ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. ‘. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburjfovi ulici Štev. 6, II., in nrariujc za stranke od 8. do J2. dopoldne in til i!. do 7. avceer. Inserali: enostopna pelitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- l.u.iuL nejema uprnvništvo, ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne ; rejeiiiajo. Reklamacije lista so poštnine proste ...........— UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. “opoldne in od 5 do 0. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisina se ne •Jsprejemajo ::: NAKOCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80. četrtletna « 5-40, mesečna K 1'80; m Nemčijo celoletno K 26-40; za i ostalo inozemstvo rneriko celolctno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 360. ¥ Ljubljani, v ponedeljek dne 19. avgusta 1912, Leto II. Avstrijanske skrbi. Ubogo Avstrijo iti njene skrbne varuiic so Popadle črne skrbi. Na jug« države obešajo ,Nezrele in prenapete fantiče, da obvarujejo pokajočo sc monarhijo grozečega poloma, na Ogrskem vlada takorekoč izjemno stanje in ustavo nadomešča policijski reglman, in tudi tok r a j Litve je vse narobe in navskriž. Ampak vsa ta velika grmada domače gnilobe ne vznemirja modrih avstrijskih državnikov. Po mislih gospoda na dunajskem > Baliplatzu« se moramo Predvsem brigati za homatije na -r Turškem, ®asi imamo Turčijo doma okrog sebe in nas od Vsch homatij turške razmeroma še najmanj Srbe. Voditelju naše vnanje politike, grofu uerchtoldu, ne dado spati lavorike slavnega Prednika njegovega, grofa Achrenthala, ki je leta 1908 in pozneje olajšal žepe avstro-ogr-skega prebivalstva za okroglo miljardo in nam *n. drag denar natovoril deželo, ki smo jo, slučajno že poprej imeli. Svetovna politika ga aj11 ozdravil bi rad nezdrave razmere v 1,1 eiji; zato je sprožil razgovor velevlasti o notranjem položaju v turški državi. . Načelo, da se evropske države ne vmešavajo v notranje turške razmere, ki je bilo po Krof*°tUr^' revoluciji svečano proglašeno, a Berchtolda ne moti, kakor ga ne ženiti notranje avstro-ogrske zmede, ki bi po - rclitoldovl logiki opravičevale Kiderlen-aecliterja ali pa Giolittija, da danes ali jutri ' rozita evropsko konferenco o razkopanili in dzdrapanili razmerah v — avstro-ogrski monarhiji. Namen svoje akcije zavija vnanji minister v gosto meglo in živ krst ne izlušči iz kopice nejasnih besed pravega jedra. Minister zatrjuje v svojih glasilih, da ne gre za reševanje nevarnega orientalskega vprašanja, temveč le za moralno podporo sedanji turški vladi, da izvede trt0-! ŽIjivo reorganizacijo države. Ampak an-Mesko časopisje izreka sumnjo, da ere za poštev avtonomne vlade nekaterim turškim Pokrajinam v Evropi predvsem Albaniji in Ma-eedonji. Taka Turčiji diktirana avtonomija pa j' le izpodkopala sedanjo vlado, ki jo hoče “erclitold podpreti, in bi pospešila notranji raz-Pad turške države, ki ga hoče naš Berciitold javiti; razvnela bi narodnostne konflikte, po-vVta*a. balkanske države, da aktivno posežejo ,kaos in’ knr ie najnevarnejše, razgrnila nevarnost? vprašanje in vse njegove pereče odzv-th^-lvef3-’ ,"eni^ka >n ruska vlada so se Londnm, i JS^e"lu Povabilu in v Parizu in ni um« bodo Sledili njih zgledu. V teh vesteh tolažbe; zakaj gotovo je, da razgovor e Premosti zijajočih nasprotij med evropskimi veievlastmi glede na balkansko vprašanje, pač Pa je velika nevarnost, da oživi sporne kali in Posadi Evropo v vojno paniko, katere se je ko-Tnaj dobro otresla. V tretjič posega v novejšem easu avstrijska diplomacija v take svetovne Politike; doslej vselej je bilo avstrijsko delav- sko ljudstvo do krvi tepeno. Prvikrat pod An-drassyjem, ko se je izcimila okupacija Bosne in v drugič pod Aehrenthalom, ki nam ic z aneksijo Bosne naprtil ogromna vojaška bremena. Zato mora delavstvo tudi Berchtoldovo akcijo spremljati z najhujšim nezaupanjem in bojaznijo: vsa avstrijska svetovna politika Rre na račun delavstva! Kartel in delavsko varstvo. Lepo število let je že preteklo, odkar je bil sprejet in uveljavljen na Avstrijskem zakon, da ne sme presegati delovni čas po tovarnah enajst ur. V teku teh dolgih let si je avstrijsko delavstvo ustvarilo svoje strokovne organizacije in z neštevilnimi boji je doseglo, da se je delovni čas v večini obratov znižal poti to postavno določeno mejo. Večina avstrijSKeg.i <1 ■ lavstva dela le še po deset, devet in pol, d. ei ur na dan. Ali vendar ropotajo v marsikateri industrijskih obratih stroji še po enajst ur na dan. Seveda so tudi še neprekidni obrati, l'.; so odvzeti od enajsturnega delovnika, v katerih garajo delavci po dvanajst, enkrat na teden pri menjavi »šilita« celo osemnajst ur nepretrgoma, aii ne glede na te obrate najnesramnejšega koriščanja so še tovarne, v katerih velja enajst-urni delovnik. Izmed vseli industrijskih panog se izkoriščevalci v predilnicah najbolj kri* vito drže enajsturnega delovnika, ti najljutcjšc nastopajo proti vsaki skrajšavi delovnega vasa. Vedno mora še pretežna večina delavk :n v Sodelavcev po avstrijskih predilnicah po .enajst ur garati v zadehlih tovarnah, med gltišečim ropotanjem strojev, v prahu, v katerem se krasno rede različni bolezenski bacili. Pred nekaj tedni so v pododseku poslanske zbornice razpravljali o predlogu socialnih demokratov, da naj sc uzakoni po vseli o1 .atih deseturni delovnik. 1 akrat so sc hitro oglasili posestniki predilnic in zatrjevali, da bo vse njihove tovarne vzel hudič, če bo znašal delovni čas le po deset: ur na dan in prav resno sr zatrjevali. da bi bil *tak zakon velika nesreča zn avstrijsko narodno gospodarstvo. Zagovornik tovarniškega profita je bil takrat šlcziiski poslanec dr. FreiMer od nemškega »Natkmalvi?r-banda«, ki je razširjal nauk: indusrija bo šla v nič, ako se ovirajo podjetniki, da raztegnejo delovni čas kolikor mogoče na dolgo, da izrabijo stroje kolikor mogoče, da preganjajo može in žene do skrajnosti, dokler je le še kaj gibč-; nosti v izsušenih prstih. To vse so razglašali posestniki predilnic še pred nekaj tedni. Ali glej! Kaj čujemo sedaj od teh posestnikov predilnic? Listi poročajo* da so se združili predilničarji v kartel. Namen kartela je, da se omeji izdelovanje preje za avstrijski trg. Podjetniki namreč tožijo, da prihaja preveč preje na avstrijski trg. Vsled tega je cena preje prenizka, profit podjetnikov se manjša. Zato so se združili v kartel. Od meseca do meseca bo odslej vodstvo kartela določilo, koliko preje smejo izdelati avstrijske predilnice, in od te množine se določi vsaki poedini predilnici njen »kontingent«. S tem se bo omejilo čezmerno proizva- OlOVANNI VERGA: Pastir Jeli. (Dalje.) n. Gospodič Alfonzo, ki so ga starši oblačili volno, je blagroval prijatelja Jelija zaradi v kateri ie nosil vse svoje pre-n.to zavitolU ccbuI°' steklenico vina, ovratno vankami, pločevina stnkaTI*®m 5n debelejšimi ši-menom- bhffrm™? pi}§ico s kresilnim ka- farc^kodrSTS- ZavoIjo krasnega jezno nan i lg lV°-,n Udobnimi očmi, ki je Ssen "°Zdn m pokaza> ^be kakor sproti na Ir cf’ *Ce ga-JC hoteI kd0 zajahati. Na-2a ii?pq Pustil Jeliju voditi in praskljati slnš-ii ii ga ]e zmer°m modro gledal ter po-, ko ,e govoril, kakor bi ga razumel! »ni r USti. šarca’« Je opomnil Jeli gospodiča,« ravno hudoben; pozna te ne, to je vzrok«, niir ko je Skordu iz Bucchiera na praz- Dnn n .0i°vamiija kupil kalabrijsko kobilo Hiph .da jo obdrže do vinske trgatve tem»,Le. . [ov odpeljal, se ni dal osamljeni Eoixir°Tiav'uZv^)1fe Potolažiti in pohajal je po Hipi« * Pobočjeh, z dolgim turobnim rezgeta-jcm ter z napihnjenimi nozdri . klio- nj'im Ietal JeIi in 2a vabil z glasnimi ren'; zebiček je obtajal ter poslušal, tepeč se z tn i . P° kolku, z nategnjenim vratom in ne-n'mi ušesi. ka J^dkar so mu odpeljali mater, ne ve več, treb-1 Pr'čel,« je pripomnil pastirček,« dobro je br a Paziti, zakaj kaj lahko se prekucne v jrjav °* Tudi jaz nisem vedel, kje da imam 2» ko mi je umrla mati.« )e °vohalo deteljo in nejevoljno po-\fobieo in tedaj je rekel: »Vidiš! Pola-r,a bo že pozabil.« ^t0%,itu.di ta bo Prodan kakor drugi. Konji so •^de n se Prodajo, ravnotako kakor se Niesn da Pridejo v klavnico, in oblaki, da kakor Samo tice niniajo drugega dela, Nieff jubl dan Pet» 'n čirikati in frčati. reuu r*ove misli niso bile jasne in tudi ne v "Oritj jt malokdaj je imel priložnost, s kom go-zato se ni požuril, da bi misli hitro iz- rekel in razvil, ampak nastale so polagoma in vzklile kakor v solnčnem svitu brstje na drevesih. »Tudi tiči,« je pristavil, »morajo sami iskati hrane in ko sneg pokrije zemljo, morajo umreti. Potem je malce pomislil. »Kakor tiča si; a ko prišepa zima, stojiš brezposeln ob ognju.