5 POTRESI V KRAŠKIH JAMAH Stanka Šebela * POVZETEK V kraških jamah najdemo številne podrte in prevrnjene kapnike. Mnogo je primerov podornih dvoran, kjer zasledimo še sve e odlome apnen evih blokov. e ve 10 let se vršijo raziskave o seizmi nih in paleoseizmi nih aktivnostih v kraških jamah v ju ni Franciji, Monaku, Bolgariji, Italiji, Belgiji, Portugalski, Nem iji, Švici, Maroku, Tur iji, Kostariki in drugod. V slovenskih kraških jamah imamo dokaze o neotektonskih aktivnostih. Zadovoljivih dokazov o seizmi nih aktivnostih pa zaenkrat nismo mogli potrditi. UVOD Na podrte kapnike in njihovo problematiko je v vodniku po Postojnski jami prvi opozoril Hohenwart (1830). Vzroka za podiranje ni dolo il. Glavni vzroki za podiranje kapnikov so naslednji:  nestabilnost peš enih ali ilovnatih tal v jami;  odnašanje peš enih ali ilovnatih tal z vodnim tokom, faza erozije;  podori (npr. oblikovanje udornic v bli ini jamskih rovov) in grezi (npr. zaradi spodaj le e ega aktivnega rova);  gravitacijske razbremenitve dolinskega dna;  zmrzal (Forti, 1997);  spremembe v prenikajo i vodi (primer padca diskastega stalaktita v Škocjanskih jamah, Kranjc, 1999);  potresi (Bini et al., 1992);  vpliv loveka (npr. lomljenje kapnikov v Matev evem rovu Postojnske jame);  vpliv jamskih ivali (npr. jamskih medvedov). Za speleogenezo je izredno pomembno ugotavljanje starosti kraških jam in obdobij oblikovanja in razvoja jamskih rovov. Zato je pomembna tudi dolo itev obdobij in vzrokov podiranja kapnikov. V Sloveniji nam zaenkrat ni uspelo dolo iti površinskih pretrgov ob potresih. Veliko pa je drugotnih u inkov, kot so plazovi, poplave. Zato so kraške jame v Sloveniji primerno opazovališ e tudi za mo ne potresne deformacije. Kapnike, še posebno cevke, lahko uporabljamo kot naravna nihala. Poleg podrtih kapnikov najdemo tudi stalagmite, nagnjene od vertikalne osi. Ve ina kapnikov ostane ob potresih nepoškodovana, zato ker so njihove naravne frekvence višje od velikosti seizmi nih frekvenc (0.1- 30 Hz). Le tanke in dolge cevke so lahko zlomljene (Lacave et al., 2001). * IZRK ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija, sebela@zrc-sazu.si 6 DOSEDANJE RAZISKAVE O PODRTIH KAPNIKIH V SLOVENIJI Razprave o morfologiji in sedimentih v Postojnski jami omenjajo, da so se podrli kapniki zaradi podorov stropovja, potresov in zaradi odplavljanja alohtonih sedimentov (Gospodari , 1968). Isti avtor je v Postojnski jami (Rov za Veliko goro ali Barobni vrt) ugotavljal smeri in stopnjo nagnjenosti razlomljenih kapnikov ter iskal dokaze bodisi za njihov nenadni podor bodisi za njihovo postopno podiranje. V Rovu za Veliko goro prekrivajo skalno dno naplavljeni flišni sedimenti, sige razli ne starosti in podorni bloki. Med prevrnjenimi stalagmiti je tudi nekaj odlomljenih stalaktitov, ki se niso mogli poškodovati zaradi posedanja tal. Avtor sodi, da so padli s stropa skupaj s kosi kamnine, ko je prenikla agresivna voda razširila razpoke in s tem razrahljala vez med deli posameznih skladov. Gospodari (1968) tudi sklepa na poplavo Barobnega vrta med nastajanjem