Posamezne Številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—• »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in pw»*nikov, ob 18, uri z datumom nai£čdn}cj?a dne ter stane mesečno i> ^lT~» 2a ’no“ semstvo D «£>--, dostojen na dom D H’-* Mi izkaznice D 10*—, inJV^Vuus po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica itev. 4« PbSInina ©Sašama v goiovin?- Ceraa banaSnje šfiav- *3 ©Iia- TABOR Posamezne številk« Navadne Din -—‘75| ob nedeljah Din 1*—«■ UREDNIŠTVO .e a«h.j. v Mari boru, Jurčičeva ul. it 4, L nac4 stropne. Telefon irilarurh it. 27 do ostre kontroverze. Trumbid te Tm&dbacival vlad,ujma strankama, d,p ste spremenili skupščino v kasarno. Vpil le: »živi:] parlnmient, doli s konventom!« an; vladinih -strank so mu odgovarjali: »doR R Trumbidem, dol z izdajico!« Končno je predsednik odredil volitev Verifikacijskega odbora. TzvrSila. se je med strašno buko. Oddanih je bilo *»!>7 glasov in sicer za listo Narodnega bloka 1(10 gilfiisoV: za Usto Trumbiče 54 za listo posl. Pečiča 41. zn listo po«l. TToh ®ijcca. 15, za listo Kulencviča 12 in za CIJRIH. 9. marca. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 26.97, Beograd 8.35, London 24.77, Praga 15.42, Milan 21.30, Nevyork 519.60, Dunaj 0.007320. ZAGREB. 9. marca. Pariz 322—327, | Švica 1194—1204. London 295—298, Dunaj 0.0868—0.0888, Praga 183.60—186.60, Milan 253—256, Newyoirk 61.64—62.64. Molitev verifikacijskega odbora v skupiam. Narodni blok gro preko vpitja opozicije mirno na delo. — Incident s Trumb lijem. — Bivši minister dr. Srskič predsednik verifikacijskega odbora. Pritožbe iz Slovenije pred verifikacijskim odborom. listo Joče Jovanoviča 12 glasov. Na podlagi oddaindh glasov je bilo izvoljenih 11članov Narodnega bloka, 9 članov opozicijskega bloka in 1 zeml joral.uk. Nemci in črnogorski federalisti so glasovali za listo Joče Jovanoviča (zemijo-radniško). Nato je bila seja zaključena. BEOGRAD, 9. marca. Danes ob 10. uri dop. se je sestal včeraj izvoljeni verifikacijski odbor k prvi seji. Poslanec Ra-donič je otvoril ,sejo in predlagal vditev predsedstva na eni listi. Opozicija je predlagala posebno glasovanje za predsednika in tajnika. Sprejet je bil predlog posl. Radoniča^ Narodni blok je volil za predsednika dr. Srskiča, opozicija dr. Trumbica. Dr. Srskič je bil z 11 glasovi izvoljen za predsednika odseka. Za tajnika je izvoljen Leo nate. Srskič je izvolitev sprejel, se zahvalil za izkazano zaupanje ter povdaril sivoje »tališče, da je verifikacijski odbor parlamentarni odbor ter da ima postopati strogo po zakonu ju ustavi. Po,sl. Trumbid je nato zahteval od Srskiča. naj verifikacijski odbor opozori vlado, da se morajo vsi zaprti in imiterni natri poslanci Radič. Maček itd. izpustiti. Poslanci Narodnega bloka m povdairjali, da vlada ne mere tu ničesar ukreniti, ker bi mogla kršiti zakon in ustavo z ozirom na sodniško neodvisno,st. Po burni debati j.e končno bil odbit, predlog dr Trumib.ida. ker ima tozadevno zadnjo besedo spregovoriti minister Maksimovič. * BEOGRAD, 9. marca. Verifikacijskemu odboru so predložene pritožbe glede volilnih man5 nul poit slovenske klerikalno stranke Izpodbij«. se rnau-d-t rlr. Koreše.n v TjiobHanl *n 11. kle-rik-lni mandat v mariborsko - rr>] jsi-ern volilnem okrožju. Verifikacijski odbor bo razpravljal o vseh pritožbah. .GRADEC, 9. marca. Tukajšnji češki društvi »Praha« in »Češke srdce« sta napovedali za soboto zvečer proslavo 751etnice rojstva prezidenta jviasarpka. Proslava se je imela vršiti v hotelu »R0SS((_ Nemški nacionalisti, predvsem na visokošolei, deloma iz ceskoslovagkjj, in jugoslovanskih pokrajin, so sklenili, da bodo priredi-tev preprečili. Najprej so zahtevali od Policijskega ravnateljstva, da mora Prireditev prepovedati. Policijski ravnatelj seveda ni imel za to zakonitega Povoda in je zahtevo zavrnil. Vsled toga so nemški buršaki pripravili demonstracije. a prireditelji so o pravem času izvedeli za njihove načrte -n današnja sfja ministrskega sveta. Stališče naprani HRSS in stanovanj-Skl zakon. BEOGRAD, 9. marca. Po končani ■A\ ycnfikacijskega odbora so sc po-StL- ca1'!! /', v. vladno predsedstvo, jv* - ic takoj vršila seja ministrske- . G. Masaryk*>. Ob 75-letnlcf. v.t.b: Nesraitme demonitracile nemških Ihuršahov w Gradcu. Proti Masarvkovi proslavi. — Udele ženi zlasti nemški študenti iz Jugoslavije. in so prireditev odpovedali. Policija je obdala hotel s kordonom redarjev. Ko je zvečer prispelo pred omenjeni hotel 150 dijakov, so izvedeli, da se prireditev ne vrši, vsled česar so hoteli demonstrirati pred češkoslovaškim konzulatom. Ker jim je bil dohod v Merangasse zaprt, so odšli pred po slopje tehnične visoke šole, kjer so imeli hujskajoče govore. Ker je biia na podoben način pre prečena tudi proslava sv. Save, je to znamenje, da se moramo Jugoslovani in Čchoslovaki skrbno izogibati Gradca in prekiniti z rdim vsak gospodarski stik. ga sveta, kateri pripisujejo velik pomen. ker se bo na nji odločilo, kakšno stališče bo zavzela vlada napram Ra dičevi stranki. Na tej seji je predložil minister Gjuričič v diskusijo osnutek stanovanjskega zakona, ki bo najbrže že danes odobren. Hišni posestniki in najemniki so vložili več novih predlogov in ugovorov.. Maribor, 7. marca. Dair.ce je dovršil prezident češkoslovaške republike T. G. Masaryk 75 let plodovitega in velikim ciljem posvečenega življenja. Pred 75. leti ,se je rodil kot sin kočija-ža na cesarski grajščiml, 69 let pozneje pa je prevzel cesarske pravice in postal predstavite! j češkoslovaške narodne in državne suvernosti. Ko se je Masaryk rodil, je zavladal v Avstriji absolutizem. Kakor pomiladamska slana na cvetje, talko se je vsulo ledeno nasilje na brsteče naideje narodov, ki jim je znamenj 'o 48. leto prineslo svobodo in demokracijo. Danes, ko se nahaja Masaryk na zatonu življenja, je zmaga 1818. leta izbojevana do konca. Narodi, ki so prišli kot plen ali pa vsled raznih spekulacij pod krvavo žezlo Habsburgov in katerim so stoletja vbijald v glavo, da se lahko zveličajo saivno v eni državi in eni cerkvi, so prosti in si sami režejo kruh. — Največjo zaislugo za to ima demokratično gibamtje v Evropi, ki je navdajalo tudi avstro-ogrske narode g silno vero v zmago pravice in resnice. Gibalne sile pa so bili veliki možje, bodisi pesniki in misleci bodisi politiki. V galeriji teh velikih mož druge polovice minulega stoletja in prvega četrtletja našega stoletja zavzema najvidnejše, mesto T. G. Masairyk. Ko je 1. 1914 trčil vse nemški in habsburški n emško-madža rsiki imperija ližem z entente oordiale zapad.nih držav in Rusije, je Masaryk občutil, da. je napočila d mleko odločil nejša doba nego je bila 1. 