navadno zmožnosti imenujejo. Duhovitost je nevroza (nevrose), veleum je dolga gastrita, norost pa je nagla, huda gastrita. Da bi svoj sestav bolje podprl, navedel je doktor kaj zanimljiv vzgled. Ta trenutek ima za svoje poskuse  na razpolaganje kaj dragocen predmet. To je neki doktor L . . . ., ki se v svojej uor.osti domišlja,  da je bil  nenadoma v Ameriko prestavljen in da je tam prebil teden duij. Blodnoinislije  tega ubozega moža je neka čudna zmes pričutov, spominov in izvirnih nazorov, katere doktor Olvbrius z največo skrbjo zasleduje iu opazuje. Bolezen je silno huda. Učeni Olvbrius vender upa, da jo bode v počasno premeuil ter jo s puščanjem krvi,  kropilninii kopelmi in spretno urejenim življenjem prestvaril.   Ce se mu to posreči, je re-
šeno vprašanje. Iz napol ozdravljenega norca postal bode veleum. Ko hitro bode izkus dognan, predstavil bode učeni zdravnik norcev svoj predmet naravnost akademiji. Odveč je pač povdarjati nasledke te čudovite iznajdbe. Franciji manka velikih mož, a na ta način jej bode sedaj naj lože umetno si jih izdelovati in ves svet ž njimi preskrbljevati. Le v Cha-rentonu je tritisoč bolnikov, kateri se bi s pravim postopanjem v pičlo šestih mesecih lehko prestva-rili v pesnike, glasbarje, umetnike vsake vrste. Tam je pač na stotine nepoznanih Mozartov in Raphaelov.
„To berilo, z reškimi opombami in duhovitimi besedami prepleteno, so poslušali z največo pazljivostjo ter je pogostoma s prikupljivim memraujem pretrgovali. Pač težavno je kazati več duhovitosti kakor jo je kazal dohtar Olvbrius. Slišali smo tudi, da se nekateri za njegovo zdravje boje; ako smo ga mi videli, umirila nas je popolnem trdnost nje-! govik mišic in močnost njegovih pluča.
Trikrat tepec! vzkliknil sem; vender si še manj bedast od onih, ki te poslušajo! Ti si učenjak, j akademik, modroznanec, jaz, ki te izsikujem sem pa norec!
Ne, ne povrnem se več v to napihnjeno družbo, ki se resnice boji in katero love kakor škorjance,
z zrcalom jih preslepivši. Če me nemisleča tolpa zavrne, izključim jo tudi jaz iz mirnega svojega bivališča: samota mi zopet povrača svobodo. Tu naj živim in umrjem, tolažen po sv. Blagovesti in obdan z onimi starimi prijatelji, ki so zmeraj zvesti in ki nikdar ne lažejo: Sokrates, Demosthenes, Ciceron, Dante, Cervantes, Louis de Leon, Milton. Tudi vas, dragi mi pesniki, govorniki, državljani, so ljudje zaničevali, preklinjali, izganjali, zapirali, morili. Norci in uporniki v življenji postali ste še le po smrti modrijani in domoljubi. Darilnike svet postavlja le žrtvam, katere je udušil. Zgodovina človečnosti, človeške uaobraževanosti je zgodovina mučenikov.
Zakaj bi tudi jaz ne trpel jedno uro ? Da si ravno nesem imeniten mož, ali pa nesem vsaj zagovarjal imenitne stvari? Kdo ve, ali mi ne bode domovina še zarad gnusa pred tepci, ki jo mol-žejo in slabe, odpustila mojo surovost in ostrost? Kar je grenko ukusu, sladko je srcu, pravi prislovica; tako je tudi z resnico. Zdravilna je kot vonjava zelišč in gozdov, kot veter, ki prek ledenikov in morja vleče; kdor je živel v tem krepkem, zdravem zraku, uduši se v nižinah in močarinah. (Koneo prih.)
