Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeUska Izdala celoletno vJugo-»lavljl SO Din, M inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp. peUt-vrsta mali oglasi po I 50 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, velllU po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veCiem B naročilu popust Izide ol) 4 zlul. aj razen pondellKo in dneva do oraziiiKU Uredništvo /e v Kopllarlevl ulici St. 6 UM Rokopisi se ne vračalo, nefranUtrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon štev. 50, upravnlšlva Stev. 328 Uprava le v Kopllarlevl ul.St.b Čekovni račun: Clubl/ana Stev. 10.650 ln 10.34» xa tnserate. SaralevoSt. 7563, Zanrcta St. 39.OH. Praga In Dunal St. 24.797 ,Qre samo za sklicanje parlamenta/ RADIČ POPUŠČA. - Z ZAHTEVO PO SKLICANJU SKUPŠČINE KRIJE SVOJ UMIK. -SEJA RADIKALNIH MINISTROV. - PAVLE RADIČ POSREDUJE. - NOV RADIČEV ULTIMAT. — LJUBA JOVANOVIČ PRI KRALJU. - KOALICIJSKA VLADA ŠE VEDNO V OSPREDJU. Kam? Belgrajske vladne krize so najžalostnejša slika naših političnih razmer. Imamo celo vrsto strank in klubov, ki so na razpolago vsaki kombinaciji, ne da bi vprašali za načela, ki jih bodo izvajali v vodstvu državnih poslov, ki prepostavljajo osebne ali klikarske koristi brez ozira na blagor države in naroda. Komaj se pojavijo glasovi o izpremembah v kabinetu, že se oglasi n. pr. Pribičevič in Žerjav in poudarja, kako nujno potrebni so državi samostalni demokrati, pa naj novo vlado sestavlja g. Pašič ali Jovanovič ali Da-vidovič ali kdorkoli. V politični nedoslednosti in vztrajni borbi za oblast je prekosil Pribi-čeviča samo njegov drug g. Stipica Radič. Človek bi mislil, da se ob takem obilju ministrskih kandidatov mora rešiti vsaka kriza v 24 urah. In vendar se stalno v vsakem slučaju ponavlja priskutno zavlačevanje, ki mu manjka vsak povod in vzrok in ki škoduje državi in njenemu ugledu na zunaj, še huje pa državni notranji upravi, ki s tem vsake četrt leta zastoji in uniči še ono malo dobro, ki ga ima državni aparat vsaj od normalnega rednega poslovanja. Pri vsaki krizi izgleda, da moramo dokazati, da smo Balkanci v tistem nesrečnem pomenu besede, s katero zapad označuje nazadnjaške pol. razmere v jugovzhodni Evropi. Sedanja kriza se odlikuje po posebni Ogabnosti. Ogromna korupcijska afera je dala povod za demisijo. Stjepan Radič je svečano napovedal boj korupciji in kot ljudski tribun zahteval sklicanje skupščine, ki naj sodi in obsodi sina in s tem seveda tudi očeta. Ves svet sedaj ve, kako daleč smo prišli. Vsemu svetu smo se s to krizo obtožili, da pri nas korupcija vlada v najširših krogih, da naš državni denar gine v žepih visokih goljufov, ki so pod senco »odličnih« rodbinskih zvez imunizirani pred sodnikom in biričem. Druga faza krize nas je še huje osramotila. Med voditelji strank vladne koalicije se ne vodijo pogajanja več o tem, kako bi se korupcijske afere do dna razčistile, nič več se ne stavi za prvo nalogo nove vlade zadostitev pravici, povrnitev škode in kazen krivcev — vse to sta Pašič in Radič opustila in sedaj gre samo še za nekaj formalnosti, O katerih naj bi se voditelji sporazumeli in s tem krili svojo kravjo kupčijo. Tako torej. Najprej priznamo, da ni nobenega rednega sredstva več, ki bi moglo za-treti korupcijo — tako huda je, da mora pasti vlada. Pri pripravah za novo vlado pa doka-žemo, da ni v nas več tiste odporne sile, ki bi bila potrebna, da nimamo več moči, ki bi upostavila vlado reda, pravičnosti in poštenja. Ali se zavedata Pašič in Radič, kako s takim »reševanjem« povečujeta našo sramoto? Če potrebno spoznanje ni še prodrlo do teh dveh nesrečnih voditeljev našega parlamenta, je pa toliko globlje padlo nad narod. Narod vidi in čuti, da je osebno koristolovstvo na ljudski račun postalo poklic celih stotin ljudi, ki se sedaj bore na življenje in smrt za ta svoj položaj. Narod vidi, da moč korupci-onistov nadvladuje naše javno življenje in da so doslej še vsi, ki so poskušali zrušiti to državno nesrečo, naleteli na nepremagljive ovire. Davidovičeva vlada je padla, ker je napovedala oster protikorupcijski zakon. Po padcu te vlade se je korupcija bohotno razpasla. Sedaj pa nimamo niti toliko moči, kolikor pred enim letom, da bi vsaj zajezili, čc že ne moremo zatreti te kuge. Ni šc padla odločitev, mogoča so še iz-ncnauenja. Toda, če se bo razvoj nadaljeval v tej smeri kot zadnja dva dni, bo sedanja kriza ki ona vseh naših sramot. ZAGREBŠKI IN BELGRAJSKI RADIČ. Zagreb, 7. aprila. (Izv.) Radičev »Dom« je v svojem poročilu o vladni krizi zopet poln napadov na Pašiča. Piše, da je Pašič s težkim srcem podal demisijo, ker je dobro vedel, da je to zadnjič, ker ne bo nikdar več sestavil vlade. Izključeno je, da bi dobil ponoven mandat za sestavo vlade ali volivni mandat. S tem bo konec Pašičeve politike, ker nobeden izmed njegovih naslednikov ne bo vodil politike več v dosedanjem pravcu. Kot nasledniki Pašičevi se imenujejo Ljuba Jovanovič, Momčilo Ninčič ali V. Marinkovič. >Dom< p!še dalje, da bosta v vladi tudi dva Slovenca, eden iz SLS, drugi pa iz ZKSL. — V tem članku pride do izraza vsa omahljivost in dvoličnost Radičeve politike, ki obenem s temi napadi še vedno sodeluje v Belgradu s \ Pašičem. Vsi današnji zagrebški dnevniki pri- j uašajo vesti o umikanju Stjepana Radiča. ' Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Včeraj napovedani sestanek med Pašičem in Radičem se je vršil danes dopoldne med 10. in pol 12. Stjepan Radič je prišel v predsedništvo vlade v spremstvu, dr. Nikiča. V veži predsedništva vlade so bili zbrani časnikarji. Na njihovo vprašanje, kako se kaj počuti, je dejal, da mu gre prav dobro in da gre k Pašiču, da ga informira. Po sestanku je Stjepan Radič izjavil: »S Pašičem sva se razgovarjala. Gre samo za to, ali se bo parlament sestal 12. aprila. Pašič bo povabil k sebi nekatere svoje prijatelje in bo z njimi razpravljal o tej naši zahtevi. Mislim, da se bo vse srečno končalo. Sedaj grem h kralju, da ga o vsem obvestim.« Radič je nato odšel v avdijenco, ki je bil? kratka. Po tej avdijenci je Radič izjavil naslednje: »Kralja sem obvestil o svojem razgovoru s Pašičem. Naglasil sem, da bi se mogla kriza končati za Pašiča neugodno, ako ne bi sprejel naših predlogov in meni do 4 popoldne odgovoril. Mi vztrajamo na tem, da se parlament sestane 12. aprila, 16. aprila pa da pride na dnevni red interpelacija. Vlada mora na to interpelacijo odgovoriti, ker je to v interesu države. Odgovor mora biti meritoren. Po interpelaciji bi prišle na dnevni red druge stvari.« »Kako mislite, da se bo razvijala kriza?« »Popoldne se bodo nadaljevala konzulti-ranja,« je odgovoril Radič. »Mislite, da bi mogel kdo drugi dobiti mandat?« »Kralj ne imenuje nikogar. Nam je vseeno, kdo to izvrši.«' Po tem odgovoru se je Stjepan Radič odpeljal v kabinet, kjer so ga pričakovali prvaki njegove stranke. Ko je bil Radič na dvoru, se je vršila pri Pašiču konferenca, kateri so prisostvovali skoraj vsi radikalni ministri. Konferenca je trajala zelo dolgo. Na tej konferenci se je razpravljalo o stališču, ki se naj zavzame k iiovemu predlogu Stjepana Radiča. Ministri niso hoteli dajali nobenih izjav. Le Srskič je odgovoril: »Gre za to, kdaj naj se skliče skupščina.« Radikali niso na tej konferenci napravili nobenega definitivnega sklepa. Vse se odlaša na popoldne. Pašič je namreč sklical ob 4. popoldne na sejo svoje ministre. Popoldne ob 5 je bil poleg radikalnih poslancev v predsedništvu vlade tudi Pavle Radič. Pašič ga je sprejel in mu je razložil svoje mišljenje, ki je bilo v glavnem očitajočega značaja. Pavle Radič je odšel zelo pobit iz predsedstva vlade v kabinet prosvetnega ministrstva, da obvesti strica o neuspešnem razgovoru s Pašičem. Pašič se je okrog 7 odpeljal na stanovanje. Uzunovič, ki je takoj za Pašičem odšel na dvor, je med potoma razlagal časnikarjem, da je Nikola Pašič povedal Pavle Radiču, da ne more sprejeti njegovih zahtev in da zahteva razna jamstva. Kakšna so ta jamstva, tega Uzunovič ni hotel povedati. Poslovil se je od časnikarjev in odšel v avdienco. Ko je odhajal Uzunovič z dvora, je izjavil, da ga kralj ni sprejel in da nima nobenega mandata, marveč da je bil samo v dvornem maršalatu. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Zvečer je Stjepan Radič sprejel časnikarje in jim izjavil, da bo do jutri opoldne počakal na Pašičev odgovor. Če do tedaj ne dobi odgovora ali če Pašič odkloni njegove zahteve, bo seveda moral o tem obvestiti kralja in izvajati posledice. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Sinočnji Radičev nastop in njegovo pomirljivo zadržanje je vzbudilo v javnosti kakor tudi v gotovem delu parlamentarcev precejšnje presenečenje. Zato se je z napetostjo pričakovalo, kakšen bo rezultat od radikalov že snoči napovedanega sestanka med Radičem in Pašičem. Stjepan Radič je obiskal Pašiča v kabinetu predsedstva vlade okrog 10. ure dopoldne. Pri njem je ostal nad poldrugo uro. Po končanem sestanku je z mogočno gesto sporočil časnikarjem, da jc stavil Pašiču nove predloge, in sicer, da bi sc skupščina sestala 12. aprila, 16. pa naj bi se pričelo z razpravo o znani interpelaciji glede Rade Pašiča. Ne glede na to, da je Radič v tem novem predlogu storil velik korak k popuščanju c tf" da je odstopil od zahteve, da bi se nai ščina sklicala 8. aprila. se ic ooudariio da je po Stjepan Radičevem nastopu odločitev zopet v Pašičevih rokah. Sicer sc jc poudarjalo, da Pašič tudi teh predlogov ne more sprejeti, vendar je bilo jasno, da se je Paši-čevo stališče vsled takega preokreta nekoliko okrepilo. Dejstvo, da je dobi! Pašič samo kratek rok, kar je tembolj potrei-o z ozirom na njegovo znano zavlačevalno taktiko, jc napravilo ugoden vtis. Proti večeru se je mislilo, da bo po Pašičevem odgovoru prišlo do razčiščevanja, ne glede na to, ali bi Pašič pristal ali ne. Pričakovanje sc ->i izpolnilo. Predvsem Pašič ni dal Radiču končnoveljavnega odgovora, Stjepan Radič je pa na svojo izjavo, kako odločno je stavil ultimatum do 4. popoldne, pozabil. Po vesteh iz Pašičeve okolice je Pašičcvo stališče še vedno nespremenjeno. Misli se, da so Radičevi predlogi nova demagogija in da so nesprejemljivi. Morda bo Pašič pristal na to, da bi skupščina vzela v pretres interpelacijo o njegovem sinu. Mislijo pa, da mora imeti zato popolna jamstva za uspeh pri glasovanju. Trdi se, da bi v slučaju ponovne sestave sedanje vladne koaHcije pri razpravi o interpelaciji velik del r.dikalov glasoval proti vladi, ki bi na ta način ostala v manjšini. S parlamentarnim porazom bi bila zapečatena Pašičeva usoda in bi zopet prišlo do krize. Zato zahteva Pašič jasna in čvrsta jamstva, da bi se to ne zgodilo. Kaka jamstva bi lahko dali radičevci, o tem radikali ne govore. Misli sc, da bi bila poleg teh jamstev potrebna šc druga. Razpravlja se o tem, da bi v slučaju sestave nove vlade stopila v vlado tudi še ena opozicionalna stranka. Nekateri mislijo, da bi to bila lahko SLS, češ da bi bilo to najbolje, ker bi takšna vlada predstavljala večino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker pa radikali dobro vedo in so jim merodajni krogi povedali, da SLS ni na prodaj in da ni misliti, da bi Pašiča podpirala v izvajanju njegove osebne politike, mislijo bolj na samostojne demokrate. Ta stranka si je v reševanju velikosrb-skega centralizma že dosedaj ponovno pridobila lepe zasluge. Gotovo je, da ie tudi sedaj pripravljena vse storiti, samo da bi kmalu prišla do vlade. Glede Radiča se splošno naglaša njegovo neprestano spreminjanje. Tekom te krize je stavil radikalom najmanj 10 ultimatov, katere so vse odbili. Stjepan Radič je ostal tih. Tudi današnjo brco, ki mu jo je dal Pašič, je mirno spravil in bo počakal do jutri. Gotovo je, da bi mcgel Radič odstopiti na celi črti, če bi tako postopanje ne imelo zelo neljubih posledic, ker bi znova okrepilo Pašičev prestiž in ugled. Zato mnogi činitelji ne glede ca slepomišenje* med Pašičem in Radičem odločno nadaljujejo s svojo akcijo za boljšo rešitev krize. V ospredju še vedno stoji koalicijska vlada. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo jutri imenovan mandatar. Nekateri tudi trdijo, da je ravno z ozirom ca to Pašičeva okolica dala razglasiti, da je Pašič pristal na to, da prevzame vodstvo Nikola Uzunovič, dosedanji minister za javna dela. Z imenovanjem tega kandidata si hočejo Pašičevi prijatelji še nadalje ohraniti vodstvo politike. Prihajajo še z drugimi kandidaturami, vendar so pa to kom-bi--cije posameznikov in njihove skromne želje. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je bil Ljuba Jovanovič v avdijenci. Pozno zvečer je dobil povabilo. Takoj jc odšel v dvor ter se dolgo časa razgovarjal s kraljem. V tem dejstvu in v drugih dogodkih, o katerih se v javnosti nc more pisati, vidijo nekateri krogi najboljši dokaz za to, da se kriza razvija v smeri, katera se je inavguri-rala v začetku, in da so zato Pašičevi napori, da bi za hrbtom javnosti napravil sporazum z Radičem, ostali brezuspešni. ČASOPISNI BOJ PAŠIČ-JOVANOVIČ. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) V včerajšnji »Politiki« jc nek radikal, Pašičev pristaš, podal mišljenje glede sedanje krize. V tem mišljenju jc udaril ne samo po Jovanovičevih ljudeh, ampak po vseh drugih, ki se bore proti Pašiču. Sedanje stanje primerja s stanjem leta 1892., ko se je pričelo pod Milanom Obreno-"ičem strahovito preganjanje radikalov. Član-ar pravi, da sc sedaj pripravlja prav isti po-ožaj. — Član iz Jovanovičeve skupine je v današnji »Politiki« na to odgovoril in pravi med drugim: Takrat, ko so sc vršila ta preganjanja radikalov, je vladal Milan Obrenovič, ki ni vedel, kako kralj mora delati in kaj lahko stori. Sedaj vlada Aleksander Karagjor-gjevič, ki to dobro ve. Tedaj so ljudi zapirali radi poštenih načel radikalne stranke, sedaj bi pa morali v zapor lopovi in tisti, ki ropajo državo. V tem članku ta radikal obenem Zavzema odločno stališče proti Pašiču. Odločno zahteva v interesu države, da sc končno tc stanje razčisti. Očerin proti Chamberlainu. Čičerin jc zastopnikom inozemskega časopisja dal pojasnila o stališču sovjetske unije v zunanjepolitičnih vprašanjih. Ponovno jc trdil, da sovjetska unija ne more sodelovati pri razorožitveni konferenci, ker se ta vrši na švicarskih tieh. Po njegovem mnenju so velesile ravno s tem, da so sklicale konferenco v takih okoliščinah, ki onemogočujejo sodelovanje Rusije, dokazale, da ne mislijo resno na razorožitev in da je konferenca samo slab manever. Društvo narodov je v zadnji seji dokazalo, da ni zmožno reševati resnih važnejših nalog. Zadnja konferenca je Društvo narodov popolnoma diskreditirala in obstoji še vedno veliko vprašanje ali bo jeseni položaj kaj boljši. Chmberlain hoče igrati evropskega diktatorja in razsodnika. Njegov končni namen je enotna fronta proti sovjetski uniji. Za Francijo pomeni Locarno samo to, da bo odslej Anglija sodila v francosko-nemških sporih. Po porazu v Ženevi je zopet odprta pot za direkten sporazum med Nemčijo in sovjetsko unijo. Istočasno napada moskovsko časopisje angleško politiko na daljnem vzhodu. »Naša Gazeta« poroča, da so Angleži naročili Cang-tso-Iinu, da mora prekiniti vsako zvezo s sovjetsko unijo. Sovjeti opozarjajo, da bi tak korak povzročil vznemirjenje javnega mnenja vse Kitajske in da morajo nroti angleški politiki na Kitajskem nastopiti vse države, ki hočejo mir na Vzhodu. PangaSos si hoče utrditi diktaturo. Atenski službeni list objavlja odlok diktatorja Pangalosa, ki izpreminja ustavo. S tem se razširja delokrog predsednika republike. Predsednik dobi s tem popolno oblast nad parlamentom. Lahko ga predčasno razpusti po svoji volji. Nadaljna izprememba ustave določa, da noben poslanec ne sme izraziti in predlagati nezaupanja vladi, če je v tistem zasedanju že dobila zaupnico. Nezaupanje jc v tem slučaju mogoče predlagati samo ministru, s katerim sc vlada ne izrazi solidarno. Predsednik republike imn pooblastilo enkrat v vsakem zasedanju zahtevati glasovanje o zaupnici oz. nezaupnici vladi, Pangalos utemeljuje te odredbe tako, da povdarja, da današnji parlamentarizem ovira in celo onemogočuje stabilno vlado in so za prehod k rednim razmeram potrebne izredne odredbe. Pangalos sc čuti trdnega v sedlu. P^sudski ie? generalnega štaba. Odkar je prejšnji poljski vojni minister general Sikorski discipliniral oficirje, ki so z javno proklamacijo zahtevali zopeten vstop bivšega poveljnika Pilsudskega v armado, traja boj za in proti Pilsudskemu nepretrgoma in se vedno huje razširja. Pri vsaki komplikaciji v političnem in vojaškem življenju stopi Pilsudskijevo ime v ospredje. Prijateljem Pilsudskega sc je zadnji čas posrečilo prepričati javnost in vlado, da je edino stari maršal zmožen reorganizirati poljsko armado in je zato njegov vpoklic nujna potreba državne Dram-be. Ministrski svet jc na zadnji seji obravnaval vprašanje Pilsudskijeve reaktivacije in je sklenil, da mu poveri reorganizacijo armade. hindersb^rgcv vojaški jukšiej. Včeraj jc nemški predsednik Hindcnburg praznoval šestdosetletnico, odkar je vstopil v armado. V vojaški kapeli je bila dopoldne služba božja, opoldne pa vejaška parada. Poklonile so sc maršalu vse zastave, katerim jc poveljeval pred in med vojno. Nato jc Hindcnburg sprejemal čestitke vojaških in državnih zastopstev. Ves Berlin jc v zastavah, vse organizacije so priredile svečanostne proslave. mimi »♦♦ »♦->No čuš, ali te ni pobralo na progi? Kakega dne ti bomo podnetili tvojo bajto .. .< Železničar je stvar naznanil državnemu pravdništvu. Upamo še, da to ukroti nemško prijaznost Kako se je postopalo pri ljudskem štetju, svet lahko razvidi iz dejstva, da je beljaško okrajno glavarstvo vlačilo ljudi, ki so se zapisali za Slovence, trumoma v Beljak na odgovor. Tako se zlorabljajo vse oblasti v namen, da se dežela na zunaj pokaže kot nemška. Pri volitvah se je število glasov skrčilo na 9868. Opozarjali so že socijalni demokratje, da se iz tega ne more sklepati, da je število Slovencev manjše kakor prej. Izginili so v socijalni demokraciji in niso pristopili k Nemcem. Vrhutega pa je pri zadnjih volitvah bila skoraj nemogoča vsaka izdatna agitacija. Svojega ljudstva nismo mogli zbirati, kar je glasovalo, je prišlo kar iz lastnega nagiba. Ako se to pomisli, se mora reči, da bo Slovenci ostali svoji stranki zvesti. Neka težkoča, na katero opozarjajo Mo-natshefte, je tudi le navidezna: »Stariši in otroci, bratje in sestre se cesto ne prištevajo k isti narodnosti.« Res je tako, a samo v posameznih slučajih. Otroci in bratje se izne-verjajo le v slučajih, ko dospo med Nemci do višjega mesta. Ko so stremeli kvišku, so se morali skrivati, da se izognejo najhujšim oviram. Ko je prišel mož do mesta, se je poročil r. Nemko, ali se je Slovenka poročila z Nemcem, potem je seve mešanica tu, a to so le posamezni slučaji, ki ne morejo biti noben razlog, da bi strnjeni množici slovenskega naroda ne dali nobenih narodnih pravic. Ljudje, kakor Šumy, svojčas Dobernik, dr. Abuja, sedanja voditelja Bauernbunda Glančnik inFaj-nik, so prišli izven stika s slovenskim narodom po neznosnih narodnih razmerah. Ustavimo brezobzirno raznarodovanje in tisto metanje bi nehalo. Dajmo Slovencem pametnih šol in njihovi sinovi ne bodo več po svetu hodili kot Nemci. Dajmo Slovencem enakopravnost v resnici, ne samo v besedi, in slovenski sinovi ne bodo več kot dvorni svetniki zatajevali svoje matere in se šteli za Nemce. Bogsive kaj si je mislil nemški pisec, ko (rdi: »Zaman bi na Koroškem iskali sloven-skonarodne kulture, kulturne avtonomije brez kulture pa si misliti ne moremo. Ta argument jo seveda grda puhlica. Bila je tudi med Nemci doba, ko je bila vsa njihova kul-►nra latinska; potem pride čas, da kultura v prostore in jih demoliralL Druge opozicio-nalne liste pa so demonstranti pobirali po mestu in jih seiigali. Vest o atentatu se je hitro razširila po mestu in na deželo. Atentat na Mussolinija se je ponesrečil samo vsled okoliščine, da se je predsednik ravno v hipu, ko je napadalka oddala strel, nagnil v stran. Neka priča o dogodku je izpovedala, da se je napadalka neposredno pred dogodkom pogovarjala z nekim moškim z belo brado, ki ji je priporočal, da naj nekaj skrije v časopis. V resnici je bil to malokalibrski revolver, s katerega jc oddala strel na Mussolinija. Opaziti revolver je bilo skoro nemogoče, ker je bilo videti samo časopis, s katerim je mahala kakor v pozdrav. Mussolini se je takoj po napadu obrnil proti množici in funkcijonarjem, ki so ga obkolili in rekel: »Še sem živ. Saj se mi ni ničesar zgodilo. Nika-kega povoda ni za kako raburjenje.« — Kakor se doznava, se radi atentata odhod v Tripolis ne bo odložil. Prvi podatki, ki jih je dala atentatorica, so bili neresnični. Kasneje so ugotovili, da je to 50 letna Irka Violet Albina Gibson, angleška državljanka. Rim, 7. aprila. (Izv.) Ugotovili so, da je atentatorica Gibson 27. febr. 1925 skušala izvršiti samomor. Atentarica izhaja iz irske rodovine barona Ashbourne iz Dalchy pri Du-blinu. Rojena je bila leta 1876. Njen brat lord Ashbourne, ki je sedaj lastnik posestva, je baje zelo ekscentričen. postane narodna. Sveti nemški rimski imperij seve ni bil volje, da bi dal duška ob svojih mejah samostojni tuji kulturi in narodna zavest se v teh narodnostih vzbudi šele sredi 19. stoletja. Naša književnost je mlada, ali književnost ni kultura. Naša kultura so naše cerkve, naše kmetije, so naši ljudje, ki ob nedeljah polnijo cerkev. Naša kultura je katolicizem in te kulture se dolgo že veselimo. »Korošci so božji službi udani, ni ljudstva, ki bi bilo bolj pošteno, bolj bogaboječe in ki bi svoje duhovnike bolj častilo« — tako piše stari kronist Helmold leta 1150 o koroških Slovencih — zdaj pa pride nekdo in pravi, da na Koroškem med Slovenci kulture ni! Da nikjer ni kulture izven Nemčije, to je tista blazna trditev, ki jo je kričal med vojno Stu-art Houston Chamberlain v svet dotlej, da je višja kultura zmagala nižjo, a zmaga ni bila nemška! Kultura je nekaj mednarodnega, bistvo je občečloveško, narodne so samo nianse. Višek kulture je Evropa doživela v gotični dobi, ko je bila še verna. Čim huje se širi brezverstvo, tem hitreje se vrši propadanje. Naše ljudstvo je še verno, zlasti kar ga je z nami in njegova kultura je višja kakor kultura Bauernbunda in njegovih plesov, s katerim lovi kmetsko mladino v svoje politične zanjke. Kot dokaz, da nimamo kulture, se navaja dejstvo, da koroški Slovenci nimajo inteligence. A zakaj je nimamo? Ker našo mladino po sili ponemčujejo, ker našim ljudem dajejo možnost priti do kruha v javnih službah, samo, ko so zatajili svojo narodnost Sicer pa ne pripoznavamo, da bi bil mnogoštevilni izobraženi proletariat nosilec kulture. Nemci so s svojimi inteligenti poprej obsipali Avstrijo in seve sedaj obsipajo naše kraje ter srepo gledajo vsakega Slovenca, ki bi hotel ž njimi tekmovati. Še neko vprašanje dela našim nemškim prijateljem preglavico: Kdo plača stroške kulturne avtonomije? Na to je lahko odgovoriti: Kdo pa danes nosi stroške nemškega kulturnega aparata v naši slovenski deželi? Da Slovenec ne bo naprej Vzdrževal tega nepotrebnega kulturnega aparata, je pač menda samoposebi umevno. »Avtonomija je samopomoč«, pravi Nemec. Zdi se nam, da ima naša avtonomija neizogibno posledico, da postanejo avtonomni tudi naši Nemci, saj ne bodo hoteli, da jim mi govorimo v njihove stvari? Plačujte sami svoje nemške in mi slovenske šole, ki jih ne bo težko plačevati, ko neha skupno šolsko breme. Saj si pri svoji skromnosti še lahko kaj prihranimo. Približno isto kakor v Monatshefte beremo v Tagespošti. Še tej moramo posvetiti par besed: Ako Nemci tisočkrat trdijo pred svetom, kar je očividno neresnično in se da takoj dokazati kot neresnica, bomo seve tisočinen-krat ugovarjali in zavračali neresnico. List piše: »Beziiglich des Rechtes auf die Pflege ihres Volkstums in der Schule sind in Karaten keine neue Bestimmungen notig, weil die Lehrplane der utraquistischen Schulen ohne-hin den bodenstandigen Unterricht vorsehen«. Takšno pisarenje je grda sleparija. Nemec ima za bodenstiindig nemščino in jo vriva brez usmiljenja našim slovenskim otrokom. Objavite učni načrt naših utrakvističnih šol in videlo se bo, da je tudi na teh edina knjiga, v kateri je par slovenskih besedi, abecednik, potem pa je vse nemško. Poleg utrakvističnih šol pa je na slovenskih tleh dolga vrsta dragih, skoro vse šole severno od Drave, ki so se proglasile kot nemške in niti abecednik ni več slovenski. To ni ljudska šola, ki ne vzgaja v materinem jeziku, to je najgrša politika nestrpnega sosednega naroda, ki naše otroke zatira: zatiranje Da moramo plačevati sami s svojimi davki. Utrakvistična šola je nemška Sola vseskozi; čudimo se, da se kdo drzne to tajiti in slepariti po svetu, da je šolski pouk v slovenskem delu Koroške »bodenst&ndig!