1848. Odšel je v inozemstvo. Ko so kmalu nato stotine čeških in slovaških vojakov zapuščale avstro-ogrsko fronto, razvijajoč češki narodni prapor na fronti slovanske Rusije, je Ma,saryk spoznal, da je narod zrel- za osvobojen je. — Habsburški sistem, je bil zapisan smrti: ali bo izginil v zmagoviti Veliki Nemčiji. ali pa bo izginil v vrsti novih svobodnih držav, ki bodo zrasle iz narodnega načela in se oklenile zapadnih demokracij. Tako j,e sodil vseučiliščni profesor-filozof, vodja realistične stranke in poslanec. dunajskega parlamenta Ma«aryk ko so je 1. 1914. napotil v inozemfetvo, da začne odgovorno, negotovo im gigantsko delo osvobojen ja Čehov in Slovakov. — Težko si je bilo utr ti pot k zaveznikom in jih prepričati, da demokratične Evropa, ki ao jo ormi stavili proti nemški militaristi čno-imperijalistični Evropi, ne more obstojati poleg habsburške monarhije, Na zapadu so mislili zgolj na to, kako bi ka.zn-ovnli Nemčijo na razdelitev Avtstrn-Ogrske je mislil le redkoka-teri politik. Kdo bi opisoval v tem’ trenutku neštete ovire, predsodke, spletke in sovražnosti, ki »o ovirhle 651etnega praškega profesorja pri njegovi riskamtni akciji, bo «e je položaj izpreminja-1 z bliskovito nngPeo in je b'lo treba izkoristiti vsak t količkaj ugoden trcuutukll Dejistvo je, da. je Masaryk veliko pripomogel k temu, dia so zavezniki dobili drugačno mnenje o Avstro-Ogrski in da tudi Wil-son ni več zahteval »samouprave« avstrij skih mairodov. ampak je odgovoril na pismo cesarja Karla v oktobru 1. 1918 z besedami, ki so zvenele kot smrtna obsodba habsburški monarhiji. i In je .napočil dan osvebojenja. Žef preje zakonito priznana vlada nezavisme republike Češkoslovaške je nastopila pot v domovino. Ob nepopisnem navdušenju vsega naroda se je Masaryk vrnil v zlato Prago. V Evropi so se zgodile velike iziprpemembe, stoletno »ravnotežje« je bilo porušeno, politična zgodovina je za« čela novo poglavje. Ni bil osvobojen sar mo češkoslovaški narod; prosto smo zadihali tudi mi Jugoslovani, ki smo združili svojo usodo z usodo srbske vojske# podprto od naših legijonarjev iin^ našega defetizma v ozadju. Tudi nam je pripomogel Maisarvk k uspehu, zakaj parola je bila skupna in cilji so tekli vštrid. Ko se danes spominjamo 75letnice tega Moža. ki bo ostal v slovanski zgodovini kot eden največjih predstaviteljev slovnmsko-zapadnjaške misli, ne moremo, da ne bi občudovali njegovega osebnega prestiža. Kakorkoli so iz njega govorili milijoni, katerim je bila njegova) osebnost samo medij, so osobine T. G« Masaryka talko markantne, da čutimot To je Mož, kakor jih je malo daila priroda! J V njegovem življenju vidiš čudovito' ravnovesje med idejami in človekom1# med teorijami in življenjem. Bil je filozof, a ne le za druge, marveč tudi zase. Spisal je globoka dela, a še globlji vplivi je imel s svojo prakso, ki je šla strogo po trdi liniji idej in prepričanj. Takih politikov je mulo, zato je tudi malo dobra politike. Samo kdoT se je poglobil _ v) Masarykove spise in je spoznal iz njegovih dejanj Masaryikovo osebnost, uma preceniti veličino tega Moža, ki je krepko zvezal osebnost in ideje, človeka io njegove vzoire. Pred 75 leti jih je bilo malo, ki srt verjeli, da bo prihodnje stoletje stalo vi znamenju demokraicijo. Privilegirane kar ste so si lastile pravico prostega razpolaganja z državno močjo in načeli družabnega reda. Narodi so trpeli, razredi so se dušili pod pritiskom. Nova doba je strla vse, kar ni bilo za njo. Mogočni državni siistemi so se razsuli v razvaline. In možje, ki so bili poviti nekoč Vi siromašne plenice in so zrasli samo sl silo svojega duha in vztrajnostjo svojega dela. so stopili na mesto raznih maziljencev. Postali so to, kar so, kot resnični predstavi tel ji volje najširših mas-Češkoslovaški narod si je izvolil za prezidenta najboljšega med najboljšimi, najzrelejšega in najmodrejšega državnika. Ni mu žal. Zakaj Mnsaryk, desetletja rušitelj krivih narodnih malikov, boritelj zoper nerealne in malomeščanske zasnove, defetist Avstro-Ogrske — je danes največji graditelj in pravi oče svojega naroda, »tatiček Maearjrk«. Kljub tolikemu kričaštvu in razdvojenosti duhov, ki vlada v naši dobi, je nedvomen znak napredka, da zannenjujejol krivične sisteme demokratični sistemi, ki jim sito j e na čelu tako modri in resni značaji kot je T. G. Masaryk. Vsakemu evropsko orientiranemu demokratu, o-sobito pa nam Jugoslovanom, prihaja od srca vroča želja, naj bi ostal T. G. M a-saryk do skrajnih meja človeškega življenja čil in zadovoljen v krogu svojega naroda, ki ga bo vsekdar štel med svoje vodilne duhove! *) Vsled tehničnih težkoč smo morali ta članek v nedeljski številki izpustiti, zato ga prinašamo danes hkratu z izvirnim poročilom iz Prage o Mosorvkovih tdiivnciitik y soboto in nedeljo. Ur, Stran % Pr@siava Masary k@we$a lubišefa raa €®iko-slovaškem. Praga, dne 7. marca (CEPS). V s a - češk o sl o v a s k a republika je proslavila. danes spontano 75 rojstni dansvo jega prvega predsednika in duhovnega voditelju T. G. Masaryka. Dasiravno ni bilo ustavljeno delo — pač v smislu Ma-sarykove ideologije — se je vendar pretvoril ta dan v pravi narodni praznik. Že na predvečer fi. marca je 'bila vsa republika preplavljena z milijoni 'narodnih zastav, zvečer pa so se vršile širom države neštete akademije, sestanki in predavanja. Sestal se je tudi senat, da proslavi jubilej prvega državljana če-škeisl o vaške. Popoldne go prišle na starodavni praški grad, bivšo rezidenco čeških kraljev im sedaj Masarykovo službeno stanovanje, štiri vojne štafeto, ki •so prispete ,s štirih strani republike. Prinesle so svojemu vrhovnemu vodi to,liju •pozdravne listine iz vzhodne, zaipaidne, severne in južne Češkoslovaške. Pozdrave so prinesli iz cele države tudi nešteti poštni golobi. Zvečer je bilo glavno slavje v Viino-hrad s.kem gledališču, kjer je bila Masa-ryku na čast na novo naštudirana znana Ibsenova drama: »Sovražnik ljudstva«. 'Drama ima mnogo aluzij na Masairyko-vo življenje, saj je bil tudi Maf-:arylk kakor dr. Stoekmann »sovražnik ljudstva«, 'ker je kot narodnjak ljubil resnico nad vse; za pravičnost je bil voljan žrtvovati vse druge interese ter je bil prav radi tega osamljen in neumevan. Na dan predsednikove proslave so posvetili vsi češkoslovaški listi svoje številke velikemu jubilantu in njegovemu delu. Krasno številko je izdala »Pra.ger Presse« s prispevki mnogih odličnih evropskih pisateljev in znanstvenikov. 