« Gospodič Alfonzo sc je odzval, da hodi v šolo, da se uči branja in pisanja. Jeli je začuden pogledal, ko je to slišal in je bil zelo prevzet; če je Alfonzo bral, je gledal knjigo in njega z nezaupnim obrazom in prisluškoval z onim lahnim mežikanjem, ki spremlja najnapetejšo pazljivost onih živali, ki so človeku najbolj sorodne. Ugajali so mu stihi, ki so ga obdajali in mu gladili ušesa z ubranostjo nerazumljive pesni in dostikrat je skrčil obrvi, priostril brado, da se je zdelo, kakor da se v njegovi notranjosti dogaja težavno delo; potem je neprenehoma prikimoval z zvitim smehljajem in si praskljal glavo. Ako pa je Alfonzo vrh tega še pisal, da pokaže, kaj zna, bi bil dneve in dneve gledal. Semintja je Alfonza nezaupno pogledal od nog do glave; ni mogel razumeti, da se na papirju leliko ponove vse one besede, ki jih je govoril Alfonzu in tudi vse besede, ki niso prišle iz njegovih ust; in tedaj je zopet napravil nenavaden obraz s prekanjenim smeškom . Vsaka nova ideja, ki se je porodila v njem. ga je napolnila s sumom in bilo je, da jo voha z ono sirovo živalsko nczauptiostjo svojega všarca. Pri vsem tem pa se ni pravzaprav čudil nad ničimer na svetu. Ako bi mu rekel, da v mestih konji vozijo vpreženi v vozove, bi ostal brezbrižen, z ono orientalsko malomarnostjo in navidezno brezbrižnostjo in ravnodušnostjo, ki podeljuje siciljskemu kmetu dostojanstvo. Zdelo se je, da se instiktivno utrjuje za svojo nevednotjo, kakor da je to moč revščine. Vsa-kikrat, ko ni vedel ničesar odgovoriti, je ponovil: »Ničesar ne vem o tem; reven sem;« z onim trdovratnim smehljajem, ki naj bi bilo prekanjeno. Prijatelja Alfonza je prosil, da mu napiše ime »Mara« na košček papirja, ki ga je bogve-kod našel, kajti spravil je vse, kar je videl ležati na tleh in vtaknil v svojo platneno malho; Nekega dne, ko je nekoliko časa molčal in janje. Posledice ne izostanejo. Čeprav so v zadnjem času cene bombaža zelo padle, vendar ostanejo cene preje ravno tako visoke. Gospodje predilničarji kupujejo bombaž ceneje, aii preio leliko prodajajo prav drago — omejitev proizvajanja ima torej prav dobre posledice za gospode podjetnike. Ali kako pa soglaša' to dejstvo s trditvijo, da je deseturni delovnik nemogoč, ker pomenja vsaka omejitev proizvajanja pogubo industrije? Gospodje predilničarji so čisto zadovoljni, da se bo n. pr. proglasil pondeljek za praznik, ali če bo v tej ali oni tovarni teklo manj strojev, kakor bo pač zapovedal gospod Kuffler, vodja kartela. Ali vse bi bilo izgubljeno, vse uničeno, če bi država uzakonila deseturno dnevno delo. Popolnoma v redu je, da krajšajo podjetniki delavčevo mezdo za eno šestino, čc s tem le povišajo svoj dobiček; ali velikanska nezgoda bi bila, čc bi čezmerno proizvajanje omejili s tem, da bi delali vsak dan eno uro manj. Podjetniki priznavajo z ustanovitvijo kartela sami, da je treba omejiti produkcijo, to se pa vendar najlepše doseže s skrajšanjem delovnika. Na Francoskem in v Švici velja za delavce in delavke deseturni delovnik, na Angleškem, Holandskem in Nemškem velja deseturni delovni čas za delavke. Aii na Avstrijskem velja prej ko slej enajsturni delovnik! V jeseni pride v socialnopolitičnem odseku predlog sodruga Hanuša na razpravo, ki zahteva deseturni delovnik. Videli bomo, kako se bodo obnašali sedaj po ustanovitvi kartela različni zagovorniki in prijatelji prcdilničarjev, ki so omejili proizvajanje., Razžaljenje veličanstva. (Dalje.) Ampak še hujša je konfiskacijska samovoljnost nad vsem. karkoli zineš o gospodih nadvojvodih. Stvar je teni grša, ker imamo le enega cesarja, ampak strašno mnogo nadvojvodov — saj spadajo zraven tudi vsi mrtvi »člani« cesarske rodovine — in ker pri cesarju kvečjemu njegova politična dejanja izzovejo opazke. d očim dajejo nadvojvode javnosti tudi sicer posla. Po kakšne nezmiselne smešnosti se je povzpelo zloglasno kršenje posebne spoštljivosti. se razodeva dovolj jasno iz dejstva, da je v Avstriji prepovedano govoriti ali pisati, da se je kronprinc Rudolf končal s samokresom. Dasi je to resnično in je svoj čas tudi uradni list sporočil, pa je vendar po dvajsetih letih izza tega nesrečnega dogodka z avtomatsko gotovostjo konfisciran vsak časopis, ki le namigne na ta samomor. Ali se sme sporočiti, da ie član cesarske rodbine bolan? V gotovem pogledu je celo to dvomljivo, vsaj določene bolezni (umobolnost ali spolne bolezni) so iz-yf.ele- Da je bil ta ali oni pokojni vladar umo-oolen. ali ta ali oni nadvojvoda spolno bolan, se ne sme izreči: oboje je bilo že zaplenjeno. , va m nihče varen pred obdolžitvijo, da se it pi egi esl zoper posebno spoštljivost, kaže pikantna okolišema, da so bile zaplenjene celo škofove opazke. Škof v Stolnem Belem gradu, dr. Otokar Prochazka, si je bil dovolil o neči-merttem početju nadvojvodinje Avguste na shodu socialne misionske družbe naslednje opazke: »Socialno delo se da vršiti le z resnobo, in smešno je, čc se socialno delo opravlja iz mode. Za socialno delovanje je treba resnobe in navdušenja, ne pa modnih dražil. Tista nadvojvodinja. ki obiskuje bolnice, naj bi ne mislila na to, da se čini večji btitoni leskečejo v njenih ušesih, da čim večja nojeva peresa kinčajo njen klobuk in da imajo njena Židana oblačila čim čudovitejši frou-froti, temveč v navadno platno naj bi se oblekla, kar bi mnogo boij ustrezalo slogu in okolici.« Škof je imel prav: Če nastopi nadvojvodinja v javnosti, mora s tem računati, da se njen nastop presoja. Kaj še. škof je bil zaplenjen, seveda ne v Budimpešti, le na Dunaju (v *Neuer Wiener Tagblatt«).i Kako državni pravdniki preže na opazke o nadvojvodih, kažejo konfiskacije malopo-membnih knjig. Tako so bili zaplenjeni spomini igralke like Palrnay. Kaj tako strašnega gledalška dama? Pripovedala je, da jo je nadvojvoda Oton hotel enkrat poljubiti! In ker vemo. da je bil ravno ta nadvojvoda zgled sramežljive čistosti, žali to sporočilo prav posebno našo posebno spoštljivost do njega! Po-tičur. mesto se glasi (navajamo je le zato, da se spozna vsa neukusnost te razžaljene spoštljivosti); Ko šem nekoč prišla od skušnje domov, sem našla na svoje veliko začudenje v salonu poleg sobarice klečečega nadvojvodo Otona na tleli. »Eh, to je dogodek! Cesarska visokost na tleli! sem vzkliknila, sklenila roke od začudenja in pristopila k njemu smeje. Pred Vami bi neprenehoma z največjim veseljem klečal,« je odgovori princ z elegantnim salutom. Nato sem izvedela, da je sobarici, presenečeni nad nepričakovanim prihodom visokega gospoda padel stekleni cilinder iz rok, ki ga je hotela ravno osnažiti in da je princ, vsvesti si svoje krivde pomagal pobirati črepinje. Tako se je prav veselo začelo najino osebno znanje. Komaj sva izpregovorila še nekaj besed, mi je javila sobarica, da se je pripeljal voz grofa Rin-skega. Ker sem poznala ljubosumnost Rin-skega, sem se ne malo prestrašila in sem bila prisiljena tebi nič meni nič pozvati nadvojvodo, da pobegne. »Prosim Vas. cesarska visokost, da kar najhitreje izginete... nečem, da Vas Kinsky zalotil pri meni... Nastale bi neprilike, ki se ne bi dale več popraviti... Kar tukajte, prosim!« Ne da bi bila dala časa svojemu odličnemu obiskovalcu, da bi se kaj obotavljal, sem ga kar porinila skozi kopalnico na stransko stopnišče, kjer se ni mogel srečati z gro foni. V resnici smešen je bil prizor, kako se je orjaška postava princa splazila po prstih; med vratini se je še smeje obrnil in mi zagrozil s prstom rekoč: »Kaj človek vsega ne stori za lepo žensko!« Grof Kinsky mi ni prav nič prikrival svoje ljubosumnosti na nadvojvodo. Kolikokrat sem občutila njegovo slabo voljo, če je veseli in razposajeni nadvojvoda le preočitno gledal zamišljen semintja, mu je rekel zelo resno: »Ljubico imam.« Alfonzo sc je začudil, akoravno je znal brati in je široko odprl oči. »Da«, je ponovil Jeli, »Mara, hči pristava Agrippina, ki je bil poprej tukaj in stanuje sedaj v Marinčo, na oni veliki kmetiji v dolini, ki jo vidiš z »Mirnega vrha«. »Torej jo tudi poročiš?« »Da. ko bodem velik in ko bom imel letno šest nucij zaslužka. Mara ničesar ne ve.« »Zakaj ji pa nisi povedal?« Jeli je zmajal z glavo in pomisil. Potem je odprl malho in vzel iz nje košček papirja, na katerega je Alfonzo napisal ime Mara »Renično se glasi Mara. Don Gesualdo, ka-pucinec, je bral in Fra Cola tudi, ko je prišel po bob.« In za hipec je nadaljeval: »Eden, ki zna pisati, shrani besede v svoji malhi in jih razpošilja lahko semintja, čez veliko dežel v daljne »Kaj boš začel s koščkom papirja, ko vendar ne znaš brati?« je vprašal Alfonzo. Jeli je skomizgnil z rameni in skrbno spravljal papir in ga položil v ploščevinasto pušico. UI- Žc kot malega otroka je spoznal Maro, ko sta se nekoč dodobra sprla pri nabiranju robidnic. Deklica, ki je imela veliko samozavest, je zagrabila Jelija za vrat kakor tatu. Nekaj minut sta se po malem pomirila, pa še vedno sta se trdno in močno držala. »Kdo si?« ga je vprašala Mara. In ker Jeli v svojem divjem kljubovanju ni hotel reči, kdo da je, je rekla Mara ponosno in objestno: »Jaz sem Mara, hči pristava Agrip-pina, ki je lastnik vseh teh pestrih polj.« Tu jo je Jeli naenkrat izpustil in Mara je hitela pobirat robidnice, ki so ji med prepirom popadale po tleli, pri čemer je svojega sovražnika skrivno in radovedno pogledovala. »Tu zgoraj za mostom, ob vrtni ograji, je mnogo zelo velikih robidnic, je rekla malička,« te poje kuretina.