v dan 12. t. m. v Gornjem Gradu.   „Savinjski So*-kol z veseljem ustreza vabilu tako odličnih, njemu j naklonjenih gosposk, zatorej vabi vse svoje društve- - . nike, da se slavnosti udeleže ter po svojej moči vse storijo, da bode društvo slavnost izdatno poveličevalo.   „Sokoli" z vso društveno opravo zbirali se bodo omenjeni dan zjutraj do polu 7. ure v čitalnici Mozirski, točno ob 7. uri odpeljejo se v Gornji Grad, kjer se udeleže cerkvene slavnosti in tudi potem ljudske veselice.   Ob 5. uri popoludne ima „Sokol" odhod iz Gornjega Grada nazaj v Mozirje. Zunanjim društvenikom se to-le po časopisih na-manja.
Ob Savinji in morda tudi na spodnjem Stir-skem sploh se bode teško kje velevažna ta tisoč- I letnica tako veličastno obhajala, kakor v Gornjem Gradu, kjer ima krasna cerkev v velikem altarji sliko svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Me- I todija in ker je ne samo v cerkvi jako veliko prostora, ampak tudi tik nje v gradu za ogromno število naroda. Vsi narodno zavedni našega okraja so v tem namenu složni in hvaležni prečastitemu gospodu dekanu v Gornjem Gradu, ki so izprosili od milostljivega knezo -škofa dovoljenje, da so bode 12. t. m. pri vseh farah našega okraja le zjutraj božja Služba opravljala, druga pa za ves okraj ob 10. uri dop. in ob 2. uri popoludne v Gornjem gradu.
Le malokateri bode tako srečen, da bo letos v Velegradu svoje slovensko srce hvaležno k Bogu ' povzdignil ter najgorkejše molil za ubogega zatira-ranega Slovana.  Združimo se torej doma,  da sto- j rimo, kar moremo v velevažnih trenotkih.  —   Ne I prezirajmo malomarno redke prilike, pri katerej so narodna zavest mej priprostim ljudstvom tako iz-datno pospešiti more.
\/ Vranskega okraja 7. jul. [Izv. dop.] Nedavno ste poročali na kratko o Vranskem notarji j Scbvvarzenbergu.  Kar se tiče političnega njegovega j mišljenja, je bilo poročilo, Vam poslano, okolščinam 1 primerno.   Opazka pa, da se v njegovej pisarni ne j izposlujejo  slovenski  beležniški  akti,  n i resnična. | Imeli smo priliko, iz njegove pisarne dobiti v roko j slovenske pogodbe, pravilno v naščini pisane in na podlagi mnogostranskih izjav moramo javno reči, da se v pisarni beležnika Sclnvarzenberga stranke vprašujejo, v katerem jeziku jim je želja imeti dotični akt. Da je pa imenovani beležnik poleg svojega nemškega  mišljenja hud sovražnik Slovencev in da ima vedno svoje ljudi, ki nas ščujejo, to spada pod drugo preilalce.
Naš kmet naj le zahteva   da dobi sloven sko pisan akt, saj mu ga nihče zabraniti ne more.
Domače stVarL
— ( „L e tujcem sreče svit v K r aj n i žari") tako tožil je Preširen, tako si pa mislijo tudi vsi naši domači zdravniki, kajti za izpraznjeno mesto vladnega svetnika in zdravstvenega deželnega referenta za Kranjsko (mesto uinršega dr. Stdckl-a) predlagan je „primo loco" dr. Keesbacher, isti Keesbacher, ki se je pri vsakej priliki kazal strastnega nam nasprotnika, ki je tolikrat in tako zagrizeno govoril proti nam. Ker se sme sklepati, da bode tukajšnji terno-predlog odločilen za imenovanje, bode zopet jedno najboljših služeb, pravo „sinecuro", dobil tujec, zaslužni domačini pa, ki imajo jednako, in še večjo sposobnost, nego Keesbacher, pa smejo še nadalje upati inče se jim ljubi Keesbacherju — čestitati.
— (Coroninijev klub.) Člani tega kluba, kolikor jih je zopet voljenih, bodo v kratkem imeli predposvetovanje. Coroninijev klub izgubil je 5 sedežev, a le 2 pridobil. Knez Egon Hohenlohe, katerega so veleposestniki goriški volili, ne bode pristopil temu klubu, pač pa R. Luzzatto, novo-voljeni Tržaški poslanec.