'V teh številkah je izšlo tudi več prispevkov. ki se tičejo Masaryfcovih zvez z Jugoslovani in ju.goslov. kulturnega živ-•Ijeraija. Večinoma potekajo iz peresa ju-goriov. kulturnega- attneheja na. praškem poslaništvu dr. Bravutina Prooh-aRike. Simpatično je, da .ie tudi nemški tisk proslavil na dostojen način jubilej prezidenfa Masaryka. V člankih o njegovi oisekmlcisti je n oglašal, da je Masa-ryik’ vsekakor branil slabejšega proti močnejšemu in da je bil vedno nasprotnik nacionalnega šovinizma, d asi je bil nacionalist v najboljšem pomenu besede. Nemški tisk pravi, da danes ni na svetu države, ki bi imela na prvem' mestu človeka tolikih duševnih in človečanskih kvalitet kot jih ima predsednik M'asaryk. Celo komunistični tisk, ki je sicer brezobziren v kritiki nasprotnikov, priznava pri 'tej priliki Maisarykovo velike zasluge za socialno stvar in za splošni napredek v reorganizaciji Evrope. Na dan proslave je imel češkoslovaški narodni svet slovesno sejo, na kateri '60 govorili mungi vodilni čsl. politiki o Masarykovem delu. Nato je bila revija praške garnizije na. Beli horl pri Pragi, kjer je nekoč češki narod izgubil svojo 'samos to.jnnst. Masairyk je sprejiel veliko število de-putacij, ki so mu prišle časti tat. Praške slavnosti so jrau bile zaključene s .slavnostno predstavo Smletanovega »Daliibora« v Narodnem divadlu. Podobne proslavo iso se vršile tudi širnim' češkoslovaške države. TTdeležiil.i so se jih vsi državljani brez razlike narodnosti. Trisfavanske slavnosti v Mariboru. Maribor, 4. marca. Včerajšnji dan je bil za del Maribora prazničen. Vsak vlak je. prinesel nekaj gostov, ki so prišli v Maribor, da se sredi »Triglavamov« navzaimejo mladeniškega duhat Proslava 501etnice »Triglava« je bila rendez-vou« naše visokošolske inteligence, sestanek mladih im 'starih prijateljev, znancev in neznancev, tki jiih vse družijo lepe »Triglavanske« tradicije. Prihod of (delnih gostov. Z opoldanskim' vlakom® 'se je pripenjal zastopnik pokrovitelja slavnosti N j. Vel. kralja divi ziljski general Stojanovič. Pozdravila ca je Starešinska zveza s predsednikom dvor. svet. dr. Toplakom Ji a čelu in velikim županom dr. Pirkmajerjem. Z istim vlakom so prispeli tudi aktivni »Triglavani« iz Zagreba in Ljubljane z zastavo, zastopniki raznih dijaških društev in mnogo Mamin 7, dežele. Tudi njih je pozdravil predsednik Starešinske zveze, nakar so zapeli staro »Trio;!avarsko1« himno: »Čuj nas Slovenija'"' ir a Zrn 500 modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. fflssfek, Slavni trg. Z birzoivlakom je prispelo veliko odličnih starešin iz Ljubljane, med njimi rektor ljubljanske' univerze dr. Hinter-lechner z dvema vseuč. profesorjema, direktor državnih železnic dr. Borko, direktor pošte dr. Gregorič, bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar in drugi. Na postaji jih je pozdravil tajnik S. Z. dr. Šniuderl. Zborovanje v gradu. Historična viteška dvorana mariborskega gradu je bila cb 3. uri potna najodličnejših gostov in »Triglavans,ke« o-mladine. Vojaška godba je slovesno sprejela kvaljeivega zastopnika, ki je kmalu po 3. uiri vstopil v dvorano. Tu ga jo pozdravil z izbranimi besedami predsednik S. Z. div Toplak,, kar je izzvalo burmie ovacije kralju. Predsednik je pozdravil tudi ostale odlične predsitavite-1 je, med njimi velikega župana/dr. Plrk-maierja, mestnega župana dr. Leskovarja. rektorja dr. Hinterlechnerja. prosv. referenta dr. Poljanca, komandanta mosta Nikoliča, ministra n. r, dr. Kukovca, častnega člana J. Hribarja, direktorja dr. Borka in dr. Gregoriča in druge. Posebne ovacijo ,gio veljale sodnemu svetniku Kovaču, ki je poleg prof. Sinkoviča v Zagrebu edini živeči ustanovitelj »Triglava«. Nato sio 'Slediti prisrčni pozdravi in nagovori generala Stojanoviča, vel. župana Pirkmaierja in župana dr. Leskovarja. Govorita sta še minister na d. dr. Kukovec in 'bivši poslanik dr. Vošnjsk. Ko je bilo izvoljeno predsedstvo, je predsednik Idr. Toplak izročil besedo 'Slavnostnemu govorniku dr. Strmšku, ki je v lepo zasnovanem predavanju očrtal 50 letino delovanje -Triglava«. (Glej »Tabor« z dne 8. marca). Nato je poročal dr. Šnudegl o postanku ?n delovanju Starešinske zveze. Naposled so poročali o delovanju zastopnika' akademskih društev »Triglav« v Zagrebu. Ljubljani in Dunaju, zn, njimi pa ko društvu čestitali k jubileju zastopnik'! raznih akademskih društev iz Ljubljane. Zan-reba* in Trsta. Sledilo je.- črtanje številnih pismenih in brzojavnih pozdravov iz vseli delov naše države: posebno mnogobroj-no je bil zastonam Beograd. Staivlmst je brzojavno pozdravi 1 tudi minister dr. Žerjav. Posebno zanimiva je bila čestitka. starega »Tri glavam a« admirala Kocha, Zborovanje je poteklo zelo prisrčno in dostojno ter je bilo lepa nnainif oštarija nacionalne in napredne zavesti med našim1 visokošolskim izobrnžonstviom. — Po zborovanju so se dati udeleženci fotograf irati. V gledališču se je začela cb 5. uiri »Trigl a vrnem« ra čast operna predstava, ki je b;Ia jako dobro obiskana. — »Tri glava neti večer« v Got-zovi clvoc.m.i jo ‘bil obiskan kakor že dolgo nobena miariborska prireditev.' Dvoraina je bila slavnostno opremljena: ogobito okusno je bilo urejeno pročelje s sla,mostnimi ločnimi, k čemur jo veliko pripomogla tvrdka, Pircih. Ob sebi se ume, da so bili navzoči vsi oJiicieln.i zastopniki in skoraj vsai napredna inteligeuien iz Maribora v družbi številnih jTri.vlnivnusitih« starešin iz vseh delov naše domovino. Posebno slovesen al.-t je bilo odlikovanje »Triglavove* zastave z redom' sv, Save« ITT. razredu, ki ga. je izvršil veliki župan dr. Pirknihier v kremi Tri gl a-vaininv im ob' url se-tn osti kral jei-errn za-'stbtjjnika is ur! srčnim' ti,ugovore m. Odliko Van ;m ae slr -li! rJ.pr.m: “ori pjnla v7, in VC- like oivaie.jjie kraj ju. Nato ‘e Toplakovo pripela zastavi za riarešiusbio zrpzo leu ti*ak z let n liro 1975—1095«, pl-a.i-r dni ki ■Triglava« v 7aVro.hu. Ljubljani in na Dunaju so eponočili dn se imenovano društva, imiemovala dir. sv. Tnp^.% 7,a častnega člana- ker je sprejela dvornimi z Ivurnlm nmlavzom' n n’ znanje. Po te j prisrčni ‘Tovpopoefi g je otge-ril elitni ples, ki *« potekel v najbolj eniimiram e m rnzncUž-enjn. 7 ----------- — Preložene občinske volitve. V Trbovljah, so ob", va.kit.ve prekažmio na nedoločen čais- a« T.dnbl.ianr so Id’n razpisane 7.n IH. tim’, na so tud? odi:,ženo. ker se je dognalo, da je klerokeimuui.sfičnn večina, volilne imenike strahovito potvorila. — ZnnčfTno je da sme »PiP!er 7oi. tunr« vkljub jasnim ure d o!.vam še. vpdi - » relblti^v svojih rubrikah za naša mi:ta ! O H* Kralj in kraljica v Belin. BEOGRAD, 9. marca. Včeraj ob 10. uri se je kraljeva dvojica podala skupno z romunsko kraljico v Beljc, kjer ostane 8 dni. Romunska kraljica sc bo vrnila z Belja naravnost v Romunijo. Občni zbor Narodne banke. BEOGRAD, 9. marca. Danes se je vršil občni zbor Narodne banke. Udeležilo sč ga je 125 delničarjev s 16.992 delnicami. Občni zbor .ic odobril poročila in izvolil nov upravni svet. označbe Cilli, Laibach, Agrarni itd. (glej članek »žur Wegnahme deg Deutschen Haiuses« v št. 20 od' 8. tun.!) — Natečaj! Slov. plan. društvo podružnica v Mariboru razpisuje natečaj za osnutek reklamnega slikanega plakata za Pohorje - Maribor - Celje ,s