« Med tem se je Jeli odstranil v potrtem razpoloženju in Mara se je, sledeča mu s pogledom, dokler ni izginil v hrastovem lesu, ravno- tako vrnila in tekla naravnost domov. Od tedaj je trajalo njuno znanje. Mara je pletla ob ograji na mostu in Jeli je počasno gonil čedo do pobočja »Roparskega brda«. V začetku se ni drznil do nje in je hodil zgolj okoli mostu in nezaupno gledal iz daljave; po malem se ji je približal, s previdnimi koraki na lučaje navajenega psa. Ko sta si slednjič stala nasproti. sta bila tako ure in ure, ne da bi kdo iz-pregovoril. Jeli je pazljivo opazoval zamotano delo nogavic, ki jih je bila Marina mati dala na pot svoji hčerki, ali pa je ona gledala, kako je rezljal lepe siksak-Črte v mandljeve palice. Potem je šel vsak po svojem opravilu, ne da bi zinil besedice in malička je, kakor hitro je prišla v bližino hiše, tekia in vzdignila krilce, da so se videle njene rdeče meči. V času dozorevanja smokev sta se srečala v gostem grmičevju in ves ljubi dan obirala smokve. Skupaj sta pohajkovala pod stoletnimi orehi. Tako izvrstno sta tresla, da so orehi kakor toča padali po tleh; pri tem sta veselja vriskala in slovesno poskakovala in proti večeru je Mara odhitela, hitro kakor je mogla, pred-pasnikova konca sklenjena in gugajoč se liki stara mamica. Pozimi ni ^pokukala Mara skozi okno, ta_ko je bilo mraz. Čestokrat je videla v mraku dim ognja, ki si ga je napravil Jeli na »Macea-vuhu« ali na »Mirnem vrhu«, da ne zmrzne kakor one siničice, ki jih jc zjutraj našel med kameni in travinki. Tudi konji so imeli veselje, da so smeli tolči z repi blizu ognja in trdno so se stisnili, da se ogrejejo. V marcu so se vrnili škrjanci na planjavo, vrabci na strehe; na grmih je pognalo brstje in listje; Mara je obnovila svoje izprehode z Jelijem po mehkih blazinastih tratinah, redi pestrih cvetlic, pod drevesi, ki so bili v prvem cvetju. Jeli je zlezel pod trnovje kakor vizel, da izsledi kalinovih gnezd in mladi kalini so začudeni pogledavali. Otroka sta često nosila na prsih pod srajco mlade zajčke, ki so bili še skoraj goli, a so velika ušesa že nemirno ostrili. Podila sta se s konji po poljih, stopala za ženjci po strnišču, čisto počasno, in obstajala vsakokrat, ko se je bila nabrala gruča, da je travo! Zvečer, ko sta prišla do mosta, je šel Jeli sem, Mara tja, brez pozdrava. mi izražal svoje simpatije. Navadno je napravil tako. da se je z obema komolcema naslonil na parapet v loži, prijel z obema rokama za Kukalo in mi z mezincem metal poljube na oder. Dasi je vse to delal jako spretno in diskretno, Ra je Kinsky vendar enkrat opazil in odsihmal ni več izpustil nadvojvodo iz oči. Ampak j me ni prav nič motilo, da sem z lepim princem ki mi je — čemu bi tajila? — zelo ugajal, koketiral.'' iz gole nečimernosti in prešernega veselja, brez vsake resne postranske misli. Nekaj dni po tem nagloma i Vinjenem obisku mi je prinesel zaupni kočijaž nadvojvode pismo, v katerem me je prosil za sestanek v svrho kratkega razgovora. Odgovorila sem mu. da se lehko dobiva prihodnji večer ob 6. preden poj-'dem v gledališče na predstavo, pred » Kunst-lerhausom«. Namenjena sem bila, da pojdem na randevu. Ampak ko je bilo treba oditi, me je poleg strahu pred Kinskim prevzela tudi ljubezen do njega, ki ga nisem hotela žaliti, pa sem vzela fiakerja in se po ovinkih odpeljala v gledališče. Nekaj ur pozneje je bilo cvetje v garderobi in na biljetu besede: »Golobica Sladka, kdaj dobim svoj poljub?« Nikoli ga ni dobil int ako je končal nedolžni flirt. preden je mogel resen postati.« In ta nedolžnost je bila svečano zaplenjena! (Dalje prih.) Ljubljana in Kranjsko. — Ljudstvu papirnate resolucije, vladi pa tisočake. Sobotni »Slov Narod« nam je postregel z deželnozborskim zapisnikom o XI. seji z ‘dne 22. aprila t. L. v katerem je črno na belem, da je dr. Triller v imenu liberalne stranke predlagal sledečo resolucijo: »C. kr. deželna vlada se naproša, da prevzame ob podržavljenju ljubljanske policije celotno mestno policijsko stražo, v kolikor bi je mestna občina ne mogla obdržati v službi.« »Slov. Narod« dostavlja, 'da resolucija vzlic temu, da jo je dr. Triller V daijšem govoru najtopleje priporočal prav z argumenti >iZarje« ni našla milosti pri klerikalni stranki. Dr. Lampe je marveč predlagal, naj se vstavita besedi »po možnosti« in le s tem dodatkom je večina resolucijo, ki je bila postala na ta način popolnoma platonična, sprejela.« Vse to je lepo in tudi resnično; pripomnili moramo le, da tega nismo nikoli tajili. Naše mnenje je bilo, da je bila dolžnost liberalnih poslancev predlagati izprenteinbo zakona, ki bi odvezala mesto ob podržavljenju policije od vseh policijskih bremen in zakonito garantirala mestnim stražnikom vse njihove pridobljene pravice. Namesto brezpomembne resolucije, ki jo vlada lahko zažene v koš kakor' ivrže to drugih resolucij, bi bili morali liberalni poslanci predlagati določbo v zakonu, ki bi razbremenil ljubljansko občino in s svojim predlogom moralno prisiliti klerikalce, da se jasno in odkrito izjavijo, če sprejmejo hudo obremenitev mestne občine in težko krivico mestnim stražnikom na svojo vest. S tem, da so liberalni poslanci ubrali pot rcsolucije, so storili težko napako. Recimo, da bi bila resolucija v neizpremenjeni obliki obveljala« koliko bi bili na boljšem. Vlado bi tako resolucijo prav tako malo ženirala, kakor malo jo motiio druge podobne resolucije. Dolžnost liberalne stranke je bila, da z zakonsko določbo prisili Vlado, da ne oškoduje mestne občine in njenih Uslužbencev, kakor se godi pri podržavljenju drugih podjetij in da na drugi strani zvrne vso odgovornost za posledice na klerikalno dežel-nozborsko večino, če predlagani dodatek odkloni. Ker liberalci svoje dolžnosti iz neodpustljive malomarnosti ali vnebovpijočc nesposobnosti niso storili, se tudi ne morejo izgovarjati na klerikalce. Kakor je gotovo, da glavna krivda težkega zločina nad Ljubljano in nad mestnimi policijskimi stražniki visi na Imenujejo me življenje. Šel sem nekdaj kot tujec na trg, ki je bil tv velikem vznemirjenju. Zakaj veter z neba je zavel skozi ljudi, ki so na čudovit način nenadno začeli razmotrivati o mnogih rečeh, ki jse tičejo življenja in usode, katero so dotlej doživeli. In videl sem jih naglo letati semtertja. Eni so oznanjevali svoj nauk, drugi zopet svojega; eni so poslušali tega govornika, drugi so storili drugače. Toda oči vseh so bile uprte v rdaljavo kakor pri ljudeh, ki vidijo v zraku prikazni. Razentega je bila zmeda in prepir in v meni je vstala želja, da zvem, kaj pomeni vse to. Tedaj sem videl v množici — toda njej nevidnega — nekoga, ki je utegnil biti romar, tako prašen in utrujen od pota se je zdel, in sem ga nagovoril: »Ali ste tukaj tujec kakor jaz?« »Da in ne«, mi je odgovoril. Nisem razumel, kaj naj pomeni ta odgovor, In sem molčal. Potem sem dejal: »Ali prihajate od daleč?« »Da in ne«, mi je odgovoril. Zopet sem bil v zadregi in zopet sem molčal. Tedaj se je okrenil k meni in dejal: »Vi me ne razumete. Jaz sem, ki vzbujam ta nemir tukaj. Jaz navdihujem govornike in Slajem prerokom zamaknenje.« »Kako je to možno?« sem dejal. »Saj slišim mnogo naukov in nasprotujočih si prerokovanj. Kako morejo priti vse te stvari od .Vas?« Tedaj se je užalostil in kratek čas ni nič govoril. »To je ravno tragično pri tem«, je slednjič Sejal. »Ljudje so slepi in nepotrpežljivi. Samo sijaj imajo od mene in nočejo čakati, da bi me videli vsega. Tgmveč neutegoma se požurijo, 3a govore o meni, ki ga niso nikdar videli. Eden, ki je videl luč v mojem očesu oznanja: »Glejte, to je on!« Drugi, ki je videl jasnost mojega obličja, kriči: »Ne, to je on!« Tretji, ki je videl veselje v moji hoji, vpije: »Nobeden vaju nima prav, to je on!