« Vse, kar je prav. Nvajeni smo, da se po »Jutrovih« predalih ne pretaka čista studenčnica, pa naj bo že prilika katerakoli. Vendar bi človek mislil, da se mora »Jutro« ipak nekoliko ozirati na tiste svoje politične pristaše, ki še niso popolnoma prelomili s starimi slovenskimi tradicijami in ki še obhajajo vsaj največje katoliške praznike. Sploh je spoštovanje do velikih praznikov — bodisi lastnih bodisi drugoverskih — eno izmed elementarnih pravil civilizacije, ki ga na splošno ne kršijo niti židje niti mohamedanci in celo pogani ne. Zato nas je velikonočno »Jutro« kljub vsem dosedanjim izkušnjam vendarle presenetilo. Saj je nagromadilo v svoji velikonočni prilogi toliko blasfemij, toliko proizvodov perverzne domišljije, kakor bi si jih publiki nikdar ne upal nuditi na največji cerkveni praznik noben drug list na svetu, ki zavzema svoje mesto v polni javnosti in prihaja v družine. Mi najodločnejše protestiramo proti taki žalitvi verskih čustev celokupnega slovenskega naroda, proti toliki javni kršitvi spodobnosti,, proti toliki surovi brezobzirnosti nasproti družinam in mladini, ki vendar še davno ni vsa v taboru »Jutrovih« malih oglasnikov. Tega protesta ne dvignmo kot strankarsko glasilo, marveč v imenu vseh poštenih slovenskih ljudi ne glede na politično prepričanje. Pozitivno vemo, da so se tudi v hišah političnih nasprotnikov zgražali in ogorčevali nad ostudnostmi, ki jim jih je baš za veliko-noč poslalo v hišo »Jutro«. Toda ker so to na ta ali oni način odvisni ljudje, je gotovo, da si sami ne bodo upali javno odpreti ust. Zato storimo to mi tudi v njihovem imenu. Pri tem nas ne vodi niti najmanj kak politični namen, saj vemo, da je taka pisava sama ob sebi za vse poštene ljudi najresnejši opomin, da svojo stvar ločijo od struje, ki na tak način zastruplja vodnjake narodne kulture in morale. Zaradi te kulture in morale protestiramo! Imamo zakone, ki zagotavljajo zaščito vere in javne nravnosti — naj se spoštujejo in izvršujejo! List , ki 6e prodaja na ulicah in ki ga razpošilja in dostavlja drž. pošta, ne sme žaliti verskih čustev ogromne večine prebivalstva, ne sme biti nosilec bacilov moralne kuge. Komur se hoče perverzne literature, naj jo odlaga ali išče v drugih, vsaj širši javnosti manj dostopnih virih. Te sramote mora biti enkrat konec, da bi ravno v slovenskem jezliku izhajal najfri-volnejšj list v Jugoslaviji. Politična stranka ali struja ali list, ki si ne upa drugače obstati, nego da skruni verske ideale in vse, kar je bilo doslej naredu svetega, pač ni vreden, da živi le en dan. Če je vaša stvar poštena, se borite zanjo s poštenimi sredstvi, pa naj so tudi brezobzirna. Narodne vere in kulture, ki je katoliška, in ljudske morale pa se ne dotikajte! Naj si tudi spada pornografija a la Pater Kajetan v vaš napredni kulturni program, kakor ste sami izjavili, te pravice nimate, da ubijate v ljudstvu ideale in moralo, da žalite verska čustva ogromne večine naroda! Pozivamo naše poslance, da nastopijo v narodni skupščini in na drugih merodajnih mestih za to, da se vera in morala v javnosti brezpogojno spušlujeta. To je pač najmanj, kar smemo kot člani svobodne narodne in kultur^ 3 države zahtevati. Strgati je treba končno krinko z obraza ljudem, ki v skupščini in na drugih popriščiih političnega boja nastopajo s trditvijo, da niso proti veri, marveč samo proti »klerikalizmu«, da vero celo visoko spoštujejo. Proč s korupcijo tudi v političnem tisku! Beležite A Tako je. O sedanji vladni krizi piše »Jutro«: »Gotovo jc le eno, da za državo in narod zadovoljivo reševanje našega notranjepolitičnega problema ni mogoče brez sodelovanja SDS.« »Slov. narod« pa piše o isti stvari: »Korupcije v naši državi ni mogoče odpraviti s tem, da se izmenja v drž. upravi par oseb, tem manj, ako pridejo na njihovo mesto drugi z enakimi instinkti.« — Dobro je povedal Žerjavov popoldnevnik Zerjavovemu dopoldnevniku. A Na veliki boben tolče »Jutro«, da bi opozorilo »merodajne« na to, da so samostojni demokrati za vsako ceno dobiti, in piše: »Značilno je, kako veliko pozornost vsi bel-giajski politični krogi in vsi belgrajski listi posvečajo zadržanju samostojnih demokratov. Neprestano se govori o možnosti obnovitve Narodnega bloka...» — Zalibog se doslej razen Pribičevičevega tiska noben belgrajski list za »zadržanje« samostojnih demokratov še ni zmenil. Baje pa se je res v nedeljo zvečer v gostilni »Kod tri šešira« v veseli družbi krokarjev govorilo o kombinaciji Pašič-Pribi-čevič-Korošec, kar je bila seveda le šala, toda neki senzacije željni novinar jo je brž telefoniral v svet. Le »Jutro« kot resen list tega slabega dovtipa ni prineslo, zato pa je naredilo res dober dovtip s svojo senzacijo o zadržaniu samostoinih demokratov. Najnovejše Mandat za sestavo vlade prejel Uzunovič. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) (Ob 11 zvečer.) Po kratki avdijenci Ljube Jovanoviča je bil sprejet od kralja v avdijenco g. Nikola Uzunovič. Po končani avdijenci fe v predsedništvu vlade, kjer so bili zbrani ministri dr. Momčilo Ninčič, dr. Milan Srskič, MiSa Trifunovič, dr. Boža Maksimovič, izjavil časnikarjem, ki so tam čakali, da je prejel od kralja mandat za sestavo vlade, ki bo nadaljevala delo na sporazumu Srbov, Hrvato*-in Slovencev. V teku jutrišnjega dopoldneva obišče Uzunovič gg. Pašiča in Radiča. Izjavil je, da je optimist z ozirom na svoj uspeh. Egiptovsko pismo. Volitev novega kalifa in — Anglija! Vseh mohamedanov je okrog 240 milijonov; polovica jih je pod angleško oblastjo, ali pa v takih državah, ki so od Angležev odvisne; ni čudno, 5e se je Angleška že od nekdaj trudila, da bi dobila kalifa v svojo deželo. — Veliko se pa prizadeva za vposta-vitev kalifata tudi visoka mohamedamska ali islamska šola, ki je v Kajiri. 2e 1. 1924 in 1925 so se vršila zborovanja in posvetovanja v Kajiri za to volitev. Predvsem se trudi Mohamed Abdul Fadl, šejk ali veliki ulema, (po naše rektor univerze) Azha, da bi se kalif kmalo izvolil. — Ulema je bogoslovec in obenem pravnik islama. Znak ulema je belo pokrivalo: turban. Ta rektor islamske univerze v Kajiri je zdaj razposlal na višje verske predstojnike mohamedanske vsega sveta vabila na shod v Kajiro za čas od 13. do 23. maja t. L Namen zborovanja je volitev novega kalifa. Pismo namreč pravi: »Temu vabilu na shod prilagamo prepis določb glede kalifata, ki jih je ugotovil Veliki zbor vseh ulem celega Egipta dne 25. marca 1. 1924. Na te določbe se je treba posebno ozirati radi dogodkov v Turčiji. Določba 14. zahteva, da se zberejo zastopniki in poslanci vseh mohamedanskih dežela, ker ti imajo prerešetati vprašanje kalifata in aicer samo iz verskega stališča. Odsek, ki ima pripraviti vse potrebno za občni zbor, se je sešel dne 17. januarja 1925. Tu se je sklenilo, da se bo občni zbor islamski sklical takoj naslednje leto. Dotlej naj se poskrbi, da se vpeljejo zveze med islamskim svetom in da se poravna krvavi nemir m o svojem času že poročal. Aleksandrija, 25. marca 1926. P. Adolf Čadež. Bnerne novice •k Škofovske konferenco. V Zagrebu se vrši konferenca izvršilnega odbora jugoslovanskega episkopata, katere se udeležujejo vsi člani tega odbora. Obravnavali bodo več važnih verskih vprašanj, ki so aktualna v naši državi. k Nepopravljena krivica izza dobe PP režima. V Stopercah službuje kot šolski vodja g. Černigoj, ki je bil pod Davidovičevo vlado pravilno ter pravomočno imenovan za šolskega voditelja k Sv. Križu pri Slatini. Marsikatero protizakonitost PP vladanja je zadnja vlada popravila in je kolikor toliko uvedla na Slov. Štejerskem zakonitost glede zasedbe definitivnih mest na osnovnih šolah. Od pre-ganjancev, ki so trpeli radi strankarske zagrizenosti pod prejšnjim režimom je ostal postavnega zadoščenja nedeležen še g. Černigoj, ki je znan kot izboren šolnik ter prosvetni delavec med priprostim podeželskim ljudstvom. Čas bi bil pač že, da se zopet podeli nazaj tudi tej žrtvi strankarske zagrizenosti ono učno mesto, katero ji pripada po zakonu, pedagoški in kulturni delavnosti ter zaslugah. •k Izpremembe v sodni službi. Postavljeni so: 1. za izvršilnega uradnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti — Jakob Torkar, pod-uradnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu; 2. za kancliste; za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani — Janko Gostič, pisarniški oficijant pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ter Anton Križnik, pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču na Vrhniki; za okrajno sodišče v Kamniku — Alojz Kralj, pisarniški oficijant pri okrajnem sodišču v Litiji; za okrajno sodišče v Kranjski gori — Miroslav Kušar, pisarniški pomočnik pri okr. sodišču v Tržiču; za okrajno sodišče v Kozjem — Zoran Rajšp, pisarniški oficijant pri okrajnem sodišču v Ormožu; za okrajno sodišče v Marenbergu — Fran Perhavc, pisarniški oficijant pri okrožnem sodišču v Mariboru; za okrajno sodišče na Vranskem — Edvard Ižanc, pisarniški oficijant pri istem sodišču. 3. Premeščeni so: kanclist Bernard Mikuletič od okrajnega sodišča v Marenbergu k okrajnemu sodišču v Mokronogu; kanclist Matija Zorjan od okrajnega sodišča v Velikih Laščah k okrožnemu sodišču v Mariboru ter kanclist Stanko Čuk od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Kranj. •k Imenovanji. Dosedanji višji komisar na oddelku za socialno politiko v Ljubljani dr. Anton Mrak je imenovan za podravna-telja statističnega urada v Zagrebu; dosedanja tajnica na istem oddelku za socialno politiko Alojzija Š t e b i j e v a je imenovana za tajnico pri krajevni zaščiti dece in mladine v Ljubljani. •k Po krvavem dogodku v Prestrankn. V torek se je v Postojni vršil slovesen sprevod žrtev roparskega napada v Prestranku. Pogrebnih slovesnosti so se udeležili predstavi-telji civilnih in vojaških oblasti ter fašizma in mnogo ljudstva. Obe krsti so prenesli v župno cerkev, kjer so ju blagoslovili. Tu so se vršili tudi govori. Kot prvi je govoril prefekt Gasti, ki je naglasil, da sodelujejo pri zasledovanju roparjev tako oblasti tostran kakor onstran meje, ker zločin nima domovine. Koncem govora je napovedal, da se bo med postojnskim in okoličanskim prebivalstvom takoj uvedlo podpisovanje prispevkov za spomenik padlima: Del Fiumeju in Tempesteju. Spomenik bo iz kraškega marmorja in bo imel obliko zlomljenega stebra; stal bo na bregu Pivke, na »sveti meji Italije«. Nato sta govorila gen. Pugliese v imenu armade in gen. Ragioni v imenu narodne milice ter še par drugih zastopnikov korporacij. Po dovršenih slovesnostih so krsti prenesli na poseben vlak, ki ju je odpeljal v domači kraj. — Fašisti so nabili lepake, v katerih prisezajo padliua žrtvama maščevanje. — Hišne preiskave se nadaljujejo; aretirali so zopet več oseb, a podrobnosti ni mogoče zvedeti. Kakor poroča Ag. Štefani, so bili ostali trije roparji, ki se jim je posrečilo uteči, prišli skupaj v