karakterističnimi, a reklamnimi motivi iz teh treh krajev. Piva nagrada znaša 1€0D D, druga 500 D. Vse pravice glede obeh nagrajenih osnutkov preidejo z nag'radit-vijo na SPD Maribor. Reflektanti naj zatavajo natančnejše pogoje, od SPD podružnica Maribor, na podlagi 'katerih se šele lahko- tekme vdeleže. Rok vložitev osnutka je 15. aprila 1925. Izbero osnutkov in nagrado izreče poiseben jury — Odbor. — Državno posestvo Beljc v državni upravi dobro procvita. Lani, je ministrstvo finance razpisalo licitacijo za oddajo posestva v zakup. Izmed osmero ponudb je bila najvišja neke češkoisilo-vaške družbe iz Bratislave, ki ie ponudila 53 milijonov dim. Komisija pa je bila mnenja, da ponudbe ne odgovarjajo vrednosti letnih dinhodkov iz posestva, zato je država podaljšala eksploatacijo Belja v svoji režiji. Te dri poroča ministrstvo financ, da so dioh-ulki mino-lo jeto prekoračili 50 mil. dinarjev. Na jveč, dobička daje sladkorno a tovarna, ki -le izdelala 1500 vagonov sladkorja. Ako bo letos dobra žetev, bo posestvo vrglo 80 milijonov din. — Društvo učiteljic osnovnih in meščanskih šol, učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric ima. svoj občni zbor v se • to 7. marca. v.Mariboru ob pol 3. uri na, šoli v Cankarjevi ulici. Dnevni re-d: 1. Pozdrav predsednice. 2. Predavanje strok, učiteljice Jele Levstikove: »O 'kono-resu ženske male Antante v Beogradu«. 3. Poročilo tajnice, in blag&j-nicc. 4, Volitve, 5. Slučajnosti. Ob priliki občnega zbora se prirodi čajanka, na katero vabi društvo prav prisrčno ,Tse učiteljice, članice in nečlanice, v »vrbo tovariškega spoznavanja im zbližan ja. — Odbor. — Izguba ameriškega državljanstva. Mnogo r, .šib ljudi, ki so posiali divnv-Ijani Zedinjenih držav, ne' ve, da lahko tudi izgube to državi jamstvo. A ne glede na to, da ga ameriški znkom ekspa-triira. če postane državljan kakšne druge države, izgubi državljanstvo že. če se vrne v deželo, iz katere je prišel v A morilko in živi tam dve leti, ali pa če odide v kakšno drugo deželo in živi tam pet let. Zakoin sicer dopušča nekatere 'zjetne. Da se njegovo ameriško državljanstvo ne razveljavi, mora diploma-tičnira ali konzularnim' zastopnikom Ze« dinjcnih držav doprinesti zadovoljiv dokaz: a) da živi izven Zedinjenih dr-žav izključno kot zastopnik ameriške trgovine, ali industrije; b) da živi tam' zmradi zdravja ali izobrazbe; o) da je višjia sila preprečila njegov pravočasni povratek; d) da živi v inozemstvu kot redno imenovan zastopnik kakšno priznane ameriške prosvetne, znanstveno, dobrodele ali verske organizacije. \ vsakem slučaju mora doprinesti dokaz, Ribnica na Pohorju. Zadnje volitve v Narodno skupščino našim klerikalcem nikakor ne dajo miru. vedno se še zaletavajo v kandidata Narodnega bloka g. Antona Podlesnika v svojem' klepetavem ^ gl nisi lu »Slov. gospodar ju«. Silna se jezijo župnik Fišer im njegovi podrepniki, da se je drznil gospod Podlesnik sprejeti kandidaturo in s tem pomagati do častne zmage dir. Pivku. Za klerikalno stranko v ‘Ribnici so največja privlačna sila debele smreke in hojlke iz fa-rovšWa lesa in pa farovška klet- Župnik Fišer prodaja prav po bratovsko vredno drevesa, katerih farovška žaga ne -mkrre porezati, seveda samo svojim zvestim' pristašem. Med njimi n n. so takšni »krgčadskl možje«, da o njih govori cele okolica, da so pri n "ib na.sb dj' ne-kr^cansko ravna 7 mrežno živino, dr dobiva več hnfine kakor krme. Župnik in kari r n «dn na dan vol;tve skrbno pazi-1 •> no Bihnici, dn so p 'lini-? no bi izneverila kakšna ovčica, župnikovi duhoviti rJ-ulcn”! so pa uved oloe'n=*k<> hišo šepetali vol p ceru: Le plah kar volit« V Mariboru, rine 10. miarča 1925. .—- (le Nar. blok ne voliti). Ivljiub najjog^' nejši klerikalni gonji je tudi v Ribnici Narodni blok dosegel lepo število glasov in smio od zadnjih volitev napredli® glasove podvojili. J — Absolventi nižjih razredov sred* n.iih šol, absolventi inešč. in d v o razred' nih trg. šol, ki so brez službe, naj ‘e javijo pri nas radi evidence. Seveda Sa" mio pristaši stranke. — Tajništvo SDS, Maribor, Cankarjeva L — Velika sokolska loterija je razpisana v korist zgradbi doma Sokola I. Taboru v Ljubljani. Inna štiri glavne dobitke in sicer v denarju. I. dobitek i*-. naša 50.000 din., II. 25'.000 din., III. 15.000 di;». in VI. 10-000 din. Razen tega so 1 dobitke po 5000 djn., 10 po 2590 diin., 15 po 1000 din. itd. Manjših dobitkov je o-koli 2000. Žrebg.njss bo 15. marca. 1925 n* Taboru v Ljubljani. V Mariboru se dobe srečke razen v sokolski društveni pisarni tudi v glavni blagajni tukajšnje glavne pošte pri br. Nagliču in sleef vsak dan ob uradnih urah. Sokolstvo kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo se poživlja, da pridimo sega po teh srečkah. — Kako postopajo pri nas z ajnatof sko radiotelefonijo. Dobrio pončem strokovnjak nam piše: Radioamaterji, se * ziadnjem času pogostoana pritožujejo 0 zastarelih in neumestnih naredbah, katere razvoj radiotelefpuije ne-le ovirajo, ampak tudi onemogočajo. Tako i® na pr. še danes veljavna stara naredb® za> obmejne kraje cele države, da 88 smejo sprejemne postaje v krajih, ki »e nahajajo v coni državnega obmejneg® pasa, t. j. do 21) km od državne meje, postaviti samo z izrecnim dovoljenje!^ notranjega minisltirstva. V tej coni f* vključena zlasti mesta Mariibor, Koprivnica. Subotica in skoro cela Dalmacija. Čemu imamo pravzaprav to navedbo? Za radiiotelefomi jo vendar n8 obstojajo meje, ko lahko sleherni večef sprejemamo najoddalnejše inozemske ipostaje! Dvajset kilometrov je za radio amaterja vendar malenkost! Im e nove n n naredba in dolgotrajno reševanj® prošenj predstavlja največjo oviro s* razvoj radiotelefonije, osobito pa ®* mfesto Marrlboir kjer je notno zanimanj® za to ncivo iznajdbo. Graška oddajo® postaja hode v kratkem pričela obratovati in Mariborčanom «e nudi najleP®* prilika, za nabavo radi n-posta j — vsul za sprejem Dunaja in Gradcu, kar s*fl' no k večjemu poldrugi tisoč dinM.ri''7' in še manj. Opaža se sploh, ria pri nas merodajna, višja mesta ne uvidevni®1 važnosti radiotelefonije. in posledic® tega po jo. da se škoduje ugledu in koristi noše države. Treba nam' ie novec® modernega pravilnika, ki naj znatno olajša, d o vol jen jn za sprejemne radi® postaje in obenem zn!ža letno takse. Ali je potrebno, da se plačuje za prenosne radiiiopostnje letnih 700 din. in d® mora, amater, ki hoče prirediti jaren® predavam je s koncertom, zemrnsiiti de-vol j e n je od ministrstva in plačati takso 700 din. To je seveda nekoliko prevelika zahteva! Oglejmo si drugo države: Francijo, Anglijo. Nemčijo in sosedu® Avstrijo, kjer zadestnje prijava privatne radiierenstaje enostavno pri poštnem' uradu. Zahtevamo več prostosti ter znižanje taks in to popolnoma času primerno ter v interesu občinstva sicer bomo imeli vedno več neinrijavljenih postaj, od česar tcko. držai-e kakor tud*' amaterstvo nima koristi. Badiotelpfoid-ja le dani os važna kulltn.rna potreba 111 to je treba čarii primerno upoštevati. —O— Madžarska zaman skriva mPMar?