« Pa se ločijo v prepirajoče se gruče in si prete. Tako sem se utrudil in klerikalnih ramah, prav tako nedvomno je. da so liberalci udeleženi sokrivci in da so s klerikalci vred odgovorni pred ljubljanskim prebivalstvom za vso škodo, ki vsled njih malomarnosti nastane za mestno občino in za prizadete policijske stražnike. Tako je in vse liberalno zavijanje ne spravi te odgovornosti iz sveta! »Slovenec« manifestira klerikalni zločin z naj-globokejšim molkom; tudi »Sl. Narodu« bi se ta metoda najbolj podala! — Nagrada za ljudsko izdajstvo. Dunajski poroča, da dobi klerikalni poslanec Josip Pogačnik plemstvo »v priznanje zaslug, ki si jih je kot načelnik brambnega odseka pridobil pri razpravi o brambni reformi«. Pogačnik je torej srečno priveslal v »aristokratsko« pristanišče, kamor jadrno hiti vsa klerikalna »ljudska« stranka. Plemenit postane, ker je hrabro in neustrašeno izdajal ljudske koristi in se izkazal vdanega pikola militaristične klike; plemstvo je pač najlepši konec »ljudskega« politika. — Imenik volilcev za dopolnilno volitev dveh deželnih poslancev za Ljubljano, ki se bo vršila 24. septembra t. 1., je sestavljen in je z današnjim dnem počenši razgrnjen v mestni posvetovalnici skozi osem dni na vpogled od 8. do 12. dopoldne in od 3. c|o 6. popoldne. Reklamacije je ustno ali pismeno vlagati do 26. avgusta t. 1. —Zbledi vlečejo. Ministrski bizantinizem gg. dr. Šušteršiča in dr. Tavčarja je vzpodbudil tudi župana Tršana v Šmartnem pod Šmarno goro, ki tudi i;eče zadnji ostati v tej lakaski tekmi. Na graščini Ročen pod šmarno goro biva na prijetnem dopustu papirnati general in vojni minister g. Auffenberg in si bržčas zadovoljno manje loke, da se mu je pred počitnicami posrečilo ‘piaviti pod streho brambno predlogo, ki je za davke plačujoče ljudstvo kakor leskova šiba. Šmartenski župan, gasilsko in veteransko društvo so se uniformiranemu gospodu poklonili. Radovedni smo, če 3e je šmartenski župan šel vojnemu ministru zahvalit. da je v svoji blagohotnosti izvolil poseči letos še nekoliko globlje v državno bagajno kakor po navadi, ali ga je nagnilo opravičeno upanje, da ob takih prilikah pade iz ministrskih rok rad kak cuobiž za društva. — Belokranjska železnica. Delo v predoru, nasipu in pri mostu v Novem mestu ugodno napreduje. Toda nesreča nikdar ne miruje. Pred predorom na strani proti Bršljinu se je ponesrečil akordant Kravanja, ki je doma iz Goriške in ima vsled vrlega poslovanja pri gradnji raznih predorov več zaslužnih priznanj. Žična vrv vzpenjače, po kateri vozijo kamenje iz kamnoloma k predoru, mu je nad gležnjem pretrgala žile in kite in najbrž strla kost. Težko ranjenega so delavci prenesli v žensko bolnišnico v mestu, kjer mu je zdravnik za prvo silo obvezal nogo, in nato v moško bolnišnico v Kandiji. — Na progi od Birčne vasi proti Urš-nim Selom pa je zahtevala nesreča življenje 151etnega fanta Bukovca, doma iz Ljubna nad Toplicami, ki je bil zaposlen na progi pri raznih manjših opravkih. Donašal je tudi delavcem vodo iz neke jame pod Uršnim Selom, v kateri je do dva metra globoka voda in se pride do nje po kamenitih stopnjicah. Ko je šel zadnjič mladi fant po vodo, mu je najbrže spodrsnilo, vsled česar je padel v vodo in utonil. Ko so ga potegnili iz vode, je bil vsak poskus, da bi ga obudili k življenju, zaman. — Nov poštni urad. Dne 20. avgusta 1912 se otvori na Lazah pri Novem mestu, politični okraj Novo mesto, nov poštni urad z uradnim imenom »Laze pri Rudolfovem«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega. urada. Ta novi poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno enkratni, enovprežni moje popotovanje je dolgo. Nočejo se izmodriti in dokler se ne izmodre, nimam pokoja.« Tedaj pa je nastalo med množico veliko gibanje, kakor da bi bili oklicali Mesijo. Pogledal sem in videl nekoga, ki je govoril ves v ognju. Njegove oči so se iskrile v radosti njegove zamaknjenosti, njegove besede so plamtele kakor ogenj, njegov glas je drhtel od navdušenja Moje srce je tolklo, ko sem ga poslušal, in zdelo se je, kakor da me peroti dvigajo kvišku od tal, na katerih sem stal. Obrnil sem se do popotnika, vprašal sem ga srečen: »Slišite! Ali ta ni moder? Ali ni prerok?« Toda ko sem se okrenil, sem videl, da se je popotnik obrnil nekoliko v stran in da je skoro s hrbtom stal proti nam. To me je vznemirilo in dejal sem mu: »Ali se ne veselite? Ali ta-le ne vidi zamaknjenja, ki je Vaše, in ali ga ne vidi kljub nepopolnosti, ki tira ljudstvo v smrt? Ali Vas ne gane to poslanstvo tako, kakor gane godba vojaka pred bitko?« Toda odgovoril ni nič. Le zdihljaj se je izvil njegovim prsim. Bilo mi je, kakor da mi je dal ta zdihljaj njegov odgovor. Stal sem nesrečen in molčeč in zdelo se mi je, da se kakorkoli nekaj spreminja v mojem srcu in da se nekaj ne strinja pri govorniku. Potem sem opazil, da je gledal popotnik na drugo skupino ljudi, ki jih jaz najbrž zategadelj nisem opazil, ker so mirno govorili med sabo in se niso udeleževali demonstracij. Njih obrazi so bili mirni, tako mirni, da so se mi zdeli brezbrižni. V očeh niso imeli nobenega sijaja in vedli so se tako popolnoma mirno, kakor da ne bi besnel okolo njih velik upor. Popotnik se jim je bližal in jaz sem mu sledil. Ko sem prišel bliže, sem čutil, da sem bil stopil v krog velikega miru. Pozdravili so popotnika, kakor se pozdravijo med sabo pametni ljudje, prisrčno, toda resno, in videl sem, da so bili njih obrazi odločni in da so stali kakor možje, ki se ne dajo omajati. Če so bili drugi zbudili v meni čuvstvo, kakor da bi me na pe-rotih neslo navzgor, so ti vzbujali v meni občutek, da stoji moja noga trdno na zemlji in da sem samega sebe nameraval z njimi zvezati za težek boj. Vendar so me napravili otožnega, otožnega s tisto očarujočo otožnostjo sveta. poštni vožnji med -Toplicami in Lazami pri Novem mestu. — Moščanska afera pred sodiščem. Z ostudnim volilnim bojem, ki so ga vodili moščanski liberalci, se je v soboto pečalo tudi ljubljansko okrajno sodišče. Znani liberalni agitator Andrej Trškan, posestnik v Novem Udmatu št. 110, se je pred volitvami ustil, češ tukaj imam črno na belem, da je Mauser goljuf. Sodrug Mauser je klavrnega junaka citiral pred sodišče, da se tam zagovarja zavoljo ohlapnega svojega jezika. Pred sodnijo je možu zmanjkalo sape in se je jecljavo izgovarjal, da se ne spominja, da bi bil o Mauserju kaj takega govoril. Zaslišane tri priče pa so potrdile inkriminirano žalitev in nadomestile pešajoč spomin Andreja Trškana. Zavoljo hudobnega jezika bo moral Trškan odsedeti 48 ur v zaporu ali pa plačati 25 kron globe. V ilustracijo liberalnih stebrov v Mostah naj navedemo, da je Trškan prišel temeljito pijan k razpravi; pred obravnavo se je vsled tega med obtožencem in sodnikom razvil razgovor, koliko »frakeljnov« ga je mož »ruknil«. Kakršni možje, taka politika! — Na naslov mestnega magistrata. Na križišču Ceste v Mestni log in Opekarske ceste grade mostič, vsled česar je pasaža že tri tedne zaprta. Delo, ki bi bilo lehko izvršeno v enem tednu, se brez potrebe zavlačuje in zdaj že deset dni miruje, na veliko nadlego ljudi, ki so interesirani na prosti poti. Mestnemu magistratu se menda nič ne mudi in tudi ne skrbi za zadostno razsvetljavo prekopane ceste, ki je po noči kakor past, nastavljena za ljudi. Gospodje Smole in Rotel pa prav trdno spita; ke-dar se prebudita, bomo že poročali. — Škandalozne razmere. V napol suhi strugi Ljubljanice je vsled fekalij, ki jih dovajajo kanali, poginilo vse polno rib. Otročaji love mrtve ali napol mrtve ribe in nobenega stražnika ni nikjer, da bi fantalinom zabranil ribji lov. Tako je bilo v soboto samo ob Poljanskem nasipu v strugi najmanj trideset otrok. Kakšna zdravstvena nevarnost je, če se v okuženi vodi crknjene ribe zavžijejo, in prav nič čudnega ne bo, če vsled te vpijoče malomarnosti mestnega magistrata izbruhne tifus. Gospodom na rotovžu priporočamo, da bi se malo pobrigali za stvar in prav želeli bi, da bi bil ta naš opomin, ki ni bil prvi, bil vsaj zadnji. — Vpisovanje v dramatično šolo slovenskega gledališča v Ljubljani je bilo včeraj od 10. do 12. dopoldne in se vrši vse dni tega tedna od 6. do 8. zvečer v gledališki pisarni. Pouk je brezplačen. Kdaj se dramatična šola otvori, se pravočasno objavi po listih. — Podržavljena ljubljanska policija. Kakor poročajo, se poveri vodstvo ljubljanske podržavljene policije vladnemu svetniku g. Antonu Mahkovcu iz Trsta. — V mestni klavnici so zaklali od 28. julija do 4. avgusta 64 volov, 3 bike, 4 krave, 128 prašičev, 241 telet, 27 koštrunov in 2 kozliča. Mesa se je vpeljalo 435 kilogramov; zaklanih telet se je vpeljalo 15 in 2 govedi z malim zobom. — Megličeva razprava pred sodiščem. Razprava zoper K. Megliča, ki je obtožfen prestopka zoper varnost lastnine, pregreška obrezpospešitve izvršilnega postopanja in hudodelstva goljufije po §§ 197., 200. n 201 b) ka-zenkega zakona, e je v petek preložila v svrho nadaljnih ugotovitev in zaslišb. Obtoženca so izpustili na proste noge. — Dr. Hudnik — pomiloščen. Dr. Hudnik, predsednik »Glavne posojilnice«, ki je^ bil lani junija meseca pred ljubljansko poroto” obsojen zaradi hudodelstva goljufije na triletno ječo. je bil ob cesarjevi 82-letnici pomiloščen in izpuščen na proste noge. — Obesil se je v zaporu. Zandarmerija je zaradi prestopka tatvine aretirala 701etnega Franceta Zaman vlg. Sarjev iz Gorenjevasi okr. Nad me je prišlo čuvstvo nesreče in dvoma. Tedaj sem se obrnil do popotnika in dejal: »Vrniva se tjekaj- zakaj tam je upanje in moč in radost dela.« Pogledal me je sočutno in dejal: »Zakaj?« Za hip nisem mogel odgovoriit; toda premišljeval sem in kmalu so mi prišle besede, ki so izrazile moje čuvstvo, in sem dejal: »Ker mi tu pravita moja glava in moje srce, da moram ukloniti svojo glavo jarmu, da mi je treba tolažbe v nesreči, da moram kakorkoli najti veselje, ki je vedno tu, po zimi in v pomladi.« »Ali ni to človeška usoda v teh časih? Ali niste veseli, da ste to odkrili? Ti ljudje delajo za večnost in mislijo za večnost. Ti vedo, da jih ne osrečuje plačilo; nobene radosti nimajo nad veseljem napora, nad divjim vrtincem razburjenja. Vse to je pod njimi. Oni vedo, kaj pride in kaj pojde mimo, da bodo tisti, na katere so oni prisluškovali, gibanje pomladi končali ali nadaljevali, in da se nazadnje ne bo nič posrečilo, razen da pridejo drugi in končajo delo.