Št. Peter, kjer so si razdelili plen. Bili so to Grželj iz Postojne, 21 letni mehanik Rafael Samsa iz Ilirske Bistrice in še eden, čigar imena pa še niso dognali. Samso, ki ni identičen s sinom trnovskega industrijalca, so pozneje aretirale jugoslovanske oblasti na Rakeku; našli so pri njem 20.000 lir. Kam sta se obrnila Grželj in ostali 'zmed trojice, ni znano in ju še niso dobili. •k Obl. umetniki! Dne 10. aprila t. 1. ob 17 popoldne se vrši v prostorih restavracije Ljubljanski dvor občni zbor Strokovnega Udruženja jugosl. obl. umetnikov (sekcija Ljubljana), na katerega radi izredne važnosti, zlasti volitve v novi odbor, vabimo ne le vse društvene člane, marveč tudi vse ostale umetnike, ki niso v Udruženju včlanjeni. — Odbor. •k Sejmi v Št. Rupertu pri Mokronoga, županstvo občine Št. Rupert pri Mokronogu razglaša, da vpelje oziroma oživi stare živinske sejme za govedo, konje in prašiče. Prvi tak občinski sejem v Št. Rupertu se vrši v tekočem letu v soboto po Beli nedelji, t. j. 17. t. m. k Smrtna kosa. Ob letošnjih velikonočnih praznikih je zadela bridka izguba ugledno in spoštovano družino Jerajevo, p. d. Plcščevo pri Ljubnem ob Savinji. Dne 1. aprila je namreč umrl za pljučnico sin Jožef kot vojak v Skoplju. Vest o njegovi smrti je došla zelo nepričakovano, ker jc še 29. marca pisal. — Rajni Jože je bil eden izmed najboljših fantov v naši župniji. Zato tudi žaluje za njim vsa župnija. Posebno težko bo pogrešalo rajnega prosvetno društvo, katerega predsednik je bil. Spoštovani družini Pleščevi pa izrekamo vsi župljani, ki smo poznali blagega mladeniča, iskreno sožalje. Bog je gotovo poplačal svojega zvestega služabnika. k Na naslov g. okrajnega glavarja v Ljubljani. Če greš ob nedeljah in praznikih po cesti iz Ljubljane proti Posavju, si od topničar-ske vojašnice dalje neprestano v smrtni nevarnosti. Avtomobili dirjajo z brezmejno brzino ne oziraje se na mnogoštevilne pasante, kolesarji dirjajo po obeh hodnikih tako, da se imaš zgolj srečnemu slučaju zahvaliti, če si dospel na cilj z nepoškodovanimi udi. Če v izogibanju na hodnikih nisi dovolj spreten, te kolesar kratkomalo povozi, če mu pa nato oporekaš, moraš si v srečo šteti, če te blago-rodni kolesar milostno odpravi le s par klofutami. Kdor je bil na velikonočni pondeljek popoldne na sprehodu na Posavju, ta je lahko vse te zanimivosti videl. Glavni akt tega dejanja se pa prične seveda šele zvečer, ko sc vračajo avtomobilisti in kolesarji nazaj proti mestu. Na vsakih sto korakov zamoreš videti manjše in večje incidente med treznimi pa-santi in pijanimi kolesarji. Tudi se ti lahko pripeti, da te par fantalinov brez vzroka nenadoma dejansko napade in nimaš nikogar, ki bi te ščitil. Če med tem povrhu še v bližnjih vaseh, kakor se je to zgodilo na velikonočni pondeljek izbruhne požar, je zmeda popolna. Pri vsem tem ne vidiš od topničarske vojašnice proti Posavju nobenega varnostnega organa, ki bi nadzoroval cestni promet in vsaj s svojo navzočnostjo zasigural osebno varnost. Kakor znano, imamo danes najmanj še enkrat toliko žandarmerijskih organov kot v bivši Avstriji in zato g. okrajnega glavarja v Ljubljani naprošamo, da potrebno ukrene, da bo javna varnost ob nedeljah in praznikih vsaj na glavni cesti zasigurana. k Težko sta obolela č. g. Gašpar Zrnko, župnik v Hajdinu in č. g. Ivan Sivec, župnik v Stoprcah. Sobratom se priporočata v molitev. k Iz delovanja mariborskega okrajnega zastopa. Od prevrata do danes je pokazal mariborski okrajni zastop hvalevredno delavnost in podjetnost. Stare ceste so po možnosti v najboljšem stanju, zgrajenih je bilo tudi več novih cestnih zvez. Letošnje leto so okr. zastopu vezane roke, ker mu ljubljanska finančna delegacija še dosedaj ni nakazala do-klad, ki mu gredo po vseh postavah. Radi popolne ukinitve denarnih sredstev ne bo mogel mariborski okr. zastop graditi letos nobene nove ceste, ampak je doslej dovršil lc popravila na cestah Tezno — Ptuj in Račje — Fram. Napravljajo in izkopavajo se ob vseh cestah, ki spadajo v področje okrajnega zastopa, novi obcestni jarki. V lastni režiji je dal napraviti zastop nove kažipotne tablice, droge in napise, ki bodo v teh dneh postavljeni ter nabiti. Konccm tega ledna se bo vršila seja okrajnega zastopa, na kateri se bo sklepalo o nadaljnih korakih radi ukinitve okrajnih doklad. O zaključkih te velevažne seje bomo poročali. •k Kazen radi sekanja vrbovih kolov. Mariborski okrajni zastop je kaznoval posest-nico Pesniškega dvora Julijano Špcs z globo 2500 Din, ker je pustila sekati vrbove kole ob Pesnici. Vrbovje ob Pesnici je zasajeno od okrajnega zastopa in zadržuje trganje zemlje ob času nalivov in poplav. •k Nov inženir. Na dunajski tehniki je 23. marca g. Aleksander P r e t n e r , sin tržaškega odvetnika dr. M. Pretnerja, položil izpit za stavbnega inženirja. k Požar na Vrhu pri Višnji gori. Okoli pol 8 ure je na velikonočni ponedeljek takoj po prvi maši izbruhnil požar v vasi Vrh, pol ure nad višnjegorsko farno cerkvijo. Pogorela so posestniku Antonu Habjan vsa gospodarska poslopja z vsem inventarjem. Živino so z velikim naporom rešili nekoliko osmojeno in omamljeno. Hiša mu je ostala. Velika sreča je, da je bilo brezveterno. Motorna brizgalna višnjegorske požarne brambe je sicer izborno delovala, ali kaj, ko se je pa kapnica takoj izpraznila. Pod vasjo leži sicer močan studenec, skoraj potoček, toda bilo je premalo cevi. Naj bo ta požar v opomin, da se preskrbi zadostna množina cevi. Požar je baje povzročil 5 letni deček s cigareto. k Za spomenik padlim v Škoiji Loki. Pri podružnici Društva vojnih invalidov se je sestavil odbor za postavo spomenika v vojni padlim vojakom. Odbor je sestavljen iz članov podružnice in zastopnikov občin Škofja Loka, Stara Loka in Zminec, Načrti za spomenik so že gotovi, stroški so proračunjeni na 15—20.000 Din. S pobiranjem prostovoljnih prispevkov se je pričelo po okolici in v kratkem se bo pobiralo tudi po mestu v Škofji Loki. V ta namen je bilo poslanih na posameznike, razne korporacije in družbe več prošenj s čeki. Nekateri so se že odzvali in poslali večje in manjše zneske, vse druge pa prosi odbor, da po svojih močeh kaj darujejo za spomenik. S postavljanjem spomenika se bo pričelo spomladi, ako bo dovolj sredstev na razpolago. k Od 1. aprila dalje dobite vse vrste kleklanih čipk po na novo znižanih ccnah v Namakaj z »Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"! Potem bo perilo, brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! prodajalni Osred. čipkarske zadruge v Ljubljani, Pon Trančo 1. k Skušnje poštnih pripravnikov. V Belgradu se vrše že par tednov izkušnje poštnih pripravnikov in pripravnic iz cele naše države. Slovenski pripravniki in pripravnice so doslej pri izkušnjah odnesli prvenstvo. Večina je napravila izkušnjo z odliko, nekaj z j dobrim uspehom, padel pa ni nihče. k Agrarni relormni interesenti. Tehnični elaborat o utrditvi objektov na veleposestvu Oskarja Koslerja v Orteneku je javno razpoložen v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami, in sicer v času od 8. do incl. 15. aprila 1926. Natančnejši podatki so pa razvidni iz tozadevnega razglasa, pritrjenega na občinski deski. k Požar na Črešnjevcn. Na velikonočno nedeljo popoldne je začelo goreti v hiši Kras-nikovi na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Ogenj se je vsled vetra bliskoma razširil na gospodarsko poslopje in tudi na sosednjo hišo gostilno Visočnik. Niti živine ni bilo mogoče rešiti. Zgorele so 3 krave in 1 svinja. Hiše pa so zgorele do tal. Vzrok požara je še neznan. k Žrtev vojaške granate. V Jezeru pri Preserju sta našla pastirja Anton Uršič in Jože Stražišar staro vojaško granato, ki pa še ni bila izstreljena. Tolkla in razbijala sta jo neprevidneža in ker ni hotela razleteti, sta jo nesla domov. Tam sta jo trdno privila v velikega francoza in sta jo začela odpirati. Granata pa je, in to ravno, ko je skočil Stražišar po neko orodje, razletela s silnim pokom. Delci granate so zadeli Uršiča v trebuh in pa v obe roki in nogi in je dobil precej nevarne poškodbe, tako da so ga morali odpeljati v bolnico. Njegov tovariš pa je ostal k sreči nepoškodovan. Tudi je napravila granata, ki je bila srednjega kalibra, precejšnjo škodo na poslopju. k Javna dražba lova. Lovišče občine Kapele sc odda potom javne dražbe dne 21. aprila t. 1. s pričetkom ob 10 v zakup pri okrajnem glavarju v Brežicah, in sicer za dobo od 1. maja t. 1. do 31. maja 1930. V lovišču se nahajajo zajci, srne, jerebice, kljunači in race vseh vrst. Točnejše pogoje se zamore dobiti pri navedenem okrajnem glavarju. k Nevarna in pretkana vlomilska družba na delu. Javnosti so znani slučaji vlomov v šolske zavode in davčne urade, ki so se izvršili pred tedni na doslej neodkrit način v Mariboru, Ptuju in Ljubljani. Pred tedni je vlomila pretkana vlomilska družba v prostore ptujskega davčnega urada in sc lotila z na-vrtanjem denarnih blagajn, Vlomilce je policija prepodila pravočasno, poskakali so skozi okno in se odpeljali v nalašč za vlom pripravljenem avtomobilu. Ptujski vlomilci so ostavili pri hitrem pobegu kovček z vlomilnim orodjem. Kljub skrbnemu zasledovanju se še doslej ni posrečilo izslediti teh svedračev. V noči od nedelje na pondeljek je bilo vlomljeno v davčni urad v Krškem. Izropana je bila blagajna, v kateri se je nahajal dinarski drobiž in je izginilo z vlomilci 8000 Din. Svedrači so se tudi iz Krškega odpeljali v avtomobilu. V vseh teh slučajih gre za eno in isto družbo, koje specijaliteta so šolske in blagajne davčnih uradov ter pobeg v avtomobilu. Policija upravičeno sumi, da jc »nobel« in pretkana družba iz Avstrije, ker pri nas še doslej ni- smo imeli domačih vlomilcev, ki bi se posluževali pri izvrševanju tolovajske obrti avtomobila. k Krasna izbira najnovejših bluz. Kri- štofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. O Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Da«^ nes, točno ob 8. uri zvečer važna vaja celokupnega zbora. Polnošlevilna udeležba strogo obvezna. O Dva koncerta v Unionu. V soboto, dne 10. t. m. in v nedeljo, 11. t. m. nastopi prvič na koncertnem odru novi slovenski pevski zbor, katerega članstvo tvori izključno le naše učiteljstvo. Slovenski učiteljski pevski zbor deluje v okviru Društva učiteljev glasbe, vodi ga pa zborovodja g. Srečko Kumar. Za svoj prvi koncert si je zbor izbral večinoma skladbe p. Hug. SaUnerja, katerega 75 letnico hoče počastiti s tem koncertom. Poleg pevskega zbora slovenskih učiteljev nastopi tudi ljubljanski srednješolski zbor pod vodstvom prof. Brnobiča. Opozarjamo naše občinstvo na oba koncerta, tako na sobotnega, ki prične ob 8. uri, kakor tudi na nedeljskega, ki se vrši kot ljudski koncert ob 3. uri popoldne. Oba koncerta se vršita v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice so v pred prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Zunanji udeleženci lahko naročijo vstopnice z dopisnico na naslov Matične knjigarne. Cene v soboto običajne koncertne, v nedeljo pa znižane ljudske. O Pri velikem županu dr. Baltiču odpade danes radi obolelosti gospe Vi^e dr. Baltičeve običajni jour. O Dražba v Narodnem domu. V petek 9 t. m. se bo od 8 zjutraj vršila v ljubljanskem Narodnem domu dražba raznega gostilniškega in kavarniškega inventarja. Interesenti vab ljeni. O Umrli so v Ljubljani: Ivana Marn, zasebnica, 58 let. — Frančiška Mal, šivilja, 52 let. — Marija Goršič, zasebnica, 82 let. — Sla-vica Kokošinek, hči dninarice. 