* stteiie kremplje. Romunski zunanji mi* niister Dne,a je v odgovoru na neko i.n-terpelaeijo odvrnil, da je madžarski biulzet razniierrimn višji nego romunski, kar se tiče izdatkov za. vojno, o-nožništvo znimauje zadeve in policijo --... ^ga se romunska vlada vprašuje, ali .ie položaj Madžarske resnično tako ugoden, da. lahko troši toliko za omenjene reči, tembolj, ko sicer neprestano vpije o svili ekonomski krizi. Vlade Mn*/ le antante že izmenjujejo mnenja o ten® in bodo 'temeljito proučile vprašanje 'UTadžnrske razoroži tve. -- Razpustitev belgijskega parliinien-ta. Obe belgijski zbornici sta: razpuščeni. Nove volitve sp razpisane na dne, 5. aprila novoizvoljeni parlament pa se bo sestal 28. aprila. — Angleška parlamentarna večina zoper politično izrabljanje delavstva. * Večina angleške poslanske zbornice i® odklonila osnutek zakon n. ki določa, dft mora, vsak delaven plačati prispevke za strokovno zvezo. Kotnser vati vel se sklicujejo na to, da se ti prispevki cesto izrabljajo v politične cilje, s katerimi 60 vso dclavstvio ne strinja. !V Mati Koru, a ožjemiu krogu starišev čedno au prisrčno proslavo 751etniee največje-ga živečega Ceha, prezidan ta Masaryka. Proslava se je vršila včeraj popoldne v dekliški šoii v Cankarjevi ulici. De ca je skupno « Stariči in nekaterimi vabljenimi gesti napolnila šolsko dvorano do zadnjega kotlička, V osprediju sta stali z narodnimi traki okrašeni sliki preziden-ta Masar,yka in našega kralja. Prireditev je ctvorid v imenu »Češkega kiuba« s toplim pozdravom predsednik s. L u-r e š. nakar je tajnik kluba g. K o v a r v kratkem, a lepo zasnovanem predavanju očrtal pomen Masaryka in potek njegovega življenja, Nato je klutiov orkester zasvdral komad iz »Rus-alke« in Dvorako vo »Humoresko«, nakar je nastopilo kakih 10 čeških otrok, ki obiskujejo č< ške tečaje. Deklami rali so češke pesmi, nekatere tudi o »tatičku Masaryku«. Občudovali smo njihov vzoren nastop im krasno, čisto izgovarjavo maternega jezika, kar priča o lepih šolskih uspehih njihove češke učiteljice. Mladi deklamutorji so Položili tudi šopke cvetlic pred sliki o beh predistaviteljev bratskih narodov in držav. K sklepu je orkester zasviral še obe češkoslovaški murni. Prireditev je zapustila j-alko čeden vtis in je potekla v najprisrenejšem zadovoljstvu. Jugosl.-ceškoslov. ligo je zastopal g. dr. V. Ro-Poteč, ni Jugoslov.-češkoslovaška liga bo Proslavila Masarykov jubilej s p-o-seb-niim večerom, o katerem bouno sporočili Prihodnje dni kaj več. ni Jugosiov.-češkosiov. liga. Jutri v h>rek dime 10. trn. Ob 18. (6.) url v Grajski kleti prva seja novega odbora. Na sporedu ;jo: i. konstituiranje odbora, 2. posvetovanje o M asa ry'ko vi proslavi, 3, ikoncert mojstra Jiraneka. Prosimo polnoštevilne udeležbe! m Ljudska univerza. Danes, v pon d e ljak ob 19-45 predavanje g. prof. Glaser-ja o slovenski moderni lirilka ter recitacije gdč. Severjeve in gg. Škerla in Pirnata. iii Dragocena pridobitev Ljudske knjižnice. V soboto so pripeljali Triglava,ni iz Ljubljane ono knjižnico, o kateri s-mo v nedeljskem »Taboru« poročali, ^ kupuje Ljudska knjižnica. V kras ■i zbirki je bilo med drugim tudi 30 let nikov »Dom in Sveta«, ki jih je kupila ‘Ljudska, knjižnica« elegantno vezane z napisi po 55 din. letnik. Samo pretekli i je torej pridobila naša »Ljudska knjižnica« nad 50 letnikov slovanskih reviij, kar predstavlja vrednost nad tiOOO um. S tem so vse omare v 'knjižnici ob J-reh stenah nabito polne, čeprav je dobra tretjina km ji g v rokah čitaiteljev. Splošno poročilo o vsestransko sijajnem razvoju naše knjižnico bo podalo vodstvo v soboto zvečer na obenem zboru v restavraciji Narodnega doma. kamor so zato iskreno vabljeni vsi mariborski duševni delavci. m Popravi. V zadnji številki je zakrivil tiskarski škrat nesmiselno spako. Naslov članka na 3. strani čitaj: »Koroška cesta — pastorka mesta« (ne pastor). x m Primorce, prijatelje Primorja in Slr<>ko občinstvo sploh opozarjamo na Predavanje, ki ga bo priredila »Ljudska univerza« v četrtek dne 12. marca ob 19.45 v mali kazinski dvorani. Predaval h° g. Zorzut o Primorju v preteklosti 111 sedanjosti. Predavatelj poznn raznie- Jn bo — kakcr upamo — zadovoljil m i S sll,Satcl''a- že v 5j.Ja. odbora Jadranske Stra- cb 20 ur ru sc V1^' v ^°‘re^’ r''lp 19* Lu. m^SokoU^f^ Grajske kleti. vršijo v torot ,PlCSm 7aJ° ?LB«nlke. Ker je zopet r, f’. , . 1 -1® jako mokroten, se Preb.vakstvo opozarja, d,a je treba po ProdTUsvh častnega -n lnt ^rebjalsrtva skrbet,, da bo(J ]o6niki Poanieiiiani rn crstu v S°I Marlb- +Sok- župe se vi-ši v četrtek, 19. tm. v restavraciji Nar do-Začetek .ob i’0. uri c]op. frea n jam je seja zbora diruštv načelni- j Da. 1)0 «bc. zbor potekel hitreje izide zanj 1..številka ITI. letnika oživW_ ulmTliPine'f?a vestnika z nekaterimi idej-» V**m posamezni], S JS1J0Mriw- Vestnik se -az-do mogli ^pas.no druStvom, tako da bo- B-teavlie,]' ‘e”eliil° m Lovska nezgoda ali uboj'? V soboto je bil poklicani rešilni oddelek na Melj ski hrib, kijer je obležal v gostilni Gla-ser lajteršberški posestnik Josip Kos. Kos se je vračal domov preko Draguee ve. Tam so se mu približali trije moški z lovskimi puškami. Zdajci je počil strel in Kos je občutil, da je zadet v noge. — Nekaj časa se je še vlekel, da je dospel do omenjene gostilne, tu pa so ga moči zapustile. Kes je izjavil, da enega izmed omenjene trojice pozna in je orožništvo takoj uvedlo preiskavo. m Liudje iz barak. V Danjkovi ulici so znane barake, kjer biva več družin ■ki ne more dobiti stanovanja v hišah. Tam se pa tudi zbirajo razni dninarji, k bivajo le začasno v mesto in gredo, ko jim zmanjka dela, drugam'. V teh barakah se večkrat nude prizori, ki bi .spadali v Gorkega dramo »Na dnu« in ki se navadno končajo s policijsko intervencijo. Tak prizor se je nudil snoči ob pol 21. uri pred barako. Kdo ve radi česa — najbrže zbog kakih malenkostnih zadevic se je šesterica prebivalcev barake •sprla med sabo. Ježe K. je skupaj s svojo priležnieo in še nekim parom iz barak napadel Jožefa R., pa so mu jih začeli dajati po glavi in po životu, da ga je jedva rešila policija. Jožef R, je do bil talke poškodbe, da ga je moral rešilni oddelek prepeljati v bolnico, kjer so ga obvezali in izročili v domačo oskrbo. Proti napadalcem je vložena ovadba in se bodo morali zagovarjati pred sodi ščem. m Človeški dihur — prijatelj kur. V Preslovi ulici se je v noči od 7. na 8. tm, klatil neki dihur v človeški podobi in odnesel Ceciliji O. 3 kokoši in petelina Ivanu C. pa 3 kokoši. m Mesto venca lia grob t £• dr. Medvedu so darovali: profesorski