atlantske sige in sige iz würmskih interstadialov ali würmskega interglaciala ter na posedanje tal pred odlaganjem atlantske sige. Po Gospodari u (1968) ni nobenih znakov o potresih iz asov nastajanja kapnikov iz stare sige ali iz kasnejše dobe, ko se je odlagala atlantska siga. V usmerjenosti podrtih kapnikov iz Barobnega rova ni nobenih zakonitosti. Šibki potresni sunki so morda nastali ob podorih stropovja ali pri nastanku udornih koliševk, npr. Jeršanove doline. Vendar taki potresni sunki verjetno niso mogli prelomiti do 2 m debele stebre sige. Številni primeri dokazujejo, da so podrti kapniki posledica posedanja sekundarnih tal. Postojnsko jamo so zasipali flišni sedimenti skoraj v vsem pleistocenu (Gospodari , 1968). Speleogenetski razvoj jame in procesi uni enja so prvotni razlogi podiranja kapnikov. Sekundarni razlog so potresi, ki ve krat prizadenejo e deformirane kapnike. Gospodari (1977) navaja stalagmite, datirane na 10.000 let BP, ki so bili najprej deformirani npr. zaradi posedanja tal, kasneje pa prevrnjeni oziroma zlomljeni zaradi potresov. Ilovica je posredni povzro itelj posedanja jamskih tal in poškodb kapnikov v Pisanem rovu, pa tudi v drugih delih Postojnske jame. To je trajen in po asen proces in zato ne more biti v zvezi s potresi (Gospodari , 1963). Gams (2003, 138) nagnjenost stalagmitov v Zgornjem Tartarusu Postojnske jame razlaga s pogrezanjem naplavine iz klasti nih sedimentov. Perko (1910) je menil, da je bil Zvrnjeni steber (Slika 1) v Stari jami v sistemu Postojnskih jam star 150.000 let, ko se je pred 67.000 leti prevrnil. Do teh podatkov je prišel po grobem izra unu odlaganja sige na starih sve nikih, arnicah in bakreni ici. Michler & Hribar (1959/60) ter Gams (1965) so prelomljene kapnike povezovali s podori jamskega stropovja in s posedanjem jamskih tal. Brodar (1966) je domneval, da je porušena siga med klasti nimi sedimenti v vhodnih delih Postojnske jame posledica zmrzali. Kranjc (1999) opisuje, kako je med 2. in 3. marcem 1999 s stropa Velike dvorane (Tiha jama, Škocjanske jame) padel stalaktit. Gre za disk ali »paleto«, ki je nastala na stropu 17 m visoko. Odpadla gmota je tehtala okrog 2500 kg. V Škocjanskih jamah se s stropa lomijo predvsem »aktivni« diskasti stalaktiti, na katere priteka sigotvorna voda. Kljub vsemu pa so ti dogodki razmeroma redki. Mihevc (2001) je na podlagi U/Th analize dolo il, da je kapnik v Divaški jami rasel do pred 176 Ka (zrasel v mindel-riškem interglacialu). Potem pa se je v bazi odlomil. Vzrok odloma ne navaja. Sigova skorja iz Jazbine v Rovnjah (starost 241 Ka) pa je bila krioturbatno premaknjena (Mihevc, 2001). 