« Bil sem kakor človek, ki se pogreza v mir, sprva nesrečen in bojujoč se, toda upokoji se in odkrije novo srečo. »Oni vedo«, je nadaljeval, »kaj jih čaka — boj, žrtev, trpljenje — vendar korakajo naprej. Oni vedo, da bodo umrli in da ostane izpolnitev obljube daleč za njimi; vendar gredo naprej. To je moje ljudstvo, to so moji preroki.« »In zdaj«, zatapljal sem se globlje vase, kakor sem poslušal njega, »jaz ne vidim nič luči od vzora v njihovih očeh, kakor jo vidim v očeh drugih.« Popotnik se je okrenil in me motril. »Bila je nekoč samo v njihovih očeh«, je dejal z glasom, ki ga je značil za mojstra. »Zdaj je v njihovih srcih in zato ne more nič več preminiti v temoti.« Tedaj me je obšel globok mir in nekaj se je zbudilo v meni, Česar preje nisem poznal. Bilo je, kakor da se prebuja truden človek po osvežujočem spancu. »In kdo ste Vi, ki me je učil te stvari?« sem vprašal. »Imenujejo me življenje,« je odgovoril. (Iz »The Socialist Revieux«.) Zatična in ga odvedla v zapore okrajnega sodišča v Trebnjem. Tu se je Zaman 13. t. m. na hlačni pas, katerega je privezal na omrežje v oknu, obesil. Drugi dan ga je našel sluga sodišča mrtvega. — Stavbna nezgoda. V Tomačevem pri stavbi Markonove hiše je bil oder tako slabo napravljen, da se je med tem, ko je nesla Uršula Mihelič v škafčku ometo, pod njo podrl. Padla je na tla in si pri padcu zlomila levo nogo. — Ogenj v prekajilnicl. V petek se je unela v Zupančičevi prekajilnici na Poljanski cesti št. 64 mesnina, kar so domači še pravočasno opazili in z naglico ogenj pogasili. Zupančič ima škode okoli 400 K in je bil zavarovan. — Sleparski agent. Policija je aretirala 28 letnega agenta Ivana Rapuša, ki je jemal naročila za povečanje slik; denar, ki so ga mu stranke dale, je porabil, slik pa ni naročil. Izročili so ga sodišču. — Mož v Kiklji Ko je v petek ponoči stražnik vršil na Poljanski cesti svojo službo, je naletel na neko žensko, ki se je tako sumljivo vedla, da jo je ustavil in vprašal, kdo je. Ustavljenka je začela jokati in praviti, da gre iskat svojega moža. Ker je bilo vse nekako sumljivo, jo je stražnik prijel strožje; nato mu je priznala, da ni ženska, marveč moški in sicer ubegli 35 letni prisiljenec Jožef Lackner s Koroškega, ki je petek zjutraj pobednil od dela v Stepanji vasi, ukradel žensko obleko in podnevu prespal v Golovcu, ponoči prišel pa v mesto. „Žensko* je policija oddala nazaj v hišo pokore. — Deček je utonil. Zakonska Franc in Marija Oblak v Puštalu sta s svojimi tremi otroci po vrtu pobirala sadje. Medtem je pa smuknil štiriletni sinček Bernad k potoku Poljanska Sora, ki je komaj 25 korakov oddaljena. Fant se je zvrnil iz višine dveh metrov v potok, v katerem je bilo komaj pol metra vode, ter je utonil. Zdravnik je našel, da je imel deček eno levo rebro zlomljeno in na levi strani glave rano z oteklino, Kakor se je dognalo, je zadobil deček te poškodbe pri padcu. Zagorje ob Savi. — Vodovodno vprašanje v Zagorju ob Savi. Zagorje nujno pogreša zdrave pitne vode. Kraj šteje par tisoč prebivalcev, a ga preskrbuje s slabo vodo nekaj revnih studencev. Samo dva studenčna vira sta močnejša in dajeta bo!,šo vodo, vendar sta od pravega Zagorja močno oddaljena, tako da za velik del Zagorja ne prideta v poštev; vrhutega so enega pred časom bili zaprli, ker se je zdelo; da v zdravstvenem oziru ni vse v redu, drugi studenec pa izvira izpod hiše in je torej tudi opravičena bojazen, da ni povsem čist. Vsled nedo-statnosti zdrave pitne vode pa se prav lahko utegnejo pojaviti razne nalezljive bolezni, .zlasti legar, kakor se je že dogajalo. Prav tako bi bi. za velik del Zagorja požar, ki bi utegnil izbruhniti, katastrofalen. In predvsem je /.a zdravstvene razmere vsakega kraja največje važnosti, da ima dovolj zdrave pitne vode. Za-tfg.idelj je bilo vodovodno vprašanje_v Za>*' Korju že dolgo časa pereče. Da se to izrcdilO vazno vprašanje reši kar najugodneje iti najhitreje. se je ustanovil poseben vodovodni odbor, ki je dal izdelati načrte za izpeljavo vodovoda z Rov. Voda iz omenjenega kraja je zelo-dobra in ustreza v vsakem oziru zdravstvenim zahtevam-, razentega je vir zelo bogat in bo zadostoval, če se Zagorje tudi še enkrat poveča. Vodovod bo veljal okolo 180.000 kron. Priprave za izpeljavo vodovoda so torej v. redu; zdaj je le treba, da se merodajni krogi zavedo eminentne važnoti vdovoda za Zagorje in gredo cbčini na roko, da kolikor možno kmalu dobi svoj prepotrebni vodovod. — Gradnja novega mostu. Most čez Medijo ob njenem izlivu v Savo, blizu zagorskega kolodvora, je bil že dolgo v zelo slabem sta#*' in govo,’tj bo treba o sreči, da se niso d;le hujše nezgode. Most je ves lesen; čc peVl® čezenj težek voz. se zelo sumljivo ziblje. Ob priliki je že padel z mostu voz s konjema vred v Medijo, več metrov visoko; le izrednemu naključju se je bilo treba zahvaliti, da se konjema ni zgodilo ničesar. Zadnjič bi se bila tudi kmalu zgodila velika nesreča. Po klancu pred mostom je peljal voznik težek z apnom obloZCii voz. Zavora je popustila in s silno naglico je zdržal voz navzdol. Pridrvel je na most in zadel z zadnjim koncem ob leseno ograjo ter jo seveda odbil. Voz se je nagnil z mostu, tako da sta bila samo še prednja dva kolesa na mostu iri konja. Na srečo ta bila konja močna in sta vzdržala silno pezo; med tem so voz naglo toliko razbremenili, da sta ga konja lehko potegnila na most. Sedaj bodo postavili namesto lesenega betonski most; gotov mora biti do decembra. V letovišču ne more človek samo od dobrega zraka živeti; potrebuje tudi vsled boljšega teka hrane. Sicer je pa ravno na deželi in na gorah težko hrano dobiti. Zato smo temboj veseli, ker je mogoče vsakemu v par trenutkih napraviti najfinejšo, svežo govejo juho. Tej svrhi najbolje služijo Maggijeve kocke za govejo juho z zvezdo s križcem; treba je kocko samo politi z vrelo vodo. Kadar kupuješ, pazi na ime »Maggi* in varstveno znamko »zvezdo s križcem". Štajersko. — Pokvarjene klobase. Proti kavciji 30.000K so v Gradcu izpustili iz zapora Farendloveg® poslovodjo Franca Binderja in Farendlovega sina Franca. Za Franca Faredlo je kavcija 2® tisoš K, za poslovodjo Binderja pa 10,000 K? — Ponesrečen delavec. V tovarni v Lokj Sri Zidanem mosru je prišel delavec Mihael (ernavs z levo roko v žago, Prste mu je skorO popolnoma zmečkalo in odžagalo. — Nečloveška mati. V nekem grmu bliz« Teharja so našli dve popolnoma onemogli d klici, ki sta bili skoro do kože posušeni in in1® na sebi že čisto raztrgano obleko. Spoznalii s ju kot hčerki kočarice Jožefe Volšek iz pri Teharjih. Otroka sta pravila, da sta pobeg Samo pri tvrd&i o 3 O &l '§ M o s-> ‘5* 3 o J2. r-t- O CA pr o N M* "■d p c: ci pomoči iskati. Trst (sr Huda toča. Strašna toča padala je v »ki m* zve^er ob pol 7. v okolici ormo- L 'Posebno na Humu in v sosednih vaseh ter Rovi ’ vin°2Tade in sadonosnike hudo poško-k t i5‘ Toča je imela posebno obliko, kakršne ,aJ nikdo videl ni. Komadi so bili do 4 cm y so tehtali do 4 dkg. Njih podobe so bile ČVevrt atur* ^akor mlinska kolesa, morske BVed u mors^‘ Pajki, razni živalski rogovi, ^toin! ® jutrne zvezde (Morgensterne), polži itd. Škoda je velika, položaj prebival-a^obupen. jhiev7^Trg0vec ~ osumljen umora. Pred nekaj na?10 Poročali, da je skočila v Trstu iz pe-Gstropja služkinja Wulzeva s Koroškega. ITATAT At AxA.T ata W Pošljite naročnino, J če je Se niste 1 Zadnje vesti. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 19 avgusta. Danes popoldne se sestane pod predsedstvom barona Heinolda ministrski svet, ki se ga udeleže vsi člani kabineta razen grofa Stllrgkha (kateri se zdravi v Kaltenleut-gebenu). Na dnevnem redu je posvetovanje o „češkonemških“ spravnih pogajanjih, o poljsko rusinskem konfliktu glede na rusinsko vseučilišče in gališko deželnozborsko volilno reformo. Razgovor ministrov se bo nedvomno gibal tudi o eventualnem odstopu vsega kabineta za slučaj da bo ministrski predsednik grof Stilrgkh prisiljen vsled slabega 2dravja umakniti se iz političnega življenja. GALIŠKA DEŽELNOZBORSKA VOLILNA REFORMA. Dunaj, 19, avgusta. 6. septembra se sestane odsek gališkega deželnega zbora za volilno reformo, da nadaljuje svoja dela. Spor med Rusini in Poljaki se suče v glavnem okolo razdelitve mandatov. Rusini zahtevajo 30 odstotkov mandatov, dočim jim poljski konservativci, ki imajo neomejeno oblast v deželnem zboru in ki so sovražniki vsake volilne reforme, ponujajo 26 4 odstotkov deželnozborskih mandatov. Demokratične poljske stranke, ki pa so v manjšini, so tudi glede števila rusinskih mandatov popustljivejše, ki se pravični zahtevi ne ustavljajo. V zadnjem času se je tudi krakovska skupina v konservativni stranki začela nagibati za kompromis z Rusini. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVI. Brno, 19. avgusta. Nove splošne volive v moravski deželni zbor bodo v mesecu oktobru. BALKANSKI POSVET EVROPSKIH VELE-VLASTI. Soglasje velevlastl. Dunaj, 18. avgusta. Berchtoldovemu predlogu so pritrdile nemška, italijanska in ruska vlada. Iz Pariza in Londona še ni odgovora na vabilo avstrijskega ministrstva zunanjih zadev. Francoski ministrski predsednik Poincare je na povratku iz Rusije, državni tajnik v angleškem vnanjem uradu, Edvard Grey, pa je na dopustu, vsled cesar še ni imel prilike, da bi zavzel uradno stališče o Berchtoldovem predlogu. Vtis v tujini. Peterburg, 19. avgusta. Rusko časopisje presoja Berchtoldovo akcijo neprijazno; ost vidi naperjeno proti Rusiji in njeni veljavi na Balkanu. Belgrad, 19. avgusta. Srbski politični krogi in časopisje so sprejeli Berchtoldov predlov z največjo rezervo. Sofija, 19. avgusta. V Bolgariji je napravil -^erchtoldov predlog ugoden vtisk, kakor zatrjujejo oficiozna poročila. OGENJ V TRŽAŠKI OHLAJEVALNICI. Trst, 19. avgusta. V soboto zjutraj je začelo goreti v ohlajevalnicah „Austro-Americane“ v prosti luki. Zgorela je večja množina zinrz-lega mesa, tudi poslopje samo je precej poško-vano. Škoda znaša okolo 40.000 K. NEZGODA LLOYDOVEGA PARNIKA. Suez, 18. avgusta. Lloydov parnik „ Afrika" je v sueškem prekopu nasedel, a so ga brez tuje pomoči spravili zopet v globoko vodo. Preden je parnik odplul, ga je potapljalec natančno preiskal. OGRSKA. Andrasssy proti Lukacsu. Budimpešta, 18. avgusta. Grof Julij An-drassy izvaja v BMag^ar Hirlapu“: Poročilo ministrskega predsednika Lukacsa o svojem delovanju ni z n o b e n e g a novega stališča osvetilo položaja. Njegov govor ni bil nič drugega nego čisto navadno napadanje opozicije. Opozicionalni voditelji ne bodo zamudili pravega odgovora ministrskemu predsedniku. OBSOJEN SOCIALNO DEMOKRATIČNI POSLANEC. Draždane, 19. avgusta. Deželnega poslanca sodruga Lindermanna je obsodilo v soboto sodišče na trimesečni zapor, ker je na nekem shodu s svojim govorom „razžalil“ pruski in saški častniški zbor. BAVARSKI ŠKOFJE ZA JEZUITE. Monakovo, 19. avgusta. Vsi bavarski škof je so sklenili soglasno, da pošljejo zveznemu svetu in državnemu zboru vlogo s prošnjo, naj raz-razveljavita zakon, ki prepoveduje jezuitom naseljevanje v Nemčiji. POINCARE V RUSIJI. Nemški glas o komunikeju. Koln, 18 avgusta. Iz B e r 1 i n a brzojavljajo: Pojasnila peterburške telegrafske agenture o popotovanju ministrskega predsednika Poincareja na Rusko ne povedo ničesar, karbiute-gnilo začrtati novo smer v politično sliko velevlasti. Po tem, kar so bili že nap rej pripovedovali ruski in francoski listi, smo m orali biti pripravljeni na mnogo večja p resenečenja, kakor so se nam v resnici nudila. Angleška. Pariz, 18. avgusta. Iz oficialnih poročil o uspehih Poincarčjevega potovanja je jasno razvidno, da je Francoska pripravljena podpiratiruskobalkansko politiko, manjka pa potrebne jasnostioskup* nem postopanju obeh zaveznikov z A n g 1 e š k o, ki je z njima v prijaznih odno-šajih. V resnici je francosko-ruska orientalska politika v znatnem nasprotju s samostojnim postopanjem Angleške v azijski Turčiji. Francoska diplomacija vznemirjeno zasleduje angleško propagando v Siriji, kjer ima Francoska že šestdeset let velik moralen vpliv, a ni našla doslej nobene opore v Peterburgu, da ohrani dosedanje stališče nasproti Angleški. OBSEDNO STANJE V KRONŠTATU. Revolucionarna zarota v vojni mornarici? Peterburg, 18. avgusta. Nad Kronštatom je bilo včeraj razglašeno obsedno stanje; odlok, ki je datiran s 14. avgustom, je bil razglašen še e včeraj, zavoljo obiska francoskega ministrskega predsednika Poincarčja. Vzrok te odredbe je baje obsežna revolucionarna organizacija med pomorščaki, ki si je postavila za cilj, da vjame carja in carsko rodbino in izvede državni prevrat v Rusiji. TURŠKO-BOLGARSKI KONFLIKT. Bombe v Kočani. Solun, 18. avgusta. Od uradne strani poročajo, da je zdravniška komisija, ki je dala v Kočani izkopati trupla umorjenih žrtev, dognala, da je padlo 49 oseb in sicer 42 Bolgarov In 7 mo-hamedanov kot žrtve bomb. Mohamedansko prebivalstvo v Kočani je imelo zborovanje, s katerega je poslalo vojnemu ministru depešo, naj obrne svojo pozornost na dejstvo, da je posadka v Kočani močna samo 500 mož. Mohamedanci so baje zvedeli, da namerava macedonski revolucionarni odbor maščevati se na mohamedanskih družinah in uprizoriti nove atentate. Zategadelj nujno zahtevajo, da se pošljeta v Kočano še dva bataljona. ITALIJANSKO-TURŠKA MIROVNA POGAJANJA. Neoflclalna mirovna pogajanja. Carigrad, 18. avgusta. Lokalna agentura po-rooa, da so se zopet pričela neoficialna pogajanja med Turčijo m Italijo da doženo, ali je možno dobiti temelje za oficialna pogajanja. Turški prestolonaslednik. Pariz, 18. avgusta. Večerni listi poročajo, da je potovanje turškega prestolonaslednika na Dunaj, Pariz in London v zvezi z mirovnimi pogajanji ALBANIJA. Splošno pomlloščenje dezerterjev. Solun, 18. avgusta. Iz Monastirja poročajo, da se razglas o pomiloščenju nanaša tudi na Tahiar beja in druge upornike, ki so dezertirali iz Monastirja in drugih albanskih garnizij. Albanci v Čuprlliju. Carigrad, 18. avgusta. V Čuprili je prispelo več sto Albancev. Albanski voditelj pri sultanu. Carigrad, 18. avgusta. Bivšega poslanca Izmajla Kemalo, ki je v Valoni in vodi odtam južno-albansko gibanje, je sultan nujno poklical v Carigrad. Odklonjena albanska zahteva. Solun, 18. avgusta. Vlada je pooblastila Ibrahim pašo, naj sporoči arnavtskim voditeljem, da se arnavtska zahteva po odsluženju vojaške dobe v evropski T u r č i j i ne more dovoliti, ker bi dovoljenje preveč škodovalo ugledu vlade. Ibrahim paši so naročili, naj doseže v tej točki sporazum z arnavtskimi voditelji. Ubežni ujetniki. Carigrad, 18. avgusta. V S t a r o v i (mo-nastirski vilajet) so ondotni kaznjenci pobegnili. Žandarmi so ujeli samo enega, ki so ga bili ranili. BIvŠI poslanci. Solun, 18. avgusta. Bivši poslanci Esad paša, Mufid bej in Surija bej so iz Carigrada nujno opožorili Ha san beja, Riso beje in is a BoljetlnaCa, naj vse ukrenejo, da odpravijo Albance iz Skoplja. Pravijo, da dela postopanje Albancev zelo vlab vtisk in da zelo škoduje albanski stvari. Dovolitev orožja. Solun, 18. avgusta, Vlada je obvestila I b r a-lim pašo, da je izšel irade o izroiitvi orožja in č dovolitvi splošne amnestije Ibrahim pa^a naj nemudoma obvesti Arnavte c razglasu. Kar se tiče arnavtskega namena, d* udro v Čuprili in Solun, se je vse ukrenilo, da se Arnavti šiloma zadrže. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Novice. * Dohodki avstrijskih državnih železnic Poročilo železniškega ministrstva o delovanju železniške uprave državnih železnic za 1. 1911 spričuje zopet velik prebitek za pretečeno leto. Leta 1909 je znašal prebitek 69, 1.1910 154 in lansko leto 186 milijonov K. Seveda se radujc železniško ministrstvo o »sijajnem uspeli l upravne umetnosti." Kakor da bi bil železnišk minister res pospeševal konjunkturo, nasprotne le zavlačeval jo je, ker je zvišal tarife. Nedvomne je, da bi bil promet pri nižjih tarifih mnoge večji in dohodki še večji in potem bi imela uprava višji dobiček, državljani bi se pa vozili za nižje cene. Zdaj se pač železniški minister ne bo mogel več izgovarjati, da nima onih borih 17 milijonov K za uslubence državnih železnic. S starim izgovorom o »nezadostnem pokritju* ne bo mogla vlada prav nič več varati železničarjev. Denarja željan hudič. V Kiskun-Felegyhazi na Ogrskem je prodala posestnikova žene Marta-sova prešiče za 1000 K in denar naložila v hranilnici. Njen sosed, Jožef Kajbok, je izvedel a tem in je sklenil, da izvabi ženi denar. Obleka se je kakor hudič, šel k Martušovi in zahteval od nje „grešni“ denar, ako mu ne prinese denarja, da jo vzame s seboj. Žena se je silno prestrašila in prosila za odlog, dokler ne prinese denarja 12 hranilnice. Prihodnji dan je šla žena v hranilnico po denar, kjer se jim je zdelo zelo čudno, da hoče vzeti že denar, ko ga je komaj naložila. Izpraševali so jo po vzroku in po dolgem obotavljanju je povedala o „hudiču“. Ženi niso izročili denarja pač pa so ji dali za spremstvo dva policaja, ki sta aretirala „hudiča“. * Kako je lep vojaški stan ... V Brnu izhajajoče glasilo mladočehov „Lidove Noviny“ poročajo iz Komeriža: V nedeljo so imeli češki klerikalni telovadci neko slavje. Za to slavje so morali vojaki ženijskega polka pomivati klopi in mize in sploh pripravljati slavnostni prostor. Vojake so potem poslali še na bližnjo božjo pot, kjer je bilo kronanje Marije Device. Tam so morali postavljati Šotore. Oficirji so pa dobili povelje, naj se udeleže slavnostne pojedine na božji poti. — Vsenemška korespondenca poroča, da bodo razen vse dunajske garnizije, ki se bo zaraditega vrnila pred časom iz manevrov, delali špalir pri evharističnem kongresu tudi vojaški oddelki iz drugih garnizij. Vsega vojaštva bo pri evharističnem kongresu 15000 mož. Najlepše je pa to! Vojaki, ki služijo že tretje leto bi morali iti takoj po končanih domov, ali zato, da bodo stali v špalirju pri evharističnem kongresu, bodo