zbor drž realke v Mariboru 310 din., učitelj,ski zbor osnovne šole v Radvanju 50 din., dr. Josip Barle, notar, v Mariboru 100 dim. Prisrčna hvala! m Občni zbor olepševalnega društva za Megdalensko predmestje v Mariboru, se vrši dne 12. marca tl. ob 14. uri v gostilni gospe S,kozo v Betnavski cesti običajnim dnevnim redom. m Policijska kronika. Aretiram! so bili v zadnjih dveh dneh: radi tatvine 2, pijanstva 1 in nedovoljenega povratka 1. Prijave se tičejo večinoma cestno-poli-ci j-slti-h prestopkov in drugih podobnih dejanj. Miuože se prijave radi prestopkov pasjega zapora, znak, da se imeji-telji psov premalo ozirajo na oblastve ne odredbe, 'kar bo imelo za nje neprijetne posledice. m Grajski kino predvaja od danes poudeljka do vključno srede pustolovščino v 5 činih »Zahranjena zemlja« s znamenito igralko Vilmo Banki v glavni vlogi. Razen tega se predvaja izborna veseloigra v 2 čim ih »Pa ravno psi«. V četrtek se začne prvovrstni najnovej ši film komičairjev Pat & Palfachona »Nevesta iz Avstralije«. m Kdo ima postransko službo za inteligentnega ruskega begunca? Rus ^ veliko družino (ženo in 3 otroci) je nameščen kot dnevničar pri nekem državnem uradu in dobiva malenkostno plačo mesečnih t2()0 din. Ob tej plači živi družina v veliki bedi in je glad v hiši vsak da nji gost. V svojem obupnem položaju prosi s tega_ mosta dobrosrčne ljudi, da mu pomagajo najti kakšen postranski zaslužek pri računovodstvu, knjigovodstvu ali kaj podobnega. Delo bi izvrševal o'b prostih u-ra-h. Naslov pove uredništvo našega lista. zavijjai© pesi%Ic©3 (Odgovor na članek v »Naši Straži« z, dne 25. febr. št. 4 pod naslovom: Prvi »uspehi« Narodnega bloka). Vsled sialne gospodarsko krize in z isto zvezane skrajno slabe odprodaje Velenjskega premoga je prišel drž. premogovnik Velenje že meseca novembra 1924. ko se položaj na premgovneni trgu kljub nastali zimi ni prav nič zboljšal, do tega, da bi moral v začthu zime v svrho izboljšani ja proizvodnih stroškov uvesti delo v dveh tretjinah in vsled tega odpustiti 100 delavcev. Ker pa bi bilo delavstvo z ozirom na to, da se pozimi še težje dobi delo nego poleti, v tem letnem času z odpustom preveč udarjeno, se jo odložila nameravana redukcija P-rek-o zime. Vsled tega je bil premogovnik gmotno hudo obremenjen iin se je moral vsak mesec pri skrajni Sledljivosti z materi j alorn in delavskimi silami stalno boriti za akti-viteto. Da se spravi obrnit v ravnotežje, je izdala Generalna Rudarska Direkcija nalog, čimprej izvesti redukcijo delavstva, provesti delo v dveh tretjinah in zmanjšati dnevno produkcijo od sedanjih 60 na 50 vagonov. Pri tem načinu redukcije se je moralo s 14. februarjem 100 delavcem odpovedati službo s 14-dnevnim cdpovdni-m rokom. Pri redukciji so prišli v prvi vrsti na red: a) delavci, ki še niso bili dolgo zaposleni pri premogovniku, b) posestniki in c) delavci, ki neredno prihajajo na delo. Pri določitvi liste reduciranih delavcev se je pritegnilo tudi delavske zaupnike, Iz navedenega je razvidno, da se je redukcija izvedla ravmo radi tega. da bi se moglo čimbolj redno visa-k dan v tednu obratovati, sevda v kolikor bodo to dopuščala naročila. Vest, da se namerava iz zlobe in fram-asom-sike zagrizenosti baje določiti za delo nedelja, more pač v resnici izhajati le iz zlobe in klerikalne zagrizenosti. Tudi ne more biti govora o tem. da se bo več ko polovica rudarjev odpustila. Stalež delavstva -se je zmanjšal od 735 na 635, torej za 100 delavcev ali eno sedmino. Če bi se pa položaj na premogovnem trgu še poslabšal, umevno daljša redukcija ni izključena, kar pa ni verjetno, ker bi taiko dejstvo že ogrožalo obstoj rudnika sploh. Giede trditve, da se delavstvo odpušča uprav sredi zime, povdarjamo, kakor že uvodoma povedano, da se je kljub težkim financiijelnim prilikam obrata z redukcijo čakalo preko zime, ker se vendar marčni termin ne more smatrati za sredi zime. O kakem tozadevnem nesoči jat nem navodilu mirašistra dr. Žerjava ni govora. Uvideti je, da ostane pa kljub redukciji administrativno delo neiizpremenjemo, zato se tudi število uradništva ne more bistveno zmanjšati. Pripominja pa se, da se je število administrativnega o-sobja v zadnjem času reduciralo za dva, delomia vsled upokojitve, deloma po lastni odpovedi. Vodstvo rudnika je že spomladi lanskega leta uvidelo, da nastajajo za premogovnik vsled vseobče gospodarske krize težki časi. Da se odprodaja Velenjskega premnoga olajša, so »e že januarja 1924 in kasneje opetovauc •• redbižile tako narejeni oblvrti: Direkciji drž. rud1, prcomzeča v Saratovu kakor tudi dru-g;n: oblastem številno, obširno utemeljene vloge, 'kojih ugoditev bi privedla do pocenjen ja našega premoga in zmožnosti konkurence s premio-gom druge provenijenee. Marodj-g© Gledališča. REPERTOAR. Pondeljek, 9. marca Zaprto. Torek, 10. marcu. »Mc-loh« Ab B (kuponi). Zadnjič v sezoni. Ruska žaloigra »Moloh« zadnjič v sezoni. Jutri v torek 10. marca se vp-rizori zadnjič v tej sezoni krasna ruska drama »Moloh«. V lieij drami nastopa ves dramske ensemble našega gledališča. Gostovanje Boris Popova v »Trubadurju«. Ker je Boris Popov, odličen baritonist ljubijaiiislke opere, pri zadnjem gostovanju kot grof »Luna« v »Trubadurju« izredno ugajal, ga je gledališka uprava povabila na še eno gostovanje v tej vlogi. Popov je danes res eden najboljših interpretov te vloge odnoso- partije. Sporii : 1SSK Maribor : SK Celje 3 • l (0 : 1). Včeraj v Celju odigrana prvenstvena tekma je končala z navedenim izidom. Tekma je bila ves čas odprta, sicer brez posebnosti. V prvi polovici igre so bili razen na početku večinoma gospodarji položaja Celjani, kar se razvidi tudi iz rezultata 0:1; vsekakor pa je bilo od o-beh strani neizrabljenih tudi več ugodnih prilik. Celjsko moštvo razpolaga z nekaterimi res odličnimi igralci, kakor Waigner, Krajne, Piša i.dr., ki so povsem resni nasprotniki in bodo po vsitrajni vaji sigurno dosegli svoje uspehe. Naše domače moštvo je siee-r-z nekaterimi posameznimi navali ob pričetku igre pokazalo svoje zmožnosti, toda pri tem ni ostalo. — šele v drag! polovici igre je obvladal prostor Maribor in rezultati niso izostali. Prvi gol je zabil Škroba.r direktno iz komerja, na kar je kmalu sledil drugi po Vodebu; tretji gol so si Pa zakrivili Celjani sami vslod nepazljivosti v gnječi. Pripomniti bi bilo, da je vratar Marbo-ra zadostil svoji nalogi dobro in je med drugim tudi obranil jed-najrstmetrovko; značilni so bili oprostilni streli mariborske obrambe, godil je g. chs strogo in pravično v popolni ne-pristranosti in mu gre v tem oziru vse priznanje. Občinstva jo bilo mnogo, ki je z znuhnanjem zasledovalo potek igre. Želeli bi pa bilo, da si tgriiše« Lil itelje popravi in izravna. — Mariborčani -so bili jako prisrčno sprejeti in g-re v temi oziru zahvala novemu