2 leti. — Janez Pohleven, užilkar, 68 let. — Antonija Smre-kar, zasebnica, 75 let. — Ivana Škafar, hči hišnika, 3 in pol leta. — Roza Mulaček, učiteljica v pok., 46 let. — Jera Lampe, zasebnica, 75 let. — Antonija Bercko, dninarica, 65 let. — Amalija Babin, mestna uboga, 67 let. — Matija BankoviČ, delavec, 55 let. — Ana Pograjec, hči dninarice, 14 mesecev. — Jakoo Resman, mesarski pomočnik, 44 let. — Ivana Hribar, obč. uboga, 67 let. — Marija Velepič, zasebnica, 75 let. — Jakob Bevc, knjigovez, 26 let — Viktorija Dejak, zasebnica, 84 let. — Ivan Rejc, sin žel. strojevodje, 4 mesece. — Marija Markovič, hči čevljarja, 6 mesecev. — Marija Vovk, zasebnica, 94 let. — Rozaliia Šare, mestna uboga, 73 let. — Franc Jeras, žel. nadsprev. v pok., 74 let. — Peter Jerneje, žel. čuvaj v pok., 75 let. — Avgust Gaberščik, sin posestnika, 5 let. — Ana Pleško, občinska uboga, 71 let. — Franc Kosovinc, strugar, 56 let. — Marija Jug, postrežnica, 33 let. — Katarina Jenko, sodarjeva žena, 37 let. — Franc Hvastja, posestnik, 34 let. — Lucija Bizjak, posetnika žena, 81 let. O Ogenj nn Rožniku. V zadnjem času se zopet ponavljajo v okolici tnesla gozdni po-i žari, katere zanetijo neprevidni delavci in de- lavke, ki trebijo gozde ali pa še bolj neprevidni otroci, ki si kurijo v veselje ob ali celo v gozdih. Tako so zakurili taki paglavci ogenj na našem Rožniku in sicer od Ljubljane na levi strani pod rožniško cerkvijo. Ogenj je veter hitro razpihal in naenkrat so bili paglavci v sredi plamenčkov. Mesto, da bi ogenj pogasili, so pa pobegnili. K sreči je vlekel veter v smeri proti široki goli odprtini, kjer se je ogenj ustavil in tako ni napravil večje škode. — Pri tej priliki se opozarjajo tudi izletniki kadilci, da ne mečejo po tleh gorečih ostankov cigaret in cigar, ker je to v gozdu silno nevarno in je povzročilo že velike gozdne požare in pa ogromne škode. © Češka obcc v Lublani, pujčuje knihy každy čtvrtek od 7 Vi do 9 hod. v Mrodnim dom 5. SCasnniK Velikonočno praznike smo Kamničani praznovali lepo in slovesno. Ze veliki teden se je polnila frančišk. cerkev z romarji, posebno iz Štajerske in Tuhinjske doline. Na veliki petek je Kalvarija kar mrgolela pobožnih vernikov, ki so hodili molit Križanega. Na veliko soboto popoldne in proti večeru pa so se cele množice zgrinjale po glavnem trgu in proti šutni. Dve velikonočni procesiji imamo v Kamniku, farno iz Šutne in frančiškansko. Prva se vrši ob 5. uri popoldne, druga ob 7. uri zvečer. Kakor vsako leto, sla bili tudi letošnji skromni. Prva, farna, vsled množice udeležencev, z godbo, častniškim zborom, uradništvom in duhovščino, veličastna v mič-nem sijaju in zvonenju šutenskih zvonov. — Druga, frančiškanska, ki se vrši že v mraku, prisrčna in domača, razsvetljena od tisoč in tisoč sveč, lampijonov, z živo pesmijo, godbo in mrmrajočimi molitvami oživljena. Pri obeh procesiljali je bilo letos nenavadno mnogo udeležencev in šutenske se je udeležilo posebno moških tako veliko število ko malokdaj. Slabša je bila oficijelna udeležba javnih uradov. Od državnih uradov smo videli samo tri zastopnike, pač so bili častniški zbor, žendar-merija in finančna kontrola zastopani v lepem številu. Po popolni odsotnosti se je seveda odlikoval občinski odbor, kakor dozdaj vsa leta, odkar ga imajo v rokah demokrati. So pač praktični katoliki Zerjavovega kova. Razen velikonočnih smo imeli Kamničani ob praznikih še druge procesije. Turistovske in sankaške. Po vsakem vlaku, pričenši v soboto pa na praznike dalje so šle gruče mladih žensk in moških s smučkami ali samo nahrbtniki skozi Kamnik v planine. Vreme so imeli krasno in mislimo, da ni bilo nikomur žal, da je pustil prašno mesto in odšel v božjo naravo. Seveda so tudi Kamničani velikomestni ter so takoj po promenadnem koncertu na trgu pričeli zapuščati grešno mesto in odšli na deželo, z vozili in peš ter se vračali šele proti večeru. Na veliki pondeljek je itak običajna pot v Emavs. In Emavsov imajo Kamničani več: Radomlje, Komenda, Tunjice, Stranje, Komatarja v Tuhinjski dolini, Krulovca na Duplici in Pirca v Godiču, ki pa eno leto sem streže samo še s pivom, ker je, žal, po smrti svoje žene gostilniško obrt obesil na klin. Novi odvetnik v Kamniku, dr. Žvokelj, ki je s prvim aprilom otvoril svojo pisarno v prostorih dosedanje dr. Krautove pisarne na pošti, nasproti okr. glavarstva, je ljudstvi! že zdaj znan, ker je že par mesecev vodil prejšnjo dr. Krautovo pisarno kot dober advokat in izboren jurist. Sam kmetiški sin ima srce in razumevanje za kmeta. Zato ga vsem prav toplo priporočamo! Avtotaks je vozil prvič na velikonočni ponedeljek. Nabavila si ga je tvrdka Kregar in Fajdiga in bo vozila ž njim izletnike iz Kamnika do Stahovice. Baje tudi Kamničane v Ljubljano, ker je kamniški vlak prenagel, tako, da se Kamničanom vrti v glavi, ako se vozijo ž njim. Redne vožnje z avtotaksom prične tvrdka s 15. aprilom iu bo računala baje po 5 Din kilometer. Ceneje ko ljubljanski. Postajališče v Kamniku bo pred Narodno čitalnico. Število avtomobilov je zrastlo že na deset. Razen Kregarjevega avtotaksa si je omislil avto tudi pek Novak na Šutni, da bo ž njim vozil pecivo v okolico in semnje. Za Kamnik lep napredek! Na vsakih 240 prebivalcev en avto. Nekateri kamniški vseznali trdijo, da dobi v kratkem avto tudi davkarija. Baje za eksekutorja. Bomo videli! Športno društvo je pred prazniki tudi začelo z novim življenjem. Spalo je dolgo, dolgo Bpanje Pravičnega. Za novega predsednika si je izvolilo novega odvetnika dr. Zvoklja, znanega športnika. Delokrog je lep in obširen, odbor je mlad in upapoln, upajmo še mi v uspehe in želimo od mrtvih vstalemu društvu mnogo, mnogo uspehov in lavorik. Stanovanj je zdaj dovolj praznih na smod-nišnici. Pa ne po zaslugi meščanske korpora-cije, ki je šlo vstajenje mimo njenega »prostozidarskega« spanja kakor lanski sneg v aprilu, ampak vsled odredbe vojnega ministrstva, ki morajo po njej vsi stanovavci v smodnišnici plačevati od sobe mesečnih 75—150 dinarjev. Zato »o vsi reducirali svoja stanovanja na naj- potrebno število sob. Kaj ko bi kamniška f,:'Aiifka postaja, ki zdaj išče za svoje urade fi'/v;>: pr<-,--Virov, ker ho ji prejšnji odpovedani, f.h na umnrfniSnirn? V mestu bi se l*. i ia pianrno, kasarno pa bi lahko iflwvll v f/iodni^Did. Morda bi ji šla v tem na roko meščanska korporacija. Stanovanjsko sodišče pa naj vso zadevo prouči in napravi potrebne korake pri vojaški oblasti. »Jutrovo« sočutje. V Kamniku jo za praznike posijal mesec. To nam spričuje včerajšnje »Jutro«. Gospodom demokratom je naenkrat prišlo v srce čudno sočutje z onimi, ki nimajo stanovanj. Seveda naj se izpolni njihovo človekoljublje na ta način, da bi usmiljeni bratje Duhovniški dom, ki še dozidan ni ter je namenjen upokojenim duhovnikom, drž. in privatnim uradnikom (g. dopisnik »Jutra«, berite drugič »Slovenca bolj pazljivo!) prepustili v porabo onim, ki jim v to poklicani kamniški faktorji vsled svoje ozkosrčnosti nočejo preskrbeti stanovanj. Zdaj se je tudi »Jutro« spomnilo onih, ki so morali izprazniti staro zdravilišče, ki se je že podiralo nad njihovimi glavami. Seveda, preje je bilo prekmalu! Ako pa vprašate one, ki so se izselili, kje so dobili stanovanje, vam bodo povedali, da stanujejo še vedno v bližini zdravilišča, na svetu usmiljenih bratov. In če obenem vprašate še kamniškega gospoda župana, Vam bo on, če 6ami ne veste, povedal, da leži zdravilišče v območju mekinske občine, ne pa kamniškega mesta! Sicer vam bodo pa isto in enako povedali gospodje od meščanske korporacije. Vrhnika Velikonočne praznike smo leto* ob najlepšem vremenu slovesno praz- /ali. Božji grob je pri nas tako lep, da mu ga ni kmalu para; delal bi čast vsaki mestni cerkvi. Letos je bil zlasti lepo razsvetljen z raznobarvnimi električnimi žarnicami in okrašen z najlepšimi cvetočimi rožami. Gospodom duhovnom, ki so se tako trudili za olepšanje in okraša-nje Kristusovega groba, naj Bog poplača njihov trud! Na veliki četrtek in veliki petek zvečer je pevski zbor prepeval krasne žalo-stinke, na veliko soboto pri slovesnem vstajenju Gospodovem je izvajal razne nove in stare velikonočne pesmi, na veliko nedeljo ob desetih pa so peli prvič Griesbacherjevo latinsko mašo »Stella maris«. Društvo rokodelskih pomočnikov je uprizorilo v ponedeljek 5. t. m. ob pol 8 zvečer po Jules Verneu prirejeno igro »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«, ki jo priredi še v nedeljo dne 11. t. m. S to igro, ki je zopet napolnila dvorano do zadnjega kotička, društvo zaključi letošnjo zimsko sezono. Nesreča ali zločin. V torek zjutraj so našli na obrežju Ljubljanice za poštnim poslopjem okrvavljen klobuk in moško kolo. Domneva se, da se je pripetila nezgoda ali zločin. Čudno je, da nihče izmed bližnjih stanovalcev ni čul kakega krika ali klicanja na pomoč. Žandarmerija preiskuje zagonetno zadevo. Vrtiljak. Pred prazniki se je nastanil na Vrhniki na prostoru živinskega sejmišča primitiven vrtiljak, ki ga je oblegala naša mladina in marsikak dinar izdala za neumno guganje. Jesenice Veličastna je bila letošnja velikonočna procesija. Lepo vreme je spravilo staro in mlado pokonci, vse je hitelo proti farni cerkvi in iko se je bližala peta ura, skoro nisi mogel skozi gnečo k cerkvi. Marsikomu se je solza utrnila, ko je zaslišal iznad božjega groba večno lepo Alelujo, češ, hvala Bogu, spet sem jo učakal. Mogočni zbor pevcev je zapel: Zveličar naš je vstal iz groba, zunaj cerkve pa je isto pesem zaigrala godba. Nato pa se je pomikala dolga vrsta vernikov proti kolodveru, šolska deca, Marijin vrtec, Marijina družba in dolga, dolga vrsta moških, kar je dalo procesiji poseben sijaj. Potem pa ognje-gasci, tovarniški in jeseniški ter oni iz Krušce, za Orli gedba, nato pevci in Najsvetejše, za nebom pa občinski zastop, uradništvo itd. Zares lepa je velikonočna procesija na Jesenicah. Proti koncu nas je vreme malo plašilo, črni oblaki so se zbirali nad nami, vendar ni bilo nič hudega., — Po procesiji pa je bil blagoslov jedil na Savi. Savska cerkev je bila ta dan spremenjena v veliko shrambo jedil, to je dišalo I Velikonočno jutro pa nas je pozdravilo z zlatim solncem, dasi je bilo nekoliko hladno. Popoldne je kar mrgolelo šelalcev, ravnotako v ponedeljek. Vlomi so pri nas vedno bolj pogosti. Pred par tedni je bilo vlomljeno v barako Tarman pred tovarno, kjer so vlomilci odnesli prav vse, kar se je v njej nahajalo. Sedaj pa so tatovi vlomili v barako trafi-kantinje vdove Zvanove na Savi. Odnesli so ji precej tobaka, nekaj obleke in uro, tako da ima reva okoli 2000 Din škode. Mletima Velik požar. Strašna nesreča je zadela vas Dragoševci iz župnije Radovič pri Metliki, kjer bivajo grkokatoliki. Okrog 1. ure ponoči od velike soboto na nedeljo je v hiši na koncu vasi izbruhnil ogenj, ki je pospeševan od vetra zajel v kratkem skoro vso vas in jo domala vpepelil. 