morali ostati čez določeno dobo v pisanih suknjah. Vojni minister pričakuje od sodelovanja vojaštva pri kat. paradi veliko vzgojevalno korist. Preden se povrnejo vojaki iz raja vojaške službe v pekel civilnih poklicev ,naj jih pogled na toliko množino bogoljubnih mož in žen spodbudi k bobožnemu življenju. Da pa vojakom ne bo preveč dolgčas ob pogledu na bogoljubne može in žene in da se obenem privabi kolikor mogoče mnogo radovednežev — glavni namen je vedno in povsod agitacija — bo na vsakih tisoč korakov stala po ena vojaška godba in igrala vesele marše in poskočne valčke. Gospod vojni minister naj si pa še dobro premisli, preden definitivno zapove vojaštvu sodelovanje pri kongresu in s tem podaljša triletno službeno dobo — na večjo slavo klerikalizma. * Boj med orlom in divjimi kozami. Prejšnji teden je imel neki švicarski gorski vodnik priliko, da je opazoval visoko med skalovjem boj med orlom in divjimi kozami. Splošno znano je, da se divje koze zelo spretno in pogumno branijo nasproti orlom, ako jim hočejo ti odnesti mlade kozice. Navadno se odigravajo ti boji daleč od potov, po katerih hodijo turisti, zato je res nekaj izrednega, če se nudi prilika opazovati tak boj. Vodnik je videl v oddaljenosti trideset metrov, kako je napadel orel dve divji kozi. Stari kozi sta stali s svojimi mladiči v skalovju, orel jih je obkrožal. Trenotek, ko se je orel nekoliko bolj oddaljil od koz. so te porabile da so ubežae. Bežale so tik pred vodnikom, a orel za njimi kakor blisk. Orel je bil nenavadno velik, meril je z razprostrtimi peruti najmanj tri metre. Iznova jih je napadel, še z večjo besnostjo. Koze so bile takoj pripravljene na bel. Orel se je zaletaval vanje, jih kljuval in s močnimi kremplji praskal. Ali koze so vztrajale. Med bojem so se zravnale, stale so na zadnjih nogah in so se z rogovi zaletavale v orla tako, da je ta že iz več ran krvavel. Kozice so se med bojem tesno pritiskale k starima in so nemirno vpile. Boj je trajal zelo dolgo časa in je bil neodločen. Niti kozam, niti orlom se ni posrečilo, da bi ranil nasprotnika tako, da bi postal nezmožen za boj. Kozel je bil že do skrajnosti razljučen. pripravljal se je k odločilnemu naskoku in sunil je orla z rogovi tako močno v prsa, da se orel ni mogel več bojevati. Ko je videl kozel, da je orel nesposoben za boj, ga je sunil še enkrat, da je bil mrtev. Zelo redkokedaj se zgodi, da zmagajo koze v boju z orlom. Orli so mnogo bolje oboroženi za boj in so tudi močnejši. * Brezprimerna lopovščina. Nesramno dejanje so izvršili lopovi prejšnjo nedeljo, ko je bil v Oerthi pogreb ponesrečenih rudarjev iz rova Lothringen. Medtem ko so bile vdove pc>-nesrečencev pr pogrebu, so udrli tatovi v njihova stanovanja in preskali vse omare. V devetnajstih stanovanjih so odnesli denar, ki so ga ravno isti dan dobile vdove v dar. V posameznih stanovanjih so dobili tatovi po 500 mark in Še več. Policiji se je posrečilo, da le o. na tri izmed te brezvestne tolpe. Pri enemu 0 dobili kar sedem denarnic s prav izdatnimi votami. Netopirji med seboj. Na Tirolskem je iz-nilmila vesela, bratomorna vojska med onimi, :i se imenujejo ponosno »krščanski možje«, •tvar je sledeča: V Briksenu potre’ -' novega škofa. Umrli knezoškof Altenwe.. . . bil ristaš klerikalcev kakor tudi vsi^ njegovi pred-)iki, zato reklamirajo klerikalci škofovsko sto-ico zopet za svojega pristaša. Temu se pa upi--ajo krščanski socialci in hočejo spraviti na zpraznjcno mesto pristaša sw>je stranke. Svojo ialitcvo utemeljujejo s tem, da je vsa škofija aiksenska krščansko socialnega mišljenja. Bo-njejo se, da jc veselje, po starih, preizkušenih eccptih: nizke spletke in grda obrekovanja, to e orožje teli krščanskih mož. Za nas je ta boj :aj poučen, ker jasno razodeva, da tudi desetkrat patentirani katoličani cenijo cerkvene in-‘itucije le iz strankarskega stališča. * Prirodni izvirki mehanske sile. Poraba uehanske sile je v 19. veku tako ogromno na-asla, da človeštvo opravičeno pregleduje o nežnostih, ki mu jih v tem pogledu nudijo pri-odne sile. Zakladi premoga, ki jih hrani zemlja svojem osrčju, zadoščajo pač še za dolgo obo. ampak prav hude posledice nastanejo, ; o zmanjka premoga najrazvitejšim industrij-kim deželam. Tudi na vodne sile se človeštvo v more preveč zanašati, vsaj na tekoče vode v. Druga stvar je, če sc posreči vpreči živo Jo morja v službo človeka. Zlasti izraba plime • oseke bi odprla povsem nove in izdatne iz-iede. Teoretični računi kažejo, da proizvaja st metrov visoka plima na kvadraten kilo-icter 570 konjskih sil. Dosedanji poskusi so iz-abili komaj tretjino teoretične sile. Tudi z iz-abo vetra v gonilne svriie se človeštvo že • iolgo peča, ampak edini način izrabe, ki ima za eboj dolgo zgodovino, izraba vetra za premi-;anjc ladij, ne prihaja več v poštev. Sila vetra ic more v tem pogledu, tudi če odštejemo ne-taluost, niti oddaleč tekmovati s parno silo. /eter z brzino 15 kilometrov bi potreboval. 17 ;i!ometorv odporne površine za proizvajanje me konjske sile. Za pogon orjaške novodobne a.dje bi bilo treba jader v obsegu 1 miljona :vadratnih metrov. Vsled tega je neverjetno, la sc še kdaj povrne človeštvo k vetru kot go-tilni sili na morju. Mnogo pozornosti so v podedujem času zbudili trije predlogi, ki za filtrat tudi niso še izvedljivi. Prvič izraba zc-neljske vročine z navrtanjem globokega rova — predlog, ki ga ni priporočal nihče drug kot Charles Parsons, izumitelj parne turbine. Drug nedlog se nanaša na izrazbo solnčnih žarkov. vi ob jasnem dnevu proizvajajo 15.000 konjskih sil na 1 hektarju zemlje. Končno so pred-agali tudi izrabo radija za dobavo mehanske ;i!e. Ampak veščak Wiliam Ramsay je upanje ui motorično izrabo radija močno potlačil. Ves radij, kar ga premore zemlja, ceni na pet sto-ov, ki vsebujejo toliko energije kot 115.000 ton iremoga. Ker bi se ta energija dala razviti šele 1 teku 350 let, bi ves radij kar ga je na zemlji, lajal na leto le malo konjskih sil. * Ženska zagovornica pred vojnim sodiščem. Dočirn novi vojaški kazenski proces v Vvstriji šele sedaj dovoljuje odvetnikom zašito vojaških obtožencev, se je v Italiji prav-car zgodilo, da je ženska, in sicer z uspehom '.ugovarjala pred vojnim sodiščem. Sodružica Terezija Labriola, ki je prva odvetnica v Italiji, e te dni v Rimu v sijajnem zagovoru branila pred vojnim sodiščem mladega vojaka, ki je bil obtožen, da se je dejansko lotil svojega predstojnika. Vojak je bil oproščen. Kronan zločinec. V tej dobi je prišel v Pariz neki italijanski plemič, vojvoda Gibcrt Trevezanskj, ki se je nb prvem sestanku zaljubil v mlado in krasno dvorno damo. Tej zvezi je bila naklonjena tudi kraljica in zaradi tega so splošno govorili v Parizu o bodoči zaroki mlade dvojice. Nakrat je pa zaprosil za njeno roko njen stričnik, baron pl. Longrevillc. Baron je skušal j grdim in ostudnim obrekovanjem oblatiti in izpodriniti italijanskega plemiča pri Etieni. Ker Pa obrekovanja niso imela zaželjenega uspeha, se je odločil uničiti ga na drug način. Neko noč so vojvoda napadli trije lopovi s krinkami, na obrazu v neki temni ulici. Da ni padel in izdihnil pod bodali zavratnih morilcev, se je vojvoda imel zahvaliti straži, ki jc v usodepolnem tre-ictku prišla na pomoč in prijela morilce ter jih idvedla v ječo, iz katere so kmalu ušli. Po teh dogodkih so na dvoru in Parizu govorili, da je iil pri nočnem napadu prizadet tudi kralj. To e izvedel tudi vojvoda, ki sc je odločil, da se javno zaroči in zaledovanju in preganjanju napravi konec. Zaroka se je vršila v palači grofice Mon-zellc, njene tete. Na slavnost je prišel tudi kralj in izročil Etieni dragocen nakit. Drugi dan je priredil kralj nji v čast veliko veselico zahačev, na kateri je imel baron Longrevillc priliko tako užaliti vojvoda, da mu je drugi dan poslal svoje zaupnike in ga pozval na dvoboj. Za dvoboj so določili temno goščavo blizo Pariza. Baron je zopet zahteval, da se dvoboj izvojuje s samokresi, kar je vojvoda rad sprejel, ker je bil izurjen strelec. Streljati sta imela oba hkrati. Ob določenem času so bili vsi na mestu. Zaupnika Longrevilla sta postavila italijanskega plemiča poleg gostega grma. Na povelje sta počila dva strela. Vojvoda je zadela krogla v ■srce, baron je dobil pa lahko rano v meso. Etiena se je vrnila zopet v samostan, v katerem jc preživela svoja mlada leta. Tam je žalovala za svojim zaročencem. Baron Longrc-ville ji je pričel pisariti pisma, v katerih je obžaloval, da je krogla tako nesrečno zadela vojvoda. Etiana pa se za pisma ni brigala, marveč jc naročila pariškemu zdravniku dr. Duchanellu, da naj preišče mrtvega vojvoda, ki je počival v rakvi in iz njega i/reže kroglo, katero hoče hraniti kot spomin na svojega zaročenca. Duchanelle je izvršil naročilo. Ali silno se je čudil, ko je imel svinčenko v roki, njeni velikosti. Svinčenka je bila prevelika za samokres. Ko je zdravnik vso zadevo dobro premislil, je šel k svojemu prijatelju, sodniku Lantestu, kateremu je pokazal krogljo. Lanteste kar ni hotel verjeti, da je