in delavnemu odboru celjskih športnikov. Naraščaj ISSK Maribor : Naraščaj SV Rapid 2 : 1. iC&iflf&gra m y Vsem prijateljem „ Ljudske univerze" v Mariboru. Obračamo se do Vas s prošnjo, da nam pomagate pri našem j^eievažuem kulturnem delu! Da nam bo mogoče kar najuspešneje delovati na polju znanosti in umetnosti, nam .je nujno potreben takoz. epi-skop, s pomočjo katerega se lahko pro-jecirajo slike iz knjig, razglednic itd. »Ljudska univerza« namerava nadalje prevzeti v svoj program spričo velikega interesa našega občinstva za muziko — kar največ muzikalični h prireditev in tako pripravljati tla za razumevanje velikih glasbenih umotvorov. V to svrho bo potreben najprej dober glasovir. Oba nakupa zahtevata mnogo denarja, katerega nikakor ne moremo zbrati z lastnimi majhnimi dohodki. Nič' drugega nam ne ostane kot nabiranje med našimi prijatelji. Vsak prispevek, tudi najmanjši, nam pomaga k visokemu kulturnemu cilju — k izgraditvi Mariborskega ljudskega kulturnega doma. Prispevki se sprejemajo pred in po vsaki prireditvi; po pošti se lahko pošljejo pod šifro »Sklad Ljudske j ni verze« predsedniku inž. I. Kukovec, Maribor, Gosposka ul. 2. Pod isto šifro se bo priobčilo v »Taboru« ime darovalca in znesek. Odbor »LJudgke univerze v Mariboru«, x Uspehi našega mladega komponistu Slavka Osterca. Minule dni simo obelodanili kratko poročilo o uspelem kompozicijskem koncertu našega mladega skladatelja Slavka Osterca v Celju. Ker se bo konceiu v bližnjem času ponovil tudi) v Mariboru in ker sta sodelovala d v at mariborska umetnika pianistka ga Apihova im g, notar Ašiič. posnamemo iz »Nove Dobe« nekaj značilnih mest ia strokovne kritike g. Sancina: Gospa Tinka Apihova je prvič nastopila- v Celju. Da se je lotila ravno Osterčevih rokopi-sov, ji gre dvojna zasluga, ker y. teh) skladbah ne najde pianist dovolj tega, česar potrebuje, da se kot tak upelje ra kar je za reproduktivnega umetnika nekak tradliei jom a 1 e n o-bligo naipram publiki; njej ni šlo za tradicijo, marveč za muziko. Ga. Apihova se je požrtvovalna lotila tega. če ne ravno hvaležnega, .pa vendar hvalevrednega dela ter skrbna naštudirala vse sk.ladbe, ki so ji pripadale po sporedu, in jih podala po svojii moči kair najbolje. — Tudi g. Ivo Ašič ja šel Ostercu na roko z vso najboljšo voljo. Njegov lirični tenor je za take skladbe kaikor nalašč. Odpel je vse pesmi —• ki so doikaj naporije — prav lepo. — Dodati je moral še belokranjske uspavanke, ki so zelo učinkovale in našle odmevi vsled svoje originalnosti in šegave vseli i ne. — Del koncerta zase je tvorila »Serenada« za godalni kvartet, ki so jo izvajali gg.: Vidmajer) nadarjen gojenec! vijolinske šole Glasbene Matice v Celju; op. u-r), Fink, Osterc in Wohr]-owi'zs. —< Učinkovala je kot žarišče celega večera in zapustila brez dvoma najmočnejši u-tis. Moram priznati, da je kvartet izvršil svojo težko nalogo preko pričakovanja dobro. — Drugo večjo delo tega večera ja bila Sonatina za v las ovir, ki vsebuje nekaj prav lepih in posrečenih mest. —* V samospevih nima komponist vednoi sreče, pač pa se kaže Osterčeva močnejša stran v instrumentnlnosti in to je zal našo muzikalno literaturo in vrzeli, ki zijajo ravno po predalih naših instrumentalnih komornih in sinfoničnih del, veliko večja dobrota, — Osterc čuti in. poskuša. Ravno sedaj se nahaja v dobi, kjer je njegovo hotenje najiutenzivnej-še. Razmetu je rad z akordi in ljubi vzporedne malo sekunde. Tudi to ga ho minilo, ker bo nastopila reakcija. Takrat bo začela zanj nova faza, in čimprej bo Osterc prišel v roke sirogemu mojstru, tem prej se bo to zgedilo. — Pota, ki jih on sedaj le tiplje, se mu bodo odprla; -takrat šele ho Osterc svoj in bo lahko, ker je v njem prava kal. V ostalem pa! nosijo njegove skladbe naroden pečat, kar beležim kot tipičen znak njegovo koncepcije. x »STRUNA« oddelek »Glasbene Matice« v Mariboru, izdaja zbornik za salonski orkester (flavta, violina I.va, violina oblig., violoneello, bas. harmonij, klavir in udarala). Skladbe so večinoma tako aranžirane, da se jih lahko proizvaja tu- BirsnV vr k n n ttv V Mariboru, 'dne TO marca 1923. Hi z manjšo zasedbo. Muzikali je se raz-i ipošiljajo le proti gotovini ali poštnemu povzetju. Naročila sprejema »Glasbena Matica«, oddelek »Struna« v Mariboru, SHS. — I. serija. 1. V. Parma: Mandolinama iz opere »Stara pesem« 12 din. 2. V. ‘Parmu: Ljubavni dvospev. 3. V. Parma: Petrograjska pesem, 4. V. Parma: »Moj ideal« valokova pesem, iz operete »Cari-čine Amacomke«, vsak komad po 12 din. 5. V. Parana: Balkanska koračnica 12 din 6. V. Parma: Overtura k opereti »Cari-Čine Ainaconke« a) za salonski orkester 30 din., b) za violino in klavir (violino oibligato ad libitum) 16 din. 7. O. Dev: »Pastirica« idila 15 din. 8. M. Schonherr: »Iz slovanskih krajev« valček 10 din. 9. K. Mašek: Barkarola 12 din. 10. I. Muh-vi<5: »Ispod Tatre« koračnica po slovaških napjevima 12 din. — II. serija. 11. Ant. Foerster: Slovenska slavnostno koračnica po narodnih napevih 13 din. 12. A. Gervais: »Bosanska Saloma« (Čergo moja), Foxtrot, (gori navedena zasedba, vrh tega Clarinetto in Cornetto ad libit.) 15 din. 13. V. Parma: »Bela Ljubljana«, valček po slovanskih napevih 20 din. 14. Jos. Verbič: »Planinski pozdrav«, koračnica ls din. 15.1. Muhvie: »Tko pjeva, zlo ne misli«, karišik (gori navedena zasedba. vrh tega Tromba C ad libit.) 22 din. 16. V. Parma: »Zvezda Primorja«, koračnica po slovanskih napevih (poklonjena ustanovitevitel ju »Strune« gosp. Al. Križnič-u) 13 din. 17. Jos. Verbič: »Večerno žuborenje«, valček 18 din. 18. A. Gervais: »Iz veselog Srema«, potpourri (gori navedena zasedba, vrh tega Clarinetto in Cornetto ad libitum) 22 din. 19. R. Lubas: »Slovo«, koračnica 13 din. 20. V. Parma: Fantazija iz opere »Ksenija« 30 din. — III. serija. 21. I. Muhvic: Vje-nac slavenskih napjeva 30 din. 22. V. Parma: Parafraza o A. Nedved-ovem zboru »Nazaj v planinski raj« 16 din. 23. A. Gervaiis: »Jadranska barkarola« po motivima A. Hajdriha »Jadransko morje« 14 din. 24. M. Zmagič: »Ob Soči« četvorka Po slovanskih motivih 16 din. 25. V. Parma: Overtura k narodni igri »Rokovnjači« 28 d'in. 26. M. Sohonlie2r: »Bratci veseli« koračnic® po slov. motivih 13 din. 27. H. O. Vogrič: Odlomki iz burke »Moč uniforme« 30 din. 28. M. Rožanc: »Karneval« koncrtna koračnica 14 din. 29. F. Šidak: Kitica srbskih pjesamia 22 din. 30. V. Parma: »Triglavske rože« valček po slovanskih napevih 26 din. — Opomba. Pri komadih I. serije se dobijo dublete I.ve violine po din. 1.50, (k štev. 6 po din. 2.50) dokler zaloga traja. Pri komadih IT. in ITI. serije je dubleta l.ve violine že priložena. Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 57 Povedal sem poveljniku, da sem o-pazil podobnost med njim in njegovimi predniki. Videl sem, da mu je to laskalo. — Da, da, — je rekel — ista kri. To bi se lahko poznalo tudi kako drugače, a kaj čete, ko ni več niti tistega premoženja niti tistega srca. Tedaj pa sem energično slikal nos in se oziral v obličje starega poveljnika, ki niti slutil ni, da mi je njegov nos rabil kot model. Polagoma se je začel pojavljati orlovski nos in čez uek.uj časa je bilo popravilo častitljivega pradeda končano. Poveljnik se je čudil, da delam tako naglo in dobro. — Zares, prekrasno! Neuml.iivoi To je nekaj, to. Nos, pravi nos. Človek bi prisegel, da vam raste iz platna! — Ali ste zadovoljni, poveljnik? — Zlodija, kako la ae bi hjl zadovoljen. kar, — Tem bolje! — Mladi prijatelj, vi ste velik slikar. — Samo diletant, <— Ali hočete biti z menoj iskren? — Zelo rad. — Tedaj samo piiznajie — — Kaj naj priznam! Da ste v Parizu na glasu kot sli' Kako sl podaljšamo naše življenje? Vendar le, ako notrarri organi dobro delujejo. V dosegu tega je Radenska voda edino sredstvo! — Nimalo ne, dragi gospod povelj' uik. — Pa še boste. — Nikoli, gospod. — Zakaj pa ne? — Ker mora tisti, k: hoče biti znamenit . delati veliko več in boljše nego jaz. Morda imam nekaij umetnostne nadarjenosti; nesreča je le ta, da imam preveč premoženj a, talko, da se lahko neskrbno posvečam prijetnejšemu poslu, namreč ribolovu in šahu. — Vi ste tedaj premožen, mladi prijatelj? — Da, gospod poveljnik. — Tedaj vam pa časti tam, kajti tako nesrečo, o kakršni pravite, bi jaz človeku le privoščil, bogastvo je več vredno ko slava. Na to nisem ničesar odvrnil. Kimala sem dovršil in Ivan - Nikolaj - Robert jo zopet imel nos na pravem mestu. Poveljnik je bil očividno navdušen, pa je večkrat zamloskal z rokami, odprl vrata in vzkliknik — Margerita, Margon (a! kose za mreže za jamčene VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO ograje srpe pluge-Sack brane cement traverze stavbeno ter vse poljedelsko orodje P9NTER & LENAR0 TELEF. 28-2 MARIBOR BRZOJAV PlNLEN kovanje VELIKA IZBIRA KUHINJSKE POSODE ZNIŽANIH CENAH. PO ZELO 523 Zmerne c ne! Točna in solidna postrežba! i. t. d. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so prevzele mlekarne Visoko in Zg. Brnik iz Gorenjskega, mlekarno A. KOS, Aleksandrova cesta 25 i n v Jenkovlulici štev. 6. Solnčne plahte za rr<*d trgov. nudi ceno tvrdka Franc Masteh, Glavni trg 16. 501 KudI se: Prirodopis rastlinstva (Mncher) za nižieratrede srednjih Sol. Ponudbe na firmo Hinko S»x. Grajski trg8. 537 Preda se stavbna parcela, eziroma odda sa vrt ▼ ngjem nasproti Glavnega kolodvora Vprašati Gregorčičeva ni. 12, II. nad. levo. 536 Oglas ! Proda a konia po om javne licitacije se vrši dne 10. trarca 19i5 ob 9. nri na sejmišču v Mariboru, komanda 45. pešpuka. 545 Heblirana lepa zračna soba prostim vhodom, se takoi odda bolišemu gospodu ali go spo dični. Istotam se po ceni proda skoraj novi brenahsro' tro’jl voziček. Naslev pove u-prava »Tabora*. 635 Otročja postelja, 3 divani, omare, postelje, knhinjska kredenca in drago na prodaj. Rotovški trg 8, 1. nad. levo 640 Učenca iz bolfle hiše išiom. Foto-VlašiJ, Gosposka ul. 23 538 Zastopnika za Maribor in okolico išče večja zavarovalnica Nastop slui.be takoj. Prednost imajo ie v zavarovalni stroki izvežbani. Ponudbe na uprava tega lista ped „Zattopnik*. 644 Proda se dobro ohranjeno ten-■ko in moške kelo. Vpraša se Botnavska c. 26. 543 Samo še nekaj dni ostanejo v Maribora univerzalni umetniki naročnine! Novo podjetje bo imelo vsak dan sveže in garantirano polno pasterizirano mleko v vsaki množini. Dalje ima vedno v zalogi več vrst polemendolsketga sira po zelo znižanih cenah, po možnosti tudi surovo maslo. Otvorjena je tudi mlečna zajutrkovalnica v Jenkovi ulici 6. Vedno bo v zalogi kuhano toplo mleko i. dr. Abonenti za večje in manjše množine se sprejemajo do 15. {. m. Večje množine se dostavljajo na dom. Za obilen obisk se priporoča Prva slovenska mlekarna v Mariboru. 539 THE TYLLIS ELLA FREUDENBERG in ESTERRY MIMI DESTINY ROSA BAUER 13. petek 13. VEHO KflVARtljl specijalnt koncert z umetniškimi vložki marcal 6a marca nov senzacionclcn spored v KLUB-BARU Radi sobotnega navala pri nakupu cenih klobukov, perila, nogavic, paifumov, pudra i. t. d., se prosi p. n., občinstvo, da se potrudi « poseč rti trgovino že med tednom, ker so cene istotako solid ne. »»\x55k. * ^ Go' \5> \G0* ¥ Radi sobotnega navala pri nakupu cenih klobukov, perila, nogavic, parfumov, pudra i. t. d. se prosi p. n. občinstvo, da se potrudi posečati trgovino že med tednom, ker so cene istotako solidne, E 2497/24-16 VELIKA ZALOGA vseh vrst čevljev za štrapaco, lov in promenado la, gojzerci (hribovski čevlji) Ia. zbiti sandali (popravilo kakor čevlji) samo Maribor, Koroška cesta 19 lastne delavnice, najboljše ročno delo. 351 Dražbeni oklic Dne 28. marca 1925 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem sodišča v sobi št. 27 dražba nepremičnin vi. št. 174 d. o. Radvanje II. del Tezno stanovanjska hiša s skladišči in drugimi industrijskimi napravami v cenilni vrednosti 812.846 Din 63 p. Najmanjši ponudek znaša 541.897-74 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica sodni deski. na 543 Okrajno sodišče v Mariboru, dne 3. 3. 1925, odd.rv. E 3704/24-7 B. Veselinovič & Komp. Maribor Gosposka ulica 2«. Da bi cen}, občinstvo spoznalo naše dobro blago, katero prodajamo po stalno solidnih cenah, vpeljali smo v naši trgovini „Brezplačno loterijo*1, potom katere je mogoče, da dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj žrtvoval. Kdor torej kupi na enkrat ali v presledkih blaga za Din 250’—, dobi brezblačno po 1 srečke, s katero ima pravico igrati na tej loteriji pri zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno število srečk. T« loterija Ima 1600 srečk s 720 dobitki. Dan sretkanja se pravočasno objavi. 150 Žrebanje: pod kontrolo d.. V. Pfeifer-ja! Najkasneje Julija 1925. Dobitki: 1 kompletna spalna soba, 12 dobi.ka po 1 otoman, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga. 10 dobitkov alum. posode in še 750 raznih drugih dobitkov. Klobuke, dežne plašče, čepice, perilo, čevlje itd. kupite solidno pri Jakob Lah.Maribor, Glavni trg 2 Novo upeljanol 438 Novo upeljano I Moške kiobuke najnovejš’h oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki AnicaTraun,MareborOraIfkitrg1. Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 1925 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin vi. št. 26 d. o. Grajska vrata (Maribor) hiša na Meljski cesti št 85 z vrtom in osko ježo cenjena na 233.414-75 Din. Najmanjši ponudek znaša 116.708 Din. Rod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni desid. 541 Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.» dne 3. 3. 1625. Lastnik in izdajat d j; Konaorcij.Tabor«., Glavni in odgovj.-ai urednik: Vekosla- Soi„dJ«r. - Tiska Mariborska tiskarna d. d.