7 V primeru Sne ne jame na Raduhi je siga v celotni jami (predvsem pa v vhodnih delih jame) poškodovana zaradi zmrzali. Tako so bile sige razlomljene in premaknjene s krioturbacijo (Bosak et al., 2002). Slika 1 - Prevrnjeni steber v Postojnski jami PRIMERI TEKTONSKIH PREMIKOV V KRAŠKIH JAMAH Iz nekaterih slovenskih kraških jam (Postojnska jama, Planinska jama, Lukenjska jama) je Gams (2002) izbral nekaj primerov tektonskih premikov, ko so rovi e obstajali. Za Lukenjsko jamo trdi, da so skladi premaknjeni. V svojem prispevku Gams (2002) upošteva tudi gravitacijske razbremenitve dolinskega dna, npr. ob oblikovanju kraških polj. To je povzro ilo rahel dvig skladov in nastanek vzporednih, navzdol se odmikajo ih razpok pod pobo jem. Gospodari (1964) je v umetnem rovu med Postojnsko in Brno jamo dolo il tektonske premike na flišnih peskih. V profilu so vidni peski, odlo eni v valovitih plasteh. Iz petrografske analize obravnavanih peskov izhaja, da izvirajo iz flišnih peš enjakov in laporjev, saj so v frakcijah tudi zaobljeni kosi drobno zrnatega peš enjaka. Stik pasovitih in drugih peskov ka e na to, da so obstajali razli ni sedimentacijski pogoji. S paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov smo dolo ili njihovo starost na 780 Ka. Aktivnost pre nodinarske prelomne cone, ki te sedimente seka, je torej lahko le mlajša od starosti sedimentov (Sasowsky et al., 2003). Dokaze o riss-würmskih tektonskih premikih na osnovi premaknjenih pre nih profilov omenjajo Maurin (1953) in Wojcik & Zwolinski (1959). V jami Frassino (Lombardija, Italija) je freati ni rov zamaknjen z reverznim prelomom ob plasteh, starost zamaknjenih kapnikov dolo ena z U/Th analizami pa je >350.000 let (Bini et al., 1992). 8 Pri opisu raziskovanja Pološke jame opisuje Habi (1971), da so rovi v Presti izoblikovani v bli ini stika dveh glavnih v razli no smer nagnjenih prelomnih ploskev. Velika dvorana je izoblikovana ob strmi do 60° nagnjeni drsni ploskvi dinarske smeri. Podstrešje, ki poteka v generalni smeri N-S, je nastalo predvsem z izpiranjem zdrobljene kamnine ob prelomni ploskvi. Tudi rov Zgornja soteska v dinarski smeri je oblikovan ob navpi nem prelomu. Primerov o tektonsko zamaknjenih rovih Habi (1971) ne omenja. Pološka jama (10.800 m rovov) le i pribli no 300 m ju no od Ravenskega preloma, ki je bil aktiven ob potresu 12. aprila 1998. Po ustnem pri evanju jamarjev (Gabrovšek, 2003) so po potresu opazili le nekaj odpadlih blokov v vhodnih delih jame. Hribinski podori so bili sicer ob potresu 12. aprila 1998 na podro ju Krnskega pogorja (podori iz vrha Leme a, podori v okolici izvira Tolminke, podori na Krnu, Krn ici) izredno številni. Karta mo nosti nastanka hribinskih podorov za celotno ozemlje Slovenije ob upoštevanju seizmi ne karte s povratno periodo 500 let, poka e, da so najbolj ranljive za nastanek podorov karbonatne kamnine, ki gradijo naš alpski svet (Vidrih & Ribi i , 1999). Tektonski premik naj bi z navpi no kon no steno prekinil Kamniško jamo (Urbanc, 1982). V Kon ni dvorani naletimo na prelomno ploskev, ki je dolga 30 m in visoka 4 m. Urbanc meni, da se je nadaljevanje Glavnega rova ob tem prelomu odmaknilo in ga bo potrebno iskati na drugi strani preloma. Glavni rov je še po svojem nastanku pretrpel izredno mo no tektoniko. V zvezi s tem je potrebno omeniti primer Predjame (Šebela, 1996), kjer je severna stena na za etku Vzhodnega rova omejena s prelomno ploskvijo generalne smeri V-Z. V tem primeru se je jamski rov oblikoval vzdol prelomne ploskve, ki