— (Imenovanje.) Gosp. Fran Višnikar, sodnijski pristav v Ilirski Bistrici imenovan je okrajnim sodnikom v Ribnici.
— (Vabilo k slavnostni besedi z bazarom) na korist »Narodnemu domu", katero priredita čitalnica Ljubljanska in društvo „Narodni dom" v spomin sijajnih dni leta 1883. o navzočnosti Njih Veličanstva presvitlega cesarja v prostorih čitalnične restavracije v nedeljo 12. julija 1885 s sodelovanjem c. kr. vojaške kapele baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. Morlev — „Fanfare des Cuirassiers", svira godba. 2. Barbiere —Ouvertura k operi „Perdita", svira godba. 3. — Slavnostni govor gospoda Terstenjaka. 4. Komčar — „Olga", svira  godba.   5.  Herold   —   Ouvertuva k operi
„Cam^ ta", svira godba. 6. Tovačovsky „Na gorah", poje i* loški zbor čitalnice. 7. Strauss — n^oč v Benetk ah", potpouiri, Bvira godba. 8. Gounod — „Ljubki a cvetka" iz opere  „Faust",  svira godba.
9. F. 9 '•• Vilhar — „Mrtva ljubav". Pesen za tenor s spren djevanjem orkestra; poje g. Ivan Meden.
10. Ros sini — Introdukcija in zbor iz opere „Se miramid |Q", svira godba. ll.Bacho — „Franciska", svira gJ »ba.   12. Thomas — Introdukcija k operi „Hamlet' * svira godba.   13. Šintelj — „Kranjska dežela",    poje moški zbor čitalnice. 14. Strauss — „Nagajivk a", svira godba.    15.  Vilhar-Santej — „Jamska    Ivanka",  svira godba.   16. Eisenbut — „Moja ljul >av", osmospev, pojd» gospodje: Razinger, Pribil, Šta mcar,  Pelan, Kruleč,  Pucihar,   Nolli in Paternostei \   17. Millocker — „Gasparone", svira godba.   18    — I"Utnica.   Začetek ob 8 uri zvečer. P. n člani   Ljubljanske Čitalnice so prosti ustoprrine; gostje plača, jo 30 kr. za osebo, otroci 15 kr. Opomba V „bazaru"    prodajala se bo bogata zaloga raznovrstnih lepih , koristnih in- mičnih dobitkov narodne loterije, kate ri so ostali ali nezadeti ali bili podarjeni „Narodnt mm domu" za „bazar* itd.   K obilni j udeležbi vabi  najuljudneje Odbor. {
— (Kr aj carska p>od ružni ca  „Narod- [ nega doma" ) je pričela Že svoje   delovanje.   V j Ljubljani ima že nad; 5000 udov in te dni  prične j njen  odbor poverjenikom razpošilja vati  knjižice z markami. Vsaka knjižica ima na pla tnieah navod, kako pobirati doneske. Da ae namreč olajša poverjeniku nabiranje in kontrola tako malih zneskov, j kakor jih pobira  krajcarska podružnica, daje mu Odbor knjižico s krajcirskimi markami v roke. Vsled J tega nema poverjenik nikake sitne pisarije;, prejetih i krajcarjev ni treba posebej   zapisovati,   ne posebej shranjevati; kolikor mark mu nazadnje  manjka v | knjižici, toliko krajcarjev je prejel, toliiko jih mora ! oddati v Ljubljano,   knjižica ima na   vsaki  (levi) \ strani deset predalov,, v katere  poverjenik  v po- j ljubnein redu piše imena ali znamenja m lov svojega okraja;  na jedni strank ima torej deset udov prostor. Vsak ud plača na mesec 1 krajca.r,  na leto 12, in zato se razsteza od vsacega predala proti I desni dvanajst mark po krajcarji, ki se  prav lahko druga od druge trgajo.   Knjižica je teduj preraču- : njena za jedno leto in za sto udov. Mark e se jemljo od desne proti levi strani. Znamenje I "M. na prvi marki pomeni „prvi mesec"; II. M. na drugi marki I »drugi meeec" itd.   