20 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, vse orodje, vozovi, živila, dalje tudi nekaj živine, več ovac, kokoši itd. je zgorelo. Ker ni blizu vode, ne kolov, ne vodnjakov — gasili so z vinom — ni bilo mo-mogoče oteti prav ničesar. Vaščani, ki so prihiteli, zbujeni iz sna, iz hiš napol oblečeni, so bili kakor nori. Ožgala se je tudi neka žena, da so jo morali takoj odpeljati v bolnico, in en otrok. Pravijo, da ie zažeal nekdo iz ma- ščevanja. Ubogo ljudstvo! Beda velikanska, pomoč nujna! Novo cerkvico, oziroma kapelo, dobimo v prijaznih Radovičih. Načrti so odobreni in se prične že v prihodnjih tednih z delom. Vaščani so jako požrtvovalni in zavzeti za stvar. Poboj. Kopači v vinogradih so jako veseli ljudje. Tako so se zadržali nedavno v neki zidanici pozno v noč. Pa so se nekaj sporekli in je nekdo udaril mladega fanta Simčiča iz Radovič parkrat prav krepko z motiko po glavi. Udarci, dasi ne ravno smrtni, so bili jako hudi. Cerkniška dolina Nov župan. Pozabili smo Vam povedati, da imamo v Cerknici novega župana. G. Matija Obreza se je zaradi družinskih razmer županski časti odpovedal in samostojni »gospodarski« in demokratski občinc'suhi« ter ko bili prisiljeni, da se tu ustavijo ter opomorejo svojo blagajno. V torek so odpotovali iz Maribora v Varaždin, kjer vprizoTe dve predstavi. Iz Va-raždina gredo v Zagreb in potem naprej proti Rusiji, kamor se končnoveljavno vrnejo. □ Samomor. Na veliki petek se je ustrelil za Filipičevo mesarijo na Teznu 23 letni Jakob Zuraj. Pognal si je kroglo v prsi v trenutku ko se je poslovil od svojega dekleta. Zgrudil se je težko ranjen in naslednji dan je v bolnici umrl. □ Na Pohorje. Za prazifike je kakoT nalašč izginil zadnji sneg s Pohorja in krasno vreme je privabilo cele trume izletnikov. Mariborčani so na Veliki ponedeljek prvič po dolgem zimskem odmoru v večjem številu naskočili Pohorje. Obe koči, Mariborska in Ruška, sta bili dobro obiskani. Dospelo je tudi nekaj Zagrebčanov, ki postajajo od leta do leta bolj navdušeni za naše Pohorje. Izletniki so bili nagrajeni s krasnim razgledom in soln-cem, ki je pripekalo prav s poletno močjo. Sezona za pohorske izlete se je s tem pričela in sedaj bodo pohorski vrhovi redno vsako nedeljo preplavljeni od mariborskih ljubiteljev prirode. □ Brezobzirnost avtomobilistov. Radi brezobzirnosti avtomobilistov bi se dne 5. t. m. skoraj zgodila težka nesreča. Neki posestnik se je vozil z mladim plašljivim konjem po cesti od Pesnice proti Lajteršpergu. Konj se j« zlasti plašil avtomobilov, ki so tega dne posebno pogosto švigali po omenjeni cesti vozeč razne izletnike v Št. Ilj. Razen enega so pa bili vsi avtomobilisti tako obzirni, da so na znamenje voznika in videč splašenega konja vozili mimo voza skrajno počasi. Samo eden je izginil v divjem tempu mimo in to je konja tako preplašilo, da je skočil s ceste v stran ter jo čez cestni jarek udri po travniku. Po težkem naporu se je vozniku posrečilo obvladati preplašenega konja. K sreči se je to dogodilo na ravnini, drugače bi ta brezobzirnost lahko povzročila težko nesrečo. □ Smrtna kazen razveljavljena. Dne 1. t m. se je vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru nejavna seja kazenskega senata, ki je razpravljala zadevo steklarja Antona Polaka, kateri je bi lmeseca septembra 1922 obsojen zaradi roparskega umora trgovca Riharda Rosenfeld v Podvincih pri Ptuju vsled enoglasnega krivdoreka porotnikov na smrt na vešalih a potem vsled srečnega slučaja pomi-loščen na dosmrtno težko ječo. Polak je bil takrat obtožen tudi radi dveh izvršenih tatvin, katere je priznal. Polak, ki ni hotel priznati umora, je prosil večkrat za obnovo postopanja. Pri senatni seji 1. aprila pa je državni pravnik, vsled izpovedi justif iti ranega Ciča, kateri je priznal, da je on s Kajičem umoril Rcsen-felda po načrtu, katerega je izvedel Zlahtič, predlagal, da se Polak oprosti krivde roparskega umora in zato ga je senat tudi oprostil, ga obsodil radi tatvin na pet let težke ječe. tako da bo Polak meseca maja 1927 zapustil kaznilnico .Pri tem krivdoreku je senat vzel v poštev kot obtežilno lOkratne predkazni radi tatvine kot olajšilno pa priznanje in duševno stanje, katerega je Polak pretrpel v ječi radi neizvršenega roparskega umora Rosenfelda in mu je zato priznalo največjo kazen radi tatvine. Celje & Koncert invalidov. Kljub temu, da je podružnica Društva vojnih invalidov v Celju pravočasno objavila po dnevnih časopisih, da priredi dne 10. aprila koncert v veliki dvorani celjskega doma, se sedaj po naključju priredi na isti dan še drugi koncert v mestnem gledališču. Da ne bodo invalidi, vdove in sirote s tem prikrajšani, naprošamo slavno občinstvo, da v polnem številu obišče koncert v Celjskem domu, pri katerem sodelujejo najboljši domači umetniki. Invalidi, vdove in sirote, kateri nimajo pričakovati od nikoder nikake podpore kakor od podpornega fonda svoje podružnice, ki je pa zopet navezana edino na prispevke javnosti, upajo, da bo javnost lo upoštevala in obvarovala podporni fond podružnice pred občutno škodo, ker je koncert vezan z velikimi stroški. Vstopnice so v predprodaji v Glavni tobačni zalogi in se tudi po invalidih razprodajajo. -Program koncerta) I. n) J. Raff: »Kavatina«; b) Jul. Massenet: »Thnliu, vijol. solo iz opere (izvaja g. Sancin r. gospo). - 2. a) Vasilij Mirk' »Katica«, b) 0»l informiralo v zadevi eradbeuega posojila Gospodarstvo Rudarska in topilniška produkcija. V naslednjem podajamo podatke o rudarski in topilniški produkciji Slovenije v mesecu januarju letos (v oklepajih navajamo za primerjanje vedno podatke za mesec december 1925). Svinčena ruda. Produkcija je znašala 987 ton (1067 ton), od tega odpade na Mežico 978 ton (1067 ton), na Litijo pa 9 ton (10 ton). Zaposlenega delavstva je bilo skupaj v Mežici: uradnikov 34, nadzornikov 38 in delavcev 1132, v Litiji pa 2 uradnika, 1 nadzornik in 43 delavcev (Lilija 62 delavcev in paznikov, Mežica 1243 delavcev in paznikov). Cinkova ruda. V Mežici je bilo nakopanih 42 (41) ton te rude. Delavstvo je všteto pri svinčeni rudi. Svinec. Svinčarna v Litiji v januarju ni obratovala. Štela je 5 uradnikov, 5 paznikov in 6 delavcev (3 tone in 7 delavcev v decembru). Topilnica v Žerjavu je natopila 870 ton (672); zaposlenih 5 uradnikov, 10 paznikov in 230 delavcev (244 delavcev in paznikov). Cink. Cinkarna v Celju je natopila 180 ton cinka (194); imela je 8 uradnikov, 8 paznikov in 179 delavcev (180 delavcev in paznikov). • • • Izkaz o stanju Narodne fcanke z dne 31. marca 1926. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 22. marca 1926.) Aktiva: kovinska podlaga 442-6 (— 1*6), posojila: na menice i.159-0, na vrednostne papirje 163-9, skupaj 1.322-9 (— 3-7), račun za odkup kronskih bankovcev 1.151-9, račun začasne zamenjave 349-4, državni dolg 2966-3, vrednost založenih državnih posestev 2.138-3, saldo raznih računov 644"8 (— 1-0), skupaj 9016-6; p a s i v a : glavnica 28.8, rezervni fond 7-6, bankovci v obtoku 5.683-1 (-j- 2-4), račun začasne zamenjave 349-4, drž. terjatve 1150 (— 126-8), vrednost založenih državnih posestev 2138-3, obveznosti: po žiru 272-9, po raznih računih 343-2, skupaj 616*1 (-f 116-5), ažija 77 8; skupaj 9016-6; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Bilanca naše zunanje trgovine za 1925 — aktivna. Kakor poroča belgrajski »Trgovinski glasnik«, je bilanca naše zunanje trgovine v letil 1925. aktivna za cirka 180 Mlijonov dinarjev pri vrednosti celokupnega Izvoza v tem letu, ki je bila 8.904 milijone dinarjev. Pravila državne obrtne banke« Belgrajska obrtniška zbornica je pozvala za 25. IV. v Belgrad vse obrtniške sekcije naših zbornic in zveze obrtnikov v raznih centrih države, da z delegati prisostvujejo konferenci o pravilih državne obrtne banke, ki bodo predložena v odobritev trgov, ministrstvu. Generalni konzulat v Brajli. Radi vedno večjega pomena Brajle (Romunija) za našo Izvozno trgovino, je vlada ukinila generalni konzulat v Helsingforsu in sklenila otvoriti generalni konzulat v Brajli. Kurzi eksotičnih valut. Ker se večkrat pripeti, da dobe banke ali kdo drugi v roke eksotične (tuje) valute, ki ne notirajo na naših borzah, podajamo v naslednjem pregled kurzov takih valut, in sicer so kurzi od konca meseca marca: japonski jen 23 Din, ki- tajski tael 40 Din, indo kineški piaster 30 Din, filipinski pezo 2560 Din; brazilski mil-reis 7 Din, argentinski pezo 21-50 Din, či-lenski pezo 5 40 Din, ruski červonec 280 Din, finska marka 1-35 Din, lctonski lat 10 40 Din, litvanski lit 5-45 Din, estonska marka 0-12 Din, španska pezeta 780 Din, portugalski eskudo 2-70 Din, turška lira 28-50 Din; v francoskih kolonijah so franki enakovredni francoskemu franku, v angleških pa tamošnji funti angleškemu funtu; kanadski dolar je nekaj par manj kot unijski dolar, Kongres izvoznikov. Kongres izvoznikov iz vse države se vrši dne 18. aprila 1926 v Belgradu. Hmelj. Hmeljarsko društvo iz Zatca (Češkoslovaška) poroča dne 2. t. m. o položaju tržišča s hmeljem sledeče: čvrsta tendenca, ki je vladala že ves teden, se nadaljuje. Vsak čas so zaključki. Procent v celem tednu je znašal 350 stotov po 50 kg. Cene so bile 3500 do 3550 Kč, za prima blago 3650 do 3700 Kč po stotu (50 kg). Dne 2. aprila so dosegle v Žatcu 3550 do 3750 Kč za 50 kg. Rezanje se je splošno že začelo 26. marca. Dela napredujejo in stanje rastline je ugodno. — Iz Nemčije poročajo o ugodnem stanju, cene so za Hallerton cirka 500 mark. Kartel ogrskih, čeških in avstrijskih zavarovalnic. Kakor poroča »Neues Wiener Journal« iz Budimpešte, so sklenile avstrijske, ogrske in češke zavarovalnice kartel in povišali premije za 10 do 15 odstotkov. Žito. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je zbral prve podatke o posejani površini z žitom na svetu. Iz teh posnemamo: Letos je bilo s pšenico posejanih na vsem svetu za 2 in pol odstotka manj kakor lani, kar je pripisovati zmanjšanju v Uniji, Indiji in Franciji. V sovjetski Rusiji so ozimine na-sejali na za 1 odstotek večjem prostoru kakor lani. Kar se tiče rži, je je letos posejane na vsem svetu za 34 odstotkov manj kakor leta 1925. Prezimili so posevki na vsem svetu dobro in njih stanje koncem marca je ugodno. Prognoze so v splošnem ugodne. Povišanje uvoznih carin v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je senat sklenil sprejeti od vlade predlagano zvišanje carin za 30 odstotkov. Velesejem v Solunu odložen. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je dobila od generalnega komisarja solunskega velesejma obvestilo, da se je prireditev mednarodnega sejma v Solunu, ki bi se imela vršiti meseca maja t. 1., odložila do oktobra t. 1. Uverenje o izvoru za uvoz v Romunijo. V smislu rešenja romunske generalne direkcije carin z dne 10. februarja t. 1. se je preklicala naredba z dne 25. novembra 1925 in v bodoče se pri uvozu blaga v Romunijo ne bo zahtevalo uverenje o izvoru blaga. Dopisi na konzulate. Naš konzulat na Kifu je obvestil ministrstvo inostranskih del, da se obračajo nanj čestokrat trgovci in druge stranke za informacije. Vendar so redkokdaj vloge kolekovane. S tem se prijem odgovora samo zavlačuje, ker ga dobijo potom oblasti, ki imajo iztirjati predpisano takso. Interesenti se zato opozarjajo, da svoje vloge na konzulate predpisno taksirajo (na vlogi kolek V iznosu 5 Din in 30 Din za odgovor). Uvoz Bolgarije iz Jugoslavije. Lani je uvozila Bolgarija za 182 milijonov levov naših produktov napram 148 milijonom leta 1924. Povišanje carin tudi v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da je 23. pr. m. bil uveljavljen novi bolgarski carinski tarif, ki uvaja nove pove- čane carine za Uvoz predvsem industrijskih produktov. Nove romunske uvozne carine. Dne 1. t m. so stopile v veljavo nove romunske uvozne carine na tekstilno blago, kovinske produkte, stroje, vozila, instrumente in ure, ki so višje od prejšnjih. Sladkorna pesa v Evropi. Znani statistik F. O. Lieht v Magdeburgu ceni površino kul-tivirano v 1926-27 s sladkorno peso v Evropi na 2,165.000 ha napram 2,132.000 ha v kampanji 1925-26. Od tega odpade na Jugoslavijo 40.000 ha napram 35.000 ha v kampanji 1925 in 1926 in 55.000 ha v kampanji 1924-1925 (rekord). Polom velike milansko tvornice svile. Iz Milana porečajo o polomu tamkajšnje itali-jansko-amerikanske tvrdke Sharbaro. Aktiva znašajo 13 milijonov lir v primeri s pasivi v znesku 80 milijonov lir. "Borza 7. aprila. Denar. Zagreb: Berlin 13.525—18.565 (13.5275 do 13,6575), Italija 228 14—229.34 (228.12—229.32), London 276.115-277.315 (276.126- 277.325), New-york 56 696—50.936 (56.70—57), Pariz 1C8.37 do 200.37 (199-201). Praga 168.18-169.18 (168.20 .io 169 20), Dunaj 8.0119-8.0519 (8.01—8.05), Curih 10.93547-10.97547 (10.93547-10.97547), Amsterdam 22 80-22.90. Curih: Belgrad 9.1375 (9.14), Pešta 72.70 (72.75), Berlin 123.50 (123.525), Italija 20 855 (20.85), London 25.24 (25.325), Newvork 518.625 (519), Pariz 18.0125 (18.025), Proga 15.375 (15.385), Dunaj 73.20 (73.25), Bukarešt 214 (2.14), Sofiia 3.745 (3.75), Amsterdam 208.05 (208075), Bruselj 19.25 (19.25), Madrid 73.31 (73 30), Konenhavn 135 85 (135.90), Stockholm 139 (139.175), Oslo 111.50 (111.40), Varšava 62.50. Devize: Dunai. Beltrad 12.45, Kodanj 185.55, London 34.38, Milan 28.45, Newyork 707, Pariz 24.56, Varšavo 85.05. Valute: Dunaj. Dolarji 706, angleški funt —, francoski frank 24.62, lira 28.50, dinar 12.40, češkoslov. krona 20.90. Devize: Praga. Lira 135.92, Zagreb 59.52, Pariz 117.12, London 163.97, Newcork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana: invest. posoj. 