je bila aktivna še pred dokon nim oblikovanjem rova. Zanesljivih dokazov o aktivnosti preloma v obdobju, ko je rov e obstajal, ni. Ve krat gre lahko le za odpadanje blokov od prelomov in za umaknitev oziroma zni anje rova ob prelomu. Bar et al. (2002) podajajo nekoliko samozavestno trditev o aktivni tektoniki ob severnem robu Cerkniškega polja. Sistem Postojnske in Planinske jame vzporejajo s Kri no jamo, razdaljo med njima, ki znaša 12 km, pa pripisujejo desnemu zmiku ob Idrijskem prelomu. PRIMERI SEIZMI NIH AKTIVNOSTI V KRAŠKIH JAMAH Med prvimi se je z razmerjem med kapniki in potresi na primeru jam Bing cave (Nem ija) in Han-sur-Lesse (Belgija) ukvarjal Becker (1929). Postpischl et al. (1991) zagovarjajo, da so kraške jame odli no okolje za študij o tektonskih dogodkih, še posebno o paleoseizmoloških. Spremembe v rasti stalagmitov (odkloni od vertikalne osi) so lahko posledica lokalnih dejavnikov (premiki bloka, na katerem raste stalagmit) ali tektonskih dogodkov in potresov (v primeru, da se anomalija rasti kapnikov sistemati no pojavlja v celotnem kraškem sistemu). Dokazi za potrese v kraških jamah se vidijo v spremembi odklona rasti v vertikalni osi ali v ostrih spremembah plasti odlaganja sige (npr. sprememba barve zaradi fizikalnih in kemi nih zna ilnosti prenikajo e vode). V preglednici 1 so zbrani nekateri primeri seizmi nih aktivnosti v kraških okoljih. Primerjavo spremembe in hitrosti rasti stalagmitov iz dveh kraških jam (Buco dei Buio in Spipola; Bologna, Severna Italija) so povezali z najmo nejšim potresom v Severni Italiji dne 3. januarja 1117. Epicentri niso bili oddaljeni ve kot 15 km od raziskovane jame (Postpischl et al., 1991). 9 Preglednica 1 - Primeri seizmi nih aktivnosti V Ju ni Italiji so raziskovali jamo Grotta Grande del Cervo (blizu Pietrasecca). Analizirali so 25 vzorcev podrtih stalagmitov in opravili 14 C in U/Th metode za dolo anje starosti. Podrti kapniki ka ejo dolo ene smeri, ki ka ejo na tektonsko aktivnost. Najmlajši kapniki v Grotta Grande del Cervo so glede na o itne morfološke spremembe pred njihovo rastjo in glede na metodo 14 C za eli rasti po decembrskem potresu leta 1456. V zadnjih 350.000 letih sklepajo na 4 mo nejše potrese, od katerih je zadnji iz leta 1456. Ob zadnjem potresu naj bi se s podornimi bloki zaprl vhod v jamo, kar potrjujejo arheološke raziskave. Potresi niso podrli oziroma premaknili le kapnikov, ampak so povzro ili tudi podore s stropa jame, premike oziroma zamike jamskih sten. Nekateri stalagmiti po potresu niso ve rasli, ker so bili stalaktiti nad njimi premaknjeni. V nekaterih primerih se rast kapnikov ne zaustavi le zaradi podorov, ampak zaradi sprememb v pretoku prenikajo e vode, iz katere raste stalagmit (Postpischl et al., 1991). Quinif & Genty (1998) zagovarjata ustreznost metode deformiranih kapnikov za obdobje Holocena ter zgornjega in srednjega Pleistocena. Za potrese iz Holocena priporo ata tudi študijo o letnih laminacijah kapnikov, ki pomaga pri dolo anju starosti. V vsakem primeru zagovarjata korelacijo dogodkov iz ve razli nih jam. Z