Kraj carski doneski se pobirajo : mesečno; za vsak krajcar so odtrga udu v potrdilo jedna marka njegovega predala,  iu sicer tista, ki Ima število meseca, za katerega je plačal.   Če kdo želi za več mesecev  skupaj dati udnino,  izroči se mu ob jednem toliko mark, kolikor je dal krajcarjev. Ako hoče kdo več na mesec plačevati, nego 1 krajcar, odpre se zanj v knjižici toliko predalov, kolikor na mesec krajcarjev daje; toliko mark.se mu tudi ob jednem izroči. Marka naj se pri plačilu nekoliko natrga, v znamenje da je obrabljena. Po markah, ki še stoje v knjižici, poverjenik lahko vidi, kateri udje so že storili svojo dolžnost, kateri pa ne.   One, ki so pozabili na mali donesek, naj blagovoljno potirja in jim izroči zaostale marke. Ko bi kak ud plačal, a ne hotel marke vzeti, naj jih poverjenik kljub temu odtrga, a potem takoj uniči. Prejeti  denarji  se v poljubnih  časih   pošiljajo v Ljubljano ali pa koncem dvanajstega meseca, torej takrat, ko je prodanih vseh 1200 mark iu je knjižica prazna. Z zadnjim zneskom vred priloži naj se tudi knjižica. Pred pošiljatvijo naj si poverjenik od nabranega dem rja uračuna poštnino, da ne bode sam na škodi. Denar iu pisma naj se pošiljajo pod naslovom:
Krajcerska podružnica „Narodnega doma" (Dr. J. Stare)
v Ljubljani.
Poverjenikov se je žo veliko število oglasilo, celo telegra,fiČno. dobil je odbor ponudbe od odličnih rodoljubov      pač najlepši dokaz, da je ideja kraj-carske podružnice padla na rodovitna tla. Na delo tedaj rojaki!
— (Našemu slavnemu rojaku g. Davorinu Jenku) izročila je preteklo soboto posebna deputacija Belgraških Čehov naslednjo krasno pisano adreso: Slovutny pane! Vjbor českeho za-bavniho spolku nLumir" usnesl se ve sve schuzi dne 20. června 1885, aby Vam vvjevil jmenem be-lehradskycli Čechu hlubokou uctu, jakou jevime k Vam, čteny pane, pro Vaši neunavnost, s jakou pracujete na poli slovanske hudby. Projevujeme Vam timto neobmezene uznani za ty tak četne pisnč,
jakymi Iste bbohatil alovanskv zp*v a zvlaste Vaši pisen: „Naprej zastava Slave"! — kteri již po 25 let v naši mile vlasti Češke pri nezčetn^h pfiležtostech narodni nadšeni vzbuzuje a tak u nas znarodnčla, že nemine žadna slavnost, aby se tato nrkolikrat s orig. slovinskyra textem nezaspivala a pfi pohodu nezahrala. Phejeme Vam jeste z hloubi srdce, by Iste jeste drahna leta pracoval na poli posvatne gudby slovanskč. Mno-gaja ljeta! Na zdar! —
V BMehrade 23. června 1885. Josef S voboda, František Nekvasil,
t. č. jednatel. t. 6. pr«dat'<l».
— (Vabilo k slavnosti) v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodiju, kojo priredi Čitalnica v Gornjemgradu v dan 12. julija 18^5. 1. Spored: I. Ob 3. uri popoludne koncert na kegljišči. II. Ob G. uri zvečer zabava v velikih dvoranah v gradu: a) slavnostni govor, b) prosta zabava. Igrala bode občno znana izvrstna godba iz Šmarja. Ustopoina k večerni zabavi izvzemši tuja društva 30 kr. Opomba. Tisti dan bode tudi velikanska cerkvena slavnost v isti namen in sicer: I. Ob '/a 10. uri dopoludne dohod in vsprejem? društev in procesij. II. Ob 10 ori cerkvena slavnost. K mnogobrojnoj udeležbi vabi Odbor.