75—76.50, vojna odškodnina 289—293, zastavili listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—204. Ljublj. kred. 190 den., Merkantilna 100—102, zaklj. 102, Prašie-diona 808—874, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 94-99, Trbovlje S86—370, Vevče 100 den., šešir 109-115. Zaereb: 7% invest. posoj. 75.50—76, agrari 44—44.50, vojna odškodnina 292—293, april 293 do 29150, maj 296-297, Hrv. esk. 118-118.50, Kred. 114—116, Hipobanka 60-61, Jugobanka 98—99, cPraštediona 870—875, Ljublj. kreditna 190 den, Srpska 132—145, Narodna banka 3900 den., Zem. Bos. 135—143, Eksp'oataeija 24—25. Šečerana 362.50 - 370, Nihag 34 bi., Gutmann 270—275, Sla-vex 150 bi., Trbovlje 367.50—370, Vevče 100 den., Tipografija zaklj. 50. Dunai. Don.-sav.-jndr. 774.000. Zivno 810.000, Alnine 254.500, Greinitz 120.000. Kianiska industrijska —, Trbovlje 475.000, Hrv esk. 134.000, Levkam 150 000, Jugobanka 113.000, Hip. banka 73.000, Avstrijske tvomice za dušik 210.000, Gut-mnnn —, Mundus —, Slavex 185.000, Slavonija 53.800. Blago. Ljubljana. L e s: bukovo oglje, suho, vilano, fco meja, 2 vag. C0—90. zaklj. 90; rezana hrasto-vina, ostroroba, brez gnilih grč: 40 mm od 1.50 do 3 m dolž., 52 nnn od 1.70—3 m dolž., 60 mm od 2 do 3 m dolž., 70 mm od 2.30—3 m dolž.. 80 mm od 3—5 m dolž., vse od 14 cm napr., fco vag. Sušak 1200 den., hrastovi bouls od 35 cm napr., od 2.50 m napr, fco vag Sušak 1350 den. — Premog: kal. ca 7000 antracit. Orle, fco vag. Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi. kock^cvec, za 1 tono 450 bi, orehovec, za 1 tono 400 bi, zr!rob, za 1 tono 350 bi; kal. ca 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi, kockovec 35/60 mm, za l 1 tono 210 bi, orehovec 20/35 mm, za 1 tono 210 bi, zdrob 10,20 mm, za 1 tono 190 bi; kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi, kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi, orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi, zdrob, za 1 tono 130 bi, rovni, zn 1 tono 120 bi. — Z i t o in poljski pridelki: pšenica bička, 76/77, fco vag. napi. p. 290 bL, koruza, času prim suha, fco Postojna, tranz. za april 160 bi, koruza, času prim suha par. Sid 120 bi, koruza, času prim. suha, leo vag. nakf. p. 121 bi, koruza inzulanka, fco vag. nakl. p. 155 bi, ajda, fco vag. Ljubljana 260 bi, rž domača, fco vag. Beltinci 210, proso rumeno, fco vag. Beliinci 210 bi, oves rešetani, fco vag nakl. p. 175 bi, krompir beli, fco vag. Beltnci 76 bi, krompir semenski, fco vag. dol. p. 110 bi, čebuljček, fco vag. nakl post. 650 bi — Seno, slama- seno polsladko, fco vagon slov post b0 den. — Gradbeni materij al: Ia Portlnnd-cemcnt dalmatinski v juta-vrečah fco Split 40 bi, v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi. Spori ALI ŠPORTNIKI DOLGO ŽIVIJO? V Ameriki so začeli obširno preiskovati vprafanje, ali umrejo športniki prej kot drugi ljudje ali ne. Saj bi človek mislil, da letanje za rekordi notranje organe prej izčrpa, da povzroči šport prevelik enostranski napoi in da uniči 'rezervne moči. Pa ni tako, šo prav nasprotno Preiskovanje je dognalo, da živijo športniki večinoma dalje kot drugi. Vsi športi so prišli pred ostro kritiko: nogomet, veslanje, rokoborba, boksanje, mnogoboj itd. Zlasti so gledali na srčno hibo. V Ameriki so se namreč v zadnjem času srčne bolezni zelo pomnožile in so povzročile veliko smrtnih slučajev; zato je bilo prvo vprašanje seveda to, če je povzročilo te bolezni »športno srcec. pa ni bilo nič, športniki niso na srčnih boleznih trpeli nit več kot drugi. Tako so na primer preiskali armado 808 športnikov, ki so si priborili med leti 1855 in 1095 športne zmage. Od njih jih je doslej nekaj umrlo, a ne vseh 100 odsiotkov smrti zapadie vsote — po ameriških tabelah — temveč samo 46 odstotkov. In še najmanj je bilo lakih ki so umrli na srčni napaki. Seveda pa športnik ne sme pozabiti, da mi zmeraj mlad. Ko si enkrnt 40 let star. moraš tudi šport bolj zmerno gojiti, čeprav ti to ni ljubo; zlasti, če si zmag navajen. Seveda so izjeme, a je bolje, da se jim ne prištevamo. Sicer je pa dolgost življenja pač zavisna tudi od tega. kiko tudi drugače živiš, izven »sporto-vanja<. Zmerno in pametno moraš živeti, to je temeljna zah eva. Ob enakih pogojih se v splošnem lahko reče, da more pričakovati športnik daljšega življenja kakor nesportnik. Nečesa pa ne smemo pozabiti: Šport goji navadno tisti, ki je že vnaprej bolj krepak in zdrav, in taki itak povprečno dalje živijo kot drugI Torej smo še prav v začetkih spoznavanja. Po ameriškem zgledu bo začela s podobnim preiskovanjem tudi Nemška visoka šola za kulturo telesa. • * * šE NEKAJ NOGOMETNIH REZULTATOV. V Celju je igral SK Celje s SK Trbovlje; izid 11: 0. Prijateljska tekma med Hermesom in Slavijo, ki se je vršila v nedeljo kot predtekma igri Ilirija : Sturm, je končala z rezultatom 3:1. O tekmah Ilirije z graškim Sturmom smo poročali včeraj. V Zagrebu je gostovala dva dni dunajska Vienna, eden čelnih dunajskih klubov. Gradjanski je dosegel proti njej lepe uspehe porazivši jo prvi dan s 5 : 2, drugi dan z 2 : 1. V Sarajevu so absolvirali o praznikih velik program. Gostovali so kar trije klubi, in sicer Hašk in Concordia iz Zagreba ter Beogr. SK. Rezultati: Slavija : Hašk 3 : 3, Hajduk : Concordia 1 : 3, Hašk : Concordia 3 : 2, BSK : Slavija 6 : 5 in 1 : 3. — Hašk je igral dalje v Gružu z Gružkim omladinskim ŠK 2 : 0 in 5 : 0. V S p 1 i t u je zmagal Hajduk nad Trevisom z 1:0. V Subotici so igrale profesionalne Vršovice iz Praije s Sand-om 4 : 1. Nekoliko tekem iz bližnje Italije: US Triesti-na : Pro Gorizia 4 : 1, US Tricstina : Casale 0 : 2, Venezia : Olimpia, Reka 1 : 0, Gloria, Reka : Pe-trarca 6 : 0, Udine : Casale 2 : 1. Na Dunaju se je vršil velik medklubski turnir: izidi so: Hakoah : Matcure 1 : 0, Rapid proti Slovan 4 : 4, Amateure : Slovan 3 : 2, Hakoah : Rapid 4 : 3. Zmagala je tedaj židovska Hakoah, igram je prisostvovalo vsak dan po 30.000 gledalcev. Hakoah je nastopila v torek turnejo v Severno Ameriko. — Sličen turnir se je vršil v Budimpešti med klubi MTK, FTC, UTE in praško Slavijo. Zmagovalec v turnirju je bil FTC, Izidi: Slavija : MTK 2 : 1, FTC : UTE 2 : 1, UTE proti Slavija 3: 3, FTC : MTK 0 : 0. Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordenus. Prevedla K. H. 15 Nazadnje pride še Andrej Dušžn s sekiro na rami. Skakal in dirjal je čez travnike. Ves je premočen z znojem. Gotovo je prišel od daleč. Zakaj se je zakasnil? Delal je prav tam doli, vraga, sekal je Petronili drva, tisti Petronili, saj veste, ki jo je njen mož zapustil in odšel v Italijo, jo zapustil in ji pustil na rami četvero otrok. »Ogenj! ogenj! ogenj!« je kričal, ko je dospel. Kakor drugim so razložili tudi njemu, da ni ognja. In zdaj se mahoma neha potiti in srce mu poka, kakor pokajo drevesa, kadar jih podira. »Lipe,« je dejal čisto tiho, »Lipe in moja Ančka.« Dvakrat je imenoval svojega sina, toda imenoval je tudi malo. Ima kakor svišč modra očesca in se tako vljudno obnaša. Vedno bi rada jedla in so smejala. Dolga tožba mu odgovori, dolga tožba brez konca, kakor tožijo ranjene zveri, ki se zakopavajo v gozdove, da bi tam poginile. Pernuška je slišala njegov tihi vzdih. In odgovarjajo ji še druge tožbe, ki se zgoščujejo in razmnožujejo, vse žene v Avrieuxu tožijo, vse matere v Avrieuxu objokujejo svoje otroke. In vse te tožbe skupaj se zde kakor pretresujoč krik, ki polni noč, ki je končno padla na te obraze in njihovo bol, ki polni noč prav do gorskih sten in prav do vrhuncev, kjer svetijo zvezde. IV. poglavje. Odhod križarjev. Dvainštirideset jih je bilo, nič več, nič manj, triindvajset dečkov in devetnajst deklic, med njimi Lipe in njegova sestra Ančka. Med njimi sta bila Silvin in Silvija Rondonaz, ki sta siroti in skrbi za nju le revmatična stara mati; Krištof Fourchon v svežem in zlikanem perilu — Fourchonka je navdušena za če-ber; — Klavdij in Klavdina Girard, doma vedno ošte-vana; Emanuelček, ki ni večji kot snop slame, čeprav ima že deset let; Mihec Sandoneires, ki se drži modro kot svetnik na podobici; Tinček, mlinarjev sinček, in njegova sestra Katinka, ki moli iz vsega srca; Peterček, Štefek, Janček, ki ie imel o svečnici šest let in se drži lepo pokonci na svojih kratkih no-žicah. Vse bi moral našteti, povedati niih imena, popisati njih obraze, barvo njih oči in njih las, čeprav so rdeči, in tiste, ki so prijazni z deklicami, in še tiste, ki jih pretepajo, kakor da bi bili možje in žene, in tiste, ki so umazani, in vrtajo s prsti po nosu, in tiste, ki poznajo luknje svizcev in kraje, kjer zore borovnice, jagode in maline. Moral bi našteti vseh dvainštirideset in to bi bila dolga in zmešana vrsta. V bilkah in v zgodovini in v vsakdanjem življenju so ljudje, ki jih nikjer ne imenujemo in ki so storili prav toliko ko drugi. To je krivično in vendar je tako. Eden postane kapitan, drugi ostane neznan vojak. In dostikrat ne vemo, zakaj tako. Vso zimo in vso pomlad je klical Lipe svoje tovariše na križarsko vojsko. Večkrat, na mojo vero, skoro vsak dan jih je spominjal na zgodbico pastirčka Štefana, pred katerim so popadale ovčke na kolena in ki je šel preko morja, da bi rešil božji grob. Večkrat, na mojo vero, skoro vsak dan, jim je ponavljal, da je papež jetnik na oni slrani gora, papež, ki daje otrokom ljubega Boga. »Ali ga hočele oprostiti, ko pride čas zato? Ali ga hočete prositi, da vam dd ljubega Boga, ki ca nam je obljubil?« »Da, hočemo ga oprostiti. Toda kdaj bo prišel čas za to? Da, hočemo ga prositi, da nam da ljubega Boga, ki ga nam je obljubil.*; »Trenutek, da prekoračimo goro, bo nastopil takrat, ko bo vozil prvi voz iz Lanslebourga v Italijo.« In zato so otroci vsak dan gledali na šolskem dvorišču sneg, ki se je topil na vseh pobočjih: »Na vrhu Scolette je še zmeraj. Toda na Normi in Dolgi steni pa že pojema.« Ob junijskem solncu se je sneg stisnil na vrhove kakor perilo, ki smo je zložili, ko se je dobro posušilo. Nekega ponedeljka zjutraj je Lipe pritekel v šolo. Že na obrazu se mu je bralo, da prinaša važno novico. Vsi učenci so v teh očeh, ki so se svetile kot bajoneti, kadar jih obseva solnce, brali, da je novica, ki jo prinaša, važna in imenitna. »Kaj je? Kaj je, Lipe? Kaj nam poveš novega?« :>Hitro se morate pripraviti, zakaj danes gremo.« »Danes? Kam neki?« Izpraševali so: Kam neki? čeprav so že vedeli za odgovor. »Voz se je peljal preko Mont Cenisa, voz, ki je prišel iz Italije. Pastirji so mi povedali včeraj to novico.« Nekdo, mali Emanuelček, je hotel malce podvomiti : »Ali veš za gotovo, Lipe? Še včeraj sem videl sneg tam, kamor moramo gledati.« Toda zavezali so mu kljun z dokazom, na katerega ni ugovora: »Ti si še premajhen, da bi mogel kaj videti.« In ker se je sramoval svoje majhno postavice, se je sključil v kot. Okoli Lipeta, junaka, se je zbral na dvorišču cel krog. /.rak, ti, ki veš za stvari, povej nam!« Stresel je svoje plave lase, ki so se nekoliko ko-drili, ne veliko. V kodre se je vpletalo solnce in mu delalo gloriio. Glorijo, mar je to kaj čudnega! Saj je bil Doveljnik križarjev. Ill~lll = •• «8 J* ~ N - 6 81 f a »— ce © -S I Š S 4 f u d V ^ c: M j- 8 l N .pj 5 i I JŠ O C m u S -a J« — v > N g, .. C S 1 j š i o i •M E ® S | ■j o £ o £ .