zdrsom ob leziki, ob kateri je oblikovan rov, lahko isti stalaktit napaja ve stalagmitov (Quinif et al., 1994). Datacije stalagmita iz Grotta Gigante v Italiji (Cucchi & Forti, 1989) so pokazale odstopanja od vertikale. Ta odstopanja ustrezajo starostim 25.000, 20.000 in 15.000-12.000 let BP in jih pripisujejo seizmi nemu delovanju. Po potresu 18. februarja 1996 z magnitudo 5.2 (podro je Saint-Paul-de-Fenouillet vzhodni Pireneji, Francija) so pregledali 8 kraških jam, ki so bile od epicentra oddaljene 2- 10 km. Epicenter je bil na globini 5-10 km. Na tleh kraških jam so odkrili stalaktitne cevke, ki so padle s stropa zaradi potresa. Jama Barrenc du Paradet le i na tektonsko aktivnem prelomu. Prevladujo a smer padlih cevk je E-W, kar ustreza smeri seizmi no aktivnega preloma in verjetno tudi smeri maximalnega talnega pospeška. V jami najdemo tudi stare odpadle, danes zasigane, cevke, kar ka e na starejše potrese, npr. na potres iz leta DRAVAIME POTRESI LITERATURA Belgija jama Pere Noel (Han-sur-Lesse) Quinif & Genty 1998 Francija jama La grotte de Villars, Perigord Quinif & Genty 1998 Francija jama Grotte de Deux Gourdes, vzhodni Pireneji Gilli 1986 Francija jama Aven de la Portalerie, Causse du Larzac dolo,ena 2 potresa v obdobju 36.800-4.500 let BP Bruxelles et al. 1998 Švica podro,je severno od jezera Thoune Jeannin 1990 Švica jami Battlerloch in Dieboldslochli Baselski potres 1356 z intenziteto epicentra VII-VIII Lemeille et al. 1999 in makroseizmi,no magnitudo 6,2 Monaco jama Observatoire Gilli 1999 d Tur,ija jama Tilkiler Gilli 1997 Bolgarija jama Douhlata Angelova et al. 2003 b Bolgarija jama Lepenitsa Shanov et al. 2001 Portugalska jama Zambujal dokazi o 2-eh seizmi,nih dogodkih Crispim 1999 Romunija jamski sistem Humpleu, pogorje Bihor dolo,ena 2 tektonska dogodka v zadnjih 250.000 letih Onac et al. 1998 Italija jami Buco di Buio in Spipola, Bologna deformacije vezane na potres 3.januarja 1117 Postpischl et al. 1991 Italija jama Grotta Grande del Cervo v zadnjih 350.000 letih sklepajo na 4 potrese, Postpischl et al. 1991 od katerih je zadnji iz leta 1456 Maroko jama Win-Timdouine, gorovje High-Atlas Belfoul et al. 2001 Angelova et al. 2003 a ZDA Sutherland Peak cave, Arizona Gilli 1999 b Kostarika Gilli 1997 Nem,ija Bing cave Becker 1929 10 1922. Potrebno je poudariti, da se niso zlomile vse cevke, ampak le tiste s strukturnimi anomalijami (Gilli, 1999 a). Potres 3. maja 1887 v Sonori (Mehika) z magnitudo 7.2 je verjetno vplival na kapnike, predvsem na cevke, v nekaj ve kot 100 km oddaljeni jami Sutherland Peak (Arizona, ZDA) (Gilli, 1999 b). Na primeru jame Ribière (Bouches-du-Rhône, Francija) je Gilli (1999 c) dokazal, da polomljeni kapniki niso samo posledica potresov, ampak je vzrok tudi posedanje jamskih sedimentov. Namesto jamskih sedimentov je mo na zapolnitev jame tudi z ledom. Polomljene cevke v jami Grotte de l'Observatoire (Monaco) pripisujejo potresu iz leta 1887 z magnitudo 6-6.5 (Gilli, 1999 d). Jama je razvita znotraj narivnega preloma na jugu in vertikalnega preloma na severu. Naslednjo plast, danes