— (Na današnji mesečni somenj) postavilo se je 390 glav živine in sicer: 180 konj, 76 volov, HO krav in 24 telet. Kupcev bilo je malo na sejmišči in tudi kupčija ni bila živahna. — Na sredi sejmišča za govejo živino napravil se je lep vodnjak in korita, tako, da se lahko do 20 zivin-Čet h kratu napaja; ravno tak vodnjak napravil se bode tudi na konjskem sejmišči.
— (Iz Idrije) piše se nam v 7. dan t. nu Nesrečen dan za Idrijo. Včeraj opoludne mej grozno nevihto treščilo je v mestu v hišo posestnika g. G. Kumra. Strela udarila je v streho, ter šla skozi tri kuhinske oboke v kuhinjo prvega nadstropja in ondu ubila gospo A. Grilcevo, mater dobro znanega umetnika g. L. Grilca. Iz kuhinje šinila je strela dalje v spodnje prostore in potem v tla. Vsi v hiši bivajoči ljudje bili so hudo omamljeni in- ostrašeni, pa posebno hudega se drugemu ni nobenemu nič pripetilo. Hiša je malo poškodovana. Druga nesreča zgodila se je popoludne ob pol 4. uri na mestu, kjer so stale pred malo leti stare Leopoldove peči živega srebra. Nabirali so v izkopanih globinah trije rudarji bogato sreberno šuto. Vsled silnega deževja odluščil se je kos peščenega zemljišča. Delavci zapazili so to še o pravem času in skočili na stran. Dva sta 86 srečno rešila, tretji, J. Ozink pa je mej skokom na stran ne rečno pal, ter vsled nesrečnega padca in zasipa na životu težko poškodovan. Odnesli so ga domov, kjer je previden s sv. zakramenti kmalu umrl.
— (Nesreča.) V Trbovljah je v soboto 4. t. m. delavca Frana Medveda v premogovi jami ubilo. itanjki zapusti revno božjasti podvrženo ženo in četvero otrok.
— (V CelovcL) poneveril je poštni asistent Anton Giinzl 1001 gld. 90 kr. ter v 2. dan t. m. iz Celovca ubežal.
— (Okraj na posojilnica v Krškem, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo) ima svoj uradni dau ob torkih, ko tO ob Va 4. uri popoludne seje načelstva, pri katerih se vsprejemajo novi udje in dovoljujejo posojila.
— (A n ti s p iri t is t i č ne predstave.) Gosp. Homes In gospa Fey, ki sta na Dunaji priredila nad GO antispiritističnih predstav, prišla sta iz Zagreba v Ljubljano. Zagrebški listi pisali so o njiji-nih predstavah jako obširno in pohvalno. Gospod Homes in gospa Fey sta vrstnika slavnemu Cum-berlandu. Glavna točka njih predstave je Ugibanje mislij. Gospa Fey z zavezanimi očmi ugane damo, katero si je kdo mislil, številke, ki jih je kdo na tablo zapisal, ter najde iglo, ki se je za njene odsotnosti v stranski sobi kamorkoli skrila. 1'osebno zanimiva je baje predstava z zvezanim „uiediuin-om* in čarobno omaro. V par dneh bode nam prilika, osobno prepričati se o tem, kar smo do sedaj v tujih listih čitali.
______________mm.....___
. _________________——_—-——__
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 8. julija. Vladnim svetnikom in zdravstvenim deželnim referentom za Kranjsko bode imenovan dr. Keesbacher.
Dunaj 8. julija. Baron Wodianer umrl.
Budimpešta 8. julija. Bolgarski knez dospel semkaj in ogledal si razstavo.
j
Peter/bttrg S. julija. „Journal de St. Peterbourg" pravi o Salisburvjevem govoru v gorenjej zbofnici: Mi se o tem nečemo obširneje izreči, nego Salisburv, nam zadostuje izrecna volja Angležev, da se doseže sporazum-ljenje.
Carigrad 8. julija. Orkan okolu Angore (v Mali Aziji) razdejal je tristo his.