bila kroglja izrezana iz vojvoda. Ko mu je pa zdravnik ponovno zatrdil, da govori resnico, mu je sodnik naročil, naj o vsej zadevi ne izpregovori proti nobenemu človeku besedice. Dne 14. maja 1732 so barona pl. Longrevilla nakrat aretirali in ga obdolžili, da je pro-zročil smrt vojvoda s pomočjo zvijače. Sodnik Lanteste je dognal, da italijanskega plemiča ni zadela kroglja iz samokresa, ki so ga rabili pri dvoboju, marveč da je svinčenka iz poboljšane puške na kamen, ki ima cev na šestnajst vogalov in katero so takrat uprav uvedli pri vojakih. Zdravnik Duchanelle je dokazal, da je kroglja od strani našla pot do srca. Iz teh podatkov je sledil zaključek, da je pri dvoboju sodeloval najet, zavraten morilec, ki je bil gotovo skrit v grmu. Vest o senzacionalni aretaciji se jc raznesla kot blisk po Parizu. Ljudevit XV. je poklical k sebi sodnika in ukazal, da naj pove vzroke, ki so bili merodajni, da je dal zapreti barona. Sodnik mu je razkril vse; ali kralj mu jc pa ukazal, da mora takoj izpustiti barona. (Konec prihodnjič.) Odda se takoj več sto metrov dela v rudniku na akord v tej stroki popolnoma izvežbanemu rudarju ali podjetniku Več se poizve pri rud. ravnatelju g. A. S p olj ari ču, Ljubljana Kolodvorska ulica. Delavsko gibanje. == V Sarajevu je priredil dne 11. avgusta Glavni Delavski Zavez veselico v korist soci-alno-deinokratičnega Delavskega doma v Sarajevu. Na veselici je sodelovalo delavsko pevsko društvo »Triglav« iz Renč, ki je želo prav mnogo pohvale. Težko če pri izseljevanju v Ameriko. Razočaranja, ki čakajo izseljence takoj pri prvem koraku v Ameriki, kamor pridejo iskat sreče, .katere doma niso dosegli, so zelo velika. Največje število oliih, ki se izselijo, ne vedo, kako okrutne so določbe ameriškega izseljeniškega zakona proti popotnikom iz Evrope. Ce so izseljenci še tolikokrat slišali o grozotah na izseljeniški postaji na Ellis Islandu, vendar preseneči vsakega izseljenca delovanje uradnikov na izseljeniški postaji. Tik pred ciljem, že na ameriških tleh, izvedo izseljenci prišedši s tako velikim hrepenenjem v obljubljeno deželo, da ne smejo prestopiti v deželo svojega hrepenenja, da jih čaka doma zasmeh in sramota, beda in obup, ker se povrnejo brez težko prihranjenega denarja, ki jim je omogočil popotovanje. Uradnikom na izseljeniški postaji ne zadostuje, da sc vsakdo izkaže s pot-nino do svojega cilja in vrhtega še s 125 K. Vsa mogoča sredstva uporabljajo, da le odrečejo lehko dovoljenja za vstop v Ameriko. Le nekaj slučajev, ki jarko osvetjuje bedo izseljencev in ki so se dogodili prav pred kratkim v izseljeniški luki v Novem Jorku, navedemo v naslednjem z namenom, da naj si vsak dobro premisli, preden namerava odpotovati v Ameriko. Izrecno še pripomnimo, da naslednjih slučajev niso osvetlili socialistični listi, temveč meščanski. Neki izseljenec je pisal »New-Yorker Morgenjournal«: »V upanju, da bosta preživela zadnja leta svojega življenja pri svoji poročeni hčeri, gospe Nikolajevi Klessovi, sta šla 631 etui J. Rohrbacher in njegova 59Ietna soproga Katarina v Ameriko. Nista prišla praznih rok Razen 1KM4JK v gotovini, sc je izkazal Rohrbacher z menjicami v višini 4700 K. Ker je Rohrbacher bral v ogrskih časopisih, kake sitnosti dela komisar Williatjis starim ljudem, ki ne iščejo dela v Ameriki temveč so namenjeni le k sorodnikom, zato jc razumljivo, da jc bil precej razburjen, ko sc je izkrcal na Ellis Islandu. Posledice te razburjenosti jc Rohrbacher takoj občutil: utaknili so ga v hospital, češ, da je najbrže umobolen in da ga morajo preiskati. Njegovo soprogo so seveda tudi pridržali in zaman je dopovedovala zdravnikom, da je bil njen soprog vedno pri zdravi pameti.« Drug slučaj: 51 letni Jakob Krispins, tudi iz Ogrskega, se je izkazal pri vstopu v Ameriko s 550 K in je bil namenjen k svoji svakinji Ani Spanhagerjevi. Na Ellis Islandu so ga zdravniki preiskali in konstatirali pri njem za-vapnjenje žil odvodnic, zato se je moral vrniti v domovino. Ko bi mož tudi ne imel te bolezni, bi mu komisar Williams najbrže ne dovolil, da ostane v Ameriki, ker v njegovih očeh je 501e-ten inozeiriec že pravcati starec. Krispins ie hotel vzeti tudi svojo soprogo s seboj, a ko sta se hotela vkrcati na Reki na parniku »Car-pathia«, so ženo zavrnili, ker so jo bolele oči. Takih slučajev je še na stotine. Najčeščc podžiga izseljevanje v Združene države upanje na visoke mezde in ugodne delovne razmere, ki so baje v Ameriki. Pri tem pa pozabijo delavci, da ne morejo računati s trajnim delom, posebno ne priseljenci. Tudi najboljše plačani delavci, ključavničarji in mizarji, so češče tretjino leta brez posla. Prav tako kakor pri nas je tudi v Ameriki postala draginja zelo občutna. Leta 1911. je izvršilo v Novem Jorku 1100 oseb samomor, največ vsled bede. Kdor občuje z izseljenci, ko so nekaj časa v Ameriki, ta ve, kako razočarani so ti ljudje od ameriških razmer. Razlika med ameriškim in evropskim izučenim delavcem je zelo velika. Navadno zelo dolgo traja, prede« se uživi evropski delavec v ameriške delovne razmere in pr-eden doseže mezdo, ki je količkaj višja od one, ki jo je dobival doma. Neiz-učeni delavci dobivajo pa tako nizke mezde v razmerju z dragim ameriškim življenjem, da shajajo le ob največji ščedljivosti. Zato je pa resen preudarek pred odhodom v Ameriko zelo na mestu, ker poznejši kes ne pomaga nič. jSiajnovejSe! J$ajnovej&e! Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. — Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za :*sa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Pozor! 50 tisoč parov črevljev 4 pare črevljev za K 8*—. Znradi plačevalnih neprilik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevljev mnogo pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev na trakove, usnje rumeno ali črno, gaioširano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi podplati, jako clogantni, nova fasona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELB, izvoz črevljev, Krakovo št. Z. 160. Zamena dopustna ali denar nazaj. Železnato vin« s kino lekarnarja PiccoH-to v ljubi lani •, Dunalska Odgovorni urednik F r a n B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v. Ljubljani. krepča malokrvne, nervozne, valed bolezni oslabele osebe, blede, sta' botne ln bolehave o roke, ena pol-llterska steklenica 2 K. tri steklenice K 6-60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoll-Ja v Ljubljani vsebuje v resnici ln vedno navedeno množino železa, Ima neoporečno zdravilno vrednost ln prednjači xa-..... raditega vsem drugim irfeznatlm Izdelkom ~~ A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočani mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 .........' r, z. Z O. Za »•••••••IMMItlHIttllliiiiiiiini, iti "•••'.... Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd. Stereotipija. @ Litografija. ■a od £ te •& cs S Tab O cu .asu, w\ Okraj na bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavije“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah ln praznikih je blagajna zaprta. 0 qi <2. rf Cf P P 1 CTQ P a e*. Zdravnik blagajne Ordinira dopol.1 popol. Stanovanje Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje — 1-3 Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje i/all-Val Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2—3 Dalmatinova ul. št. 3, pritliCje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 11-1 3-4 Dalmatinova ul. št. 11, pritličje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul št. 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 10-12 5-6 Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško poinoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo'zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in prornthtti se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni V°° cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza 0»' serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Oaserma. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. -S, ..jr*- Južni kolodvor, na peroni;. Pirnat, Kolodvorska cesta. f Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. > Sterkovič, Dunajska cesta. 1 Fuchs, Marije Terezije cesta. ' ! 'ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu* : >11 bič, Miklošičeva cesta. " lenk, Resjjeva cesta. Kanc, Sv. Petra eepta. • Treo, „ Kušar, „ ~ v; Podboj, „ j » ... »•' Bizjak, Bahoričeva ulica;* 1 * Remžgar, Zelena jama, ,f tvetek, Zaloška cesta, k ešark, Selenburgova ulica?*- — Suhadolc Anton, Zelena jama 50. v naslednjih tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica - Pichler, Kongresni trg. lUŠenidnik. dovska ulica (Wisiak* Gospodska ulica. J Kleinstein, Jurčičev trgi3 >tiene, Valvazorjev trg. I to sir. Hilšeijeva ulica. ■ »ušnik, Rimska oesta. lanšek, Tržaška oesta. v ilsner. Kopitarjeva ulica! t, tlaznik, Stari trg. -Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. < Državni kolodvoi*. t * ;; Križaj in Kotnik, Šiška ;i|jLikar, Glince. Jezeršek, zaloška cesta, jv*