e zasiganih, polomljenih cevk pripisujejo potresu iz leta 1564. Podor nad jamo Nimfite v Bolgariji leta 1928 pripisujejo seizmi ni aktivnosti (Angelova et al., 2003 a). Na primeru študije preloma Cévennes (jug Centralnega masiva, Hérault, Francija) so Camus et al. (2001) datirali sigo v jami Garrel, ki jo seka prelom, ki naj bi bil po nekaterih študijah aktiven še v zgornjem Pleistocenu. Analize nepoškodovane sige so pokazale, da prelom ni ve aktiven vsaj 466 ka. Na belgijskem krasu so na podro ju med Hotton in Han-sur-Lesse zasledili dokaze o neznanih potresih (Delaby & Quinif, 2001). V jami Hotton so v tretjem - zgornjem nivoju zabele ili, da je od vseh cevk 23-52 % zlomljenih in prekrivajo tla jame na ve mestih. Ta primer razlagajo kot posledico neznanega potresa z epicentrom v bli ini jame. Verjetno najmo nejši potres v vzhodni Belgiji (Vervier, 18. september 1692) pa ni zapustil primernih dokazov deformacij v bli nji jami Surdents. Gilli & Delange (2001) opisujeta aktivne premike ob narivnih prelomih, v katerih so razvite kraške jame (brezno Abel in brezno Calernaüm, Alpes-Maritimes, Francija). Dokazi so zamaknjeni rovi in pretrti in zlomljeni kapniki. Po potresih na podro ju Apeninov (Italija) leta 1997 (5.15.8) v kraških jamah na podro ju Monte Cucco in Frasassi Gorge (oddaljeni 30 km od epicentra) niso opazili ve jih deformacij, morda nekaj manjših premikov podornih blokov. V jamah so pred potresom zaznali naraš anje koncentracije CO 2 in T vode, po potresu pa povišanje T in konduktivnosti v izvirih in prenikajo i vodi (Menichetti, 1998). Jamarji poro ajo o premikih od nekaj cm do 5,8 m (premik fosilnega rova ob vertikalnem prelomu) in o premiku 3,4 mm (merjeno s steklenimi ploš icami v 19 letih) vzdol plasti po potresu v Bene iji (Italija) od leta 1976 do 1996 (Mocchiutti & Valent, 1998). umer (1996) opisuje potres v jami Dimnice. Dne 22. maja 1995 sta se zvrstila dva mo nejša potresa (jakosti 4,0 in 4,2 po Richterjevi lestvici, jakost med V. in VI. stopnjo MKS) z epicentrom nad Ilirsko Bistrico in ariš em okoli 18 km pod površjem. Potres jame ni poškodoval, utili pa so zra ni sunek z zamolklim donenjem in pljuskanje valov. ZAKLJU EK Potresi so torej lahko le eden od mo nih vzrokov podiranja kapnikov v kraških jamah. Najve krat je te ko zanesljivo dokazati, da so za deformacije kapnikov krivi potresi. Najprej moramo izlo iti vse druge mo ne vzroke podiranja in deformacij. Tako lahko deformiran kapniški steber ka e tektonske napetosti med stropom in dnom dvorane (Quinif & Genty, 1998). Zato je potrebno dolo iti starost deformacij na sigah in opraviti statisti no analizo podatkov o ve razli nih jamah (Forti, 1997). 