Savbusch 7. julija. Ker je celo noč lilo, kakor bi se bil oblak utrgal, naraščata Sola in Ka-szaravva jako silno. Voda stopila je čez bregove, preplavila selo Ispe na desnem bregu popolnem. Tamošnje biše so v nevarnosti, zatorej se praznijo. Polja vsa pod vodo. Sola še vedno narašča, dež neprestano lije.
Spretna  ranoeeljska operacija.
Ameriški poslanik na Dunaj i, gospod Kasson, je pred kratkim sporočil svojej vladi zanimivo poročilo o čudovitej ranoceljskej operaciji, katero je nedavno poprej izvršil gospod profesor Billroth na Dunaji; to je bila neka čudovita sekcija želodca, pri katerej se je skoraj tretjina želodca odstraniti morala, in kar je še čudnejše, bolnik je zopet okreval, — slučaj, ki se še do sedaj ni nikdar pripetil. Bolezen, katera je zahtevala to operacijo, bil je rak v želodci, in spremljajo jo sledeči simptomi:
Jedi nič več ne diše; v želodci se čuti nek čuden, nepopisljiv in jako mučen čut, kateri je podoben nekej nedoločnej otrpnelosti; na zobeh se nabira, zlasti zjutraj, masten slez, ki zapušča jako neprijeten okus; uživanje jedij ne odpravi te čudne otrpnelosti, temveč jo še le povekša; oči upadejo in porumene; roke in noge postanejo mrzle in mastne, — kakor bi jih pokrival mrzel pot. Bolnik čuti zaspanost in spanje ga ne okrepča; čez čas postane nervozen, razdražljiv in nevoljen; njegove misli nadlegujejo slabe slutnje; kadar ustane, se mu vrti po glavi in šumi mu po ušesih in mora se česa prijeti, da ne pade; čreva se mu zapirajo, koža je pogostem suha in vroča, kri se strdi in zaostaja, tedaj ne kroži več redno. Pozneje bolnik izinetava brano, katero použije, in čuti pri tem kisel ali pa tudi sladak okus; po gostem mu srce hudo tolče in misli, da boleha na srci; naposled pa ne ostane nobena hrana v njem, ker se čeva popolnem ali pa vsaj deloma zaniHM\ 146—6) Kakor je tudi vznemirjajoča ta bolezen, vendar se onim ni treha bati, ki bolehajo na omenjenih simptomih, kajti v devetstoindevetindevetdesetib slučajih izmej tisoč ne bolehajo za rakom v želodci, ampak za dvspepsijo, katera bolezen se pa lahko ozdravi. Najboljše in najgotovejše sredstvo proti tej bolezni je „Shiiker-ekstrnkt", rastlinski preparat, ki se dobiva v vseh lekarnah. Ta ekstrakt zgrabi bo lezen pri korenini in jo radikalno odpravi.
Osobe, kojim se zapira, trebajo „SeigeI-ovih omehčilnih pil" (Abfdhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktomu. Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje. odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalniin pilam" 50 kr. Lastnik .,Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited,
21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
J A X i: Z IIA It X A. Lekar „Pri zlatem levu**, Kremsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: I-Jubljasia: J. pl. Trnk6c/y. Idrija: \Varto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novome8t0: D. Hizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cber, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Ureze: Aicbinger. Hennagor: J. Weth. Trbiž: .1 Sie^el. \Voltsherg: J. lluth. Gradec: F. Ks. Gschiilav „pri sv. Ani". Maribor: \V. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schinitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. Ftlrst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pes- 1 ledrer. Leihnitz: Kussbeini. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Uotteinuaiiii: F. Illingov naslednik. Stainz : V. Timouscbek. \Veitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christot" .ic:li. Nnvigiad: (iionović. Sušak pri Reki: "VVertbeimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Androvič in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
i. - inr npr;: *jii*iv»i. Slavna čitalnica v Vipavi i Naročnin m i«- sedaj plačana do 81. oktobra t. 1. — Slavno društvo „Edlnoat" v Vipavi: Naročnino imate sedaj plaćano do 30. julij a t. I.