$ c -3 •X 3 -J "J B O O •N U S ~ =Q M a 00 Q C o .. > > * - w t o. - g > " d. ° O ~ > 5« « iS ^ O a s i » > m=iii~ ATLETIKA. Gross counttv na 10 km za prvenstvo Jugoslavije se je vršil v nedeljo v Zagrebu. Klasificirali so se poedinci in moštva. Od ljubljanskih klubov je startala med moštvi Ilirija, ki se jo pla-cirala na 2. mesto z 10 točkami, dočim jc dosegel prvenstvo Gradjauski z 10 točkami. Kot pocdinec jc dospel na cilj prvi Koren (Gradjanski), za njim Slapničar (Priir.orje), dalje De Reggi (Ilirija) itd. Za tekmovanje je vladalo znatno zanimanje; Ha-škovo igrišče, na katerem jc bil start in cilj, je \)ilo razmeroma močno obiskano. Nogometne tekme prihodnje nedelje. Ilirija Igra s kombiniranim moštvom v Beljaku proti koroškemu prvaku Villacher Sportvereinu. Primorie igra predvidoma kot reprezer>'anca Ljubljane v Celju proti reprezentanci Celja. V Ljubljani se igrajo tri prvenstvene tekme, med katerimi je najvažnejša tekma Hermes : Slovan, ki utegne pod okoliščinami odločiti placement na II. mestu ljubljanske prvenstvene tabele. Tekmi Jadran : Sla-vija in Ilirija : Svoboda sta manjše važnosti. APMO lepo kamniško, redno dobavim, po najnižji ceni, vagonsko Fr. Bore, Kamnik Hazensk« prvenstvene tekme v Ljubljani se prično v nedeljo s tekmo med Ateno in Primor-jem. Prihodnjo nedeljo se sestaneta Atena in Ilirija, 25, t. m. pa Ilirija in Primorje. ŠPORT V MARIBORU. Na oba velikonočna praznika je vladalo v Mariboru živahno športno življenje, Nogomet. Prvo moštvo ISSK Maribor je igralo proti rezervi. Rezultat 11 : 0 (polčas 6 : 0). Rezerva je nastopila v začetku igre samozavestno in zmage sigurno. Ima pa slab placement ter je tehnično za-ostajalu. — Celjski >Atletikk so nastopili dvakrat proti Rapidu. Prvi dan, 4. t. m., rezultat 2 : 1 (2 : 0), drugi dan 4 : 1 (2 : 0). Prvi dan je bilo živahno in zanimivo, drugi dan sta pa obe moštvi igrali deeinteresirano. Sodila sta gg. Osebik in Franki. Hazcna. ASK Primorje: SD Rapid 8 : 0 (3 : 0). Družina Primorje je grala na potu v Mursko Soboto z družino Rapida. Primorje je bilo v prvi polovici igre nesigurno, pozneje si je pa opomoglo in onemogočilo vsako akcijo Rapida. V nedeljo se vrše sledeče tekme: V Ptuju igra Maribor pokalno tekmo s Ptujem. V Mariboru je prvenstvena tekma Rapid • Merkur in prijateljska rezerv Maribor : Merkur. — Hazena: prijateljska tekma Merkur : Maribor in sodnijski izpiti. Šahovska coup-tekma se bo vršila v sredo, 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije Union (bivši Bioskop). Tekma bo jako zanimiva in zabavna; vsi šahisti in člani Maribor, kluba se je bodo udeležili. Natančni sporea še priobčimo. Orel Srenjskj svet 5«ntpeterske orlovske srenje se vrši v nedeljo, dne 11. aprila t. 1. ob 8. uri dopoldne v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Odsftkovne zastopnike prosim, da se zanesljivo udeleže. Bog živi! — Predsednik. Poiscvedovanfa Kmetica, ki je na veliko soboto izplačala ku-povalki zelenjadi 100 Din preveč, se naj zglasi v upravi >Slovenca< kjer izve naslov. Našla se je na Gradu svilena otroška čepica. Dobi se Zarnikova ulica 17. Izgubila se jo denarnica z manjšo vsoto denarja in ključem. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na naslov: J. Strah, Pristava, p. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 7. aprila 1926. Višina baromeira 308*8 m Opazovanja Baro-metei Toplota v C' Kci. vlaga ' Z Veter ln brzino v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin V Ljubljani je krat čes ot> opa«ovan|u j tmmioJn 7 766-0 6*8 86 NE 1 0 0 B Ljubljane (dvorec) 8 765-7 8-8 83 NNE 0-5 0 S B ©^ 14 761-1 22-1 35 SW 6 0 21 762-1 14-2 58 SW 2 0 £ S Zagreb 8 764-5 13-0 71 SE 3 0 0 03 — x> a Belgrad 762-5 16-0 63 WNW 1*5 1 0 o a >o Sarajevo 765-8 100 51 ESE 1-5 0 0 9> Skoplfe 763-8 120 59 SW 0-5 4 0 g- Dubrovnik 765*0 11-0 83 mirno 0 0 a-,K* Praga 1 764-0 7-0 — SSW 1-5 5 0 a Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. W ~ \ i Zdravje je po! bogastva! Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesuo zadovoljstva Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo moone potresljaje. Nosite tudi Vi Palma-kaučuk podplate in pete, Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne iu Se ceneje kot usnje. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko ! MESAR in KLOBASICAR se sprejme takoj. Naslov v upravi pod štev. 2382. KUHARICA, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, išče službe k mali družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2384. SLUŽKINJA vajena otrok, dobi takoj službo. - Naslov v upravi lista pod Stev. 2368. Starejša oseba Išče sezonsko službo gospodinje, nadperice ozir, kopališke postrežnice — govori slovensko, nemško, italijan., madjarsko, trancosko in nekaj angl. Položi ev. tudi kavcijo. Gre tudi v župnišče, k gospodu z otroci, ali pa ic sami gospej. — Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro: »Zvesta« št. 2383. SLUŽKINJA zdrava, ljubeznjiva, ki je zmožna gospodinj, del, se išče na deželo; postopek dober, plača po dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe pod: »Pridna Dolenjka« 2345 upravi. Razpisuje se SLUŽBA ORGANISTA in CERKVENIKA na Rovih. Dohodki večinoma iz zemljišč. Prošnje na žapni urad Rova, p. Radomlje. 2390 Postranski "^C zaslužek ijrimerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki za 1 Din. »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Lfubljana - Seienburgova ulica št. 7/II. 2126 Poravnajte naročnino! Kovaškega pomočnika iičem, ki zna izdelovati sekire in plankače. Nastop takoj. Ponudbe na Josip KOVAČ, Zamost _ Plešce. 2374 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom in ostorno, išče gospod, inudbe na upravo lista pod: »Prazna soba« 2388. Pes-volcjak JE UŠEL. Sliši na ime »LUKS« ter ima št. 156. Najditelja prosim, da javi svoj naslov proti nagradi na upravo lista pod številko 2379. Kupim dobro ohranjen KOVAŠKI MEH. JOŽA BOGATAJ, Dobrova šL 2, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko. Odda se lokal s 1. majem na periferiji mesta. V lokalu se že več let nahaja špecer. trgovina. — Naslov se izve v upravi lista. Gostilna Split Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 81, bivša hiša Brant — toči pristno dalmatinsko vino CPOLO in belo VIS po 12 Din, čez ulico it Din, črno fino 10 Din, čez ulico 9.50 Din. Domača primorska kuhinja. Izbira morskih rib. 2391 čast. duhovščini priporoča tvrdka Jos. Pok nasl. A. JAMNIK Lfubljana, Stari trg št. 14, vsakovrstne ČRNE KLOBUKE v vseh oblikah. ODPADKE od žage, hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi para. žaga »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les, cele parcele ali gozdove. Enonadstr, hiša z vrtom, v Krškem, pripravna za trg. lokal, se proda. • Dopise na: Lena AUMAN, Krško. 1931 KUPI SE za takojšnjo dobavo 50 kom. HRASTOVIH PRAGOV 5.00/23/24, 1500 hrastovih železniških pragov 20/15/220. - Ponudbe na naslov: J. Oražetn, župan, Moste pri Ljubljani. Kolesa Peugeot BICIKLI, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni LAHKI MOTOCIKLI iyt HP, ... Din 6975 2 y, HP, . . . Din 12250— Izdelki staro znane sve tovne znamke. - Dobava promptna od glav. zaloge 10. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. U. j Samoprodaja se odda za prazne kraje Slovenije pod i ugodnimi pogoji. T. RABIČ o. Ljubljana ^vorskn^ PREMOG-ČEBIN WoIlova ulica 1/11. - Telelon 5(5 ZELENIKA I pušpan) se odda. Poizve se: Ahaci jeva c. 9, priti. ŽIVČNO BOLNI in oslabeli! Od duševnega in telesnega dela izmučeni! Rabite preizkušene . »Lecithin kroglice« z železom! Stekl. 24 Din. Izdeluje in razpošilja z navodilom 6amo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika 23. Najvišji zaslužek nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor. kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d.. Zagreb, Gunduličeva 11. 1818 Ugodna zamenjava siaisouama za 2 osebi v Škofji ulici s parketno sobo, kuhinjo in pritiklinami. Pove uprava pod „Mir". Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parlumeri-je. Potreben kapital 200 Din za vzorce. • Pism. ponudbe pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 7/IL 2129 Em. rischer Z46REB, Sudnička ul. 3 JuriSičcva ulica St. 6 dobavljaprivatnikom il vokolesa dolo za dvo-kolesa, Sivalnostroje, ter nogometne žogo, tehnično potrebščine po najnižjih cenah. Spori tskadruStva. ine haoki in obrtniki-dobe popust. — Za-I htevajto brezplačni I \ ilustrovani katalog. J Železnato vino iz lekarne dr. G. Picceii LJubljana, Dunajska cesta 6 krepča malokrvne, nervozno oslabele odraslo In otroke. Naročila se točno Izvršujejo Nagrada novo duokolo ali otroSki Športni voilCek. Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisaua tvrdka 10 novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem lotu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumaliko ali otroSki Športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največjo skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike. JtaTUL tovarna dvokoles In otrollclh vozičkov Karlovska J cesta it. 1} Celotno, obširno, v zapuščino gospoda Avgusta Tomažiča spadajoče posestvo v Ljubljani, na Dunajski cesti obstoječe iz hiše, dvoriščnih in gospodar, stavb in velikega vrta, je naprodaj. Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9. Dva akordanta Jiatera sta popolnoma samostojna in izvežbana v Izdelov. vseh vrst opeke, •e čimprej pod ugod. po- Soji sprejmeta. — Toza-evne ponudbe naj se naslovijo naravnost na ^Centrala obč. opekarni ikih podjetij, Gor. Rad gona«, katere ponudbe naj bodo opremljene « primer, dokazi O usposobljenosti. 2283 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Če& Za izraženo nam sožalje povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda loana Freme3č-a za poklonjene prekrasne vence in cvetje ter za mnogoštevilno čaš-čeče spremstvo pri pogrebu se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Sv. rekvijem se bo daroval v soboto dne 10. t. m. ob 7 uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. fiSpSsoho žalujoča ir.dMna PizmzlL Priporočajo se naslednje m Stavbno podjetje ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan. nI. Dosip JBrandl Izdelovalnica orgel in klavirjev, MARIBOR StroBmayerJeva ulica Josip Čebokli nasl. Strausgitlov parna pekarna Mnril.or Glavni tre St. 9 Karel Jarh trgovina z lesom in premogom Maribor, Gregorčičeva 1 Jaš & Lesjak Speo. trgovina živil MARIBOR Ulica X. oktobra It. 2 Ivan Lorber tlikar MARIBOR Vetrinjska ulica St. 5 N. ošlaa trgovina usnja in čevljurskih potrebščin Maribor, Glavni trg 17 los. Povodnih dnevno sveže ribe prvov. dalmatinska vina Maribor, VojaSniSka 4-6 Ferd. Rogatsch cementni izdelki in gradbeni materijal Maribor, Frančiškan. 17 Drago Bosima galanterija, parfumerija vrvar. in pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 2G §pr<šgsr elektr. podjetje Maribor, Kopitarjeva ul. 12 Ivan Staudinger pohištvo in sobno mizarstvo Maribor, Soška ulicašt.5 mm USSAI! stavbeno in galanterijsko kleparatvo, instalacije Maribor, Gregorčičeva 17 AGNER foto atelje MARIBOR Slovenska ulica 4 Podružnica Slovenčeve uprave Maribor, Koroška c. L Krasni dunajski modeli v salonu P. Barborič, Ljubljana, Mestni trg 7 Velika izbira ivilenih klobukov. Slamniki od Din 60.— naprej, ccetlice, trakovi itd. Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi. Cene priznano nizke. Cene priznano nizke. Si ■■S.??: ; v v.. -: : Uprava Snežniške graščine v Snežniku, pošta Stari trg pri Rakeku, javlja žalostno vest, da je njen zvesti uradnik, gospod Franjo Irovec ekonomski in gozdni oskrbnik v torek, dne 6. aprila po polnoči preminul. Pogreb bo v sredo dne 7. aprila ob 4 popoldne. Snežnik, dne 6. aprila 1926. Vsemogočni je poklical k Sebi našo nad vse ljubljeno zlato in nenadomestljivo mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo Lucija Bizjak gostilničarko in posestnico danes ob 4 zjutraj, prevideno s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb predrage nepozabne se vrši v petek, 9. t. m. ob pol treh popoldne iz Bohoričeve ulice 16 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše za dušo preblage pokojne se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 7. aprila 1926. ANTON BIZJAK, posestn. in gostilničar, soprog. ALOJZ, JOSIP, ANTON in RUDOLF, otroci — in sorodniki. ftamatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Frane Terseglav.