11 Ugotavljanje obdobja podiranja kapnikov pa ni zanimivo samo za ugotavljanje mo nih potresov, ampak predvsem za dolo anje razli nih speleogenetskih obdobij kraških jam. Starost najdaljše jame na svetu Mammoth cave v ZDA je ocenjena na 3,5 milijona let (Granger et al., 2001). Z metodo 40 Ar/ 39 Ar so na podlagi analize alunita dolo ili starost dvorane Big Room v Carlsbad Cavern (New Mexico, ZDA) 4,0-3,9 milijona let. Zgornji del Lechugilla cave je star 6,0-5,7 milijona let, starost treh drugih jam na podro ju Guadalupe Mountains (New Mexico, ZDA) pa je dolo ena na 11,3-6,0 milijona let (Polyak et al., 1998). Potresi, ki so se vršili v obdobju nekaj milijonov let, so verjetno vplivali tudi na speleogenezo jam. Tudi v Sloveniji so nekatere kraške jame stare nekaj milijonov let (Bosak et al., 1998). Z U/Th-datacijami so bila dolo ena 3 obdobja odlaganja sige v podorni dvorani Veliki gori v Postojnski jami. Starost sige, ki prekriva podorne bloke na pobo ju dvorane, je 37 ± 7 Ka, starost sige, ki prekriva gruš na vrhu podorne dvorane, pa 47 ± 7 Ka. Najmlajšo fazo odlaganja (12 ± 5 Ka in 6 ± 4 Ka) predstavlja siva kristalasta siga, ki se pojavlja kot skorja ali kot stalagmiti (Mihevc, 2002). Ta najmlajša siga prekriva podorne bloke, kar ka e na nizko intenziteto podorov v recentnem obdobju. Podori so povezani s hladnejšo klimo, odlaganje sige pa s toplejšo (Mihevc, 2002). Na primeru magnetostratigrafske analize sige iz Sne ne jame na Raduhi so dolo ili starost sige na 1,8-3,6 Ma (oziroma 3,0-5,0 Ma). Sne na jama je bila dvignjena na današnjo višino (1500-1600 m, današnja n.m.v. reke Savinje v dolini je 580 m) z mlajšimi (plio- pleistocenskimi) tektonskimi dviganji Alpskega loka (Bosak et al., 2002). Na podlagi paleomagnetnih analiz jamskih sedimentov sklepamo tudi na tektonske rotacije. Tako Pruner et al. (2003) opisujejo rotacijo za 36º med zgornjo in spodnjo sekvenco vzor evanega profila (484 cm) v Ra iški pe ini (starost ve ja od 0,78 Ma, verjetno ve ja od 1,77 Ma). Rotacija profila sedimentov v Postojnski jami starosti 780 Ka je bila dolo ena na 43º v nasprotni smeri urinega kazalca. Tudi tu naj bi šlo za tektonsko rotacijo (Sasowsky et al., 2003). Glede na potresno aktivnost v Sloveniji bi lahko pri akovali, da so se tudi v kraških jamah ohranili dokazi za neotektonsko aktivnost. Po ustnem pri evanju (Mihevc, 2003) naj bi bila neotektonika v smislu zamaknjenih rovov opazna v Logaški jami in Jami v Lozi. Po Otoni arju (2003, ustno pri evanje) pa so rovi premaknjeni v Pološki jami in v Vrhniški jami. Gabrovšek (ustno pri evanje, 2003) omenja, da je šel po potresu leta 1998 v Pološko jamo, kjer je le do pribli no 30 m od vhoda v notranjost videl odpadle sve e bloke apnenca. Raziskava je bila v opravljena v okviru programa Raziskovanje krasa, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in v okviru projekta COST 625 (3-D monitoring of active tectonic structures). SEZNAM LITERATURE Angelova, D., Belfoul, M.A., Bouzid, S., Filahi, M. & Faik, F., 2003 a: Paleoseismic phenomena in karst terrains in Bulgaria and Marocco.- Acta carsologica 31/1, 101-120, Ljubljana. Angelova, D., Belfoul, M.A., Bouzid, S. & Faik, F., 2003 b: Karst and cave systems in Bosnek region (Vitosha mountain, Bulgaria) and in Win-Timdouine (High Atlas mountain, Marocco).- 11th international karstological school, Karst Terminology, Guide booklet of the excursions and abstracts of lecture or poster presentation, July 2003, Postojna, p.47