Elisekiitlrne dražbe.
(I/, uradnega Hita.) 2 eks. dr/.b. pos. Katarinu Florijanoi3 i/. Sure, &05 gld., 21. jii11i». v Loki. — l. «'ks iiržii. pas. Francu Piria
Z Vira, 45<) "jfld., 17. julija, v Kamniku. _
7. julija.
Pri eMpuv; pl. Rottenberger z Dunaja. — Maver i/. I
Budimpešte. — Gereič iz Karlovca. — GrosB z Dunaja. — ;
Di.niirrlj i/, Z»gnrja. ...   ... ., , '
,i   i:  Hoiovvit/. / Din.upi. — Dr. Ilollinan i/, i
Trsta. — Plan, Reltenfefd r> Dunaja. — Z\vitter h Golovca. 1
ST
Tržne ceno v fjiibljaui
dne 8. julija t. L
mm		kr.		S	\,
! Pšenica, hktl.   .   . .	♦i 82		Špeh povojen, kgr.	t	
Rež,          „ ...	■r-	4	Surovo iii.isi.i .		>4
i Ječmen,    „ ...	4155		Jajce, jedno ....	-v	21
Oves,        „ ...	3157		Mleko, liter ....	-L	8!
1 Ajda, .     „ ... Proso,       „ ...	5	4	Goveje       meso, kgr.	1;	64
	6	1	Telečje          n ■		&6J
| Koruza,     . ...	3	Sfi	Svinjsko        „ „	V	HB
Krompir,    „ ...	4	—	Ko&trunovo    „ „	—	.'{>
Leča,        „ ...	8	-	Pišanec.....	—	30
Grah,        „ ...	8	_		—	1 'i
Fižol,        „ ...	8 50		Seuu,    100 kilo    . . Slama,   „           • •	1	69
Maslo, kjrr.		96		1	•;o
Mast, n		H->	Drva    trda. 4 0 nietr.	7	
Speh frišen, „	—	bi	mebka,   . „	0	—
Meteorologično poročilo.
1 9 i °	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrova	Nebo *	Mo-krina v ram.
7. julija	7. zjutraj. 2. pop. 9. zvečer	736'<it> ram. 736 32 m m. 737 54 mm.	16-20 C 24ft°C 180" C	al. jz. ■tja. brez v.	obl. d. jas. obl.	OeOmin
Srednja temperatura 196°, za 1*0* nad DOrmalotu.
IDuLsn.stjsikza, Toorza
dne 8. julija t. 1. (Izvirno telegrafidSo porodilo.)
Papirna renta..........82 gld. 60
Srebrna renta..........Hli
Zlata renta...........109
r>°/0 marčna renta.........99
Akcije narodne banke.......865
Kreditne akcije.........286
London........... 1-4
Srebro.......... • —
Napol.    ...   -........ 9
v, kr cekini.......... 5
Nemške marke    . ... 61
4u/0 državne srečke iz l 18.">4 250 gld. 12? Državne srečke iz 1  1864 100 gld 167
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 108 Ogrska zlata renta 4°/0    .       .       . -„     papirna renta 5°/0      . . .
5Va štajerske zemljišč odvez oMig . Dunava reg srečke 5°/0 100 gld
Zemlj obč avstr. 4l/i0/0 alati zast listi i'rior. oblig Eli/.abetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove Hrečke ...     10 r
Akcije anglo-jivstr. banke 120 r
Trammway-društ  velj. 170 gld a. v
kr.
98 92 104 11« 124 114 10G 175 17 98 19:>
45 U5 45
60
fjO
87 89 10 75 75 85 •w5 60
25 96 75 75 75 25
Poslano.
(.7 ■ 25)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije tužne
KTSELlrlE
poznate kas najbolje ckrepljujurše piće,
I kaa .zkušan liek proti trajnom kašlju »tuoevine I žclu'ina bolesti 'jr'iljrtna i proti me!; rnlirt kat:<ril,
! M ATTO X U A
Karlovi vari i VVidn.
VELIKA RAZPRODAJA.
Posoda iz ploščenine, železna, postekle-nena in porcelanasta posoda
prodaja se pori tovarniško oeiio lisi slaiTii: y.iviiisU«'i«i s<>JiiiiK«'*i ntalepvoti pariiv^a luliiia.
Častiti p. n. občinstvo vabi inlano (395—3) T. O-., trgoW a pnsodo
Bela papiga (papagaj)
z rndečima nšesoma je danea zjutraj u»*la. Kdor jo ujame in nazaj prinese na Fol|ansici n»sip At. lte dobi primerno nagrado. (409)
Trgovsk pomočnik,
dober prodajalec, vešč slovanskega jezika, išče mesto ▼ jednej mešanej trgovini. (394—2)
Dopise v Zagreb, poate rcatant« 8. lOO.
I znrj enega
e-------
h pravico namestovanja vsprejme takoj
(410—1)     Dr. Josip Sernec, advokat v Celji.
iecoli-eva esenca za želodec,
,        v'     ka«ero pripravlja "      v .
G. PICCOLI,lekar v Ljubljani,
i ). .Iravlja kakor je razvidno w. zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuha, bodenje, krč, žnlodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust.
Cena ateklenlol 10 novo.
(348—10)
ZDtto lepi, do"bro oliranjenl ■ v   •  • •
kočiji«
jedna na pol odprta, druga zaprta, skoro novi, — isto tako na pol odprt (411—1)
eleganten koleselj
ima na prodaj po ugodnih cenah •losi p l<avrt»iičič t Postoj ini.
Dr. i|)rAiiKt>r-tev(>
kapi j iee za želodec*
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiickiii?. me-iliciuski Hovetnik dr. Gonu, dr. Miiiinin«; iu mnoge druge-zdravniške avtoritete no je preskusile in je za izvrstno domače (ne tijno; sreiistvo priporočajo proti vsem /e!mirnim in trebušnim boleznim. Ponudijo takoj proti migreni, krča v želodci, oniedlevlei. glavobolja, trebahobnljn, lanlizenja, lelodcnei kislini, vedigovanja, omotici, koliku. Akrofetjnon itd., proti zlaiej žili. zapreti u. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo sliist do jedij. PosluiBir«' samo z malim in prepri-i-ajte se sami. J (ina stekl. 50 in 30 kr.
I*ri gospodo leUurJi SvoImmII, pri Kltitem orlu. »m 1'roširiiovoiit in;ii. (7Iti—53)
^W Jk A k, A. t*. Ak.     Ak.      Jk. Jk. m* Jk Jk>     Jk *%.
P
ne siuele bi we ,v nijednom gospodinjstvu pogrešati in s«, se že tisočkrat sijajno osvedočlfe pri /.altasiinji človeškega telesu, glavobolu, otrpnenlh udih, skaže-lu-iii želodcu, jetrnih In oblstnib bolesnih: v ikatljah a 21 kr.: jeden ieavoj s 0 škatljatni 1 }rld. 5 kr. — Manj kot j eden zavoj se s pošto no razpošilja.
A
i
i
i i
4
4
4
A Ml
A
Kri čistilne krogljice
(402—l)
irinii kvaliteto, iz najboljših Stirskih sorskih malin in z odlično i ronrn. s i»v«?u v«ulo in nekaterimi kapljami Htillorsku k-siiiio ;i j<^ odlifino sredstvo proti vročini, navalom krvi iu slibemu želodcu in okrepeujoča z.dra ■ iina pijnč.i non i)lus ultra. 1 kilo HO kr., '/_. kilo 40 kr. Prodaja hi razpošilja po poŠti
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani.
> >
►
►
>
r
xir v ~w *W ▼    Ar v W *W v
Kr%e t* h iynf> i^-i.^r\a
A t1
i i.
i
D*
m
r
H
o ~
O I
« l
► I
H3 g.
r—I b,
co £
P i. pa sš p*-
O ĆD
3 o
Vez iieO&as tlnl 5
v tukajšnjem •
deželnem gledališči!
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar.
predstava,!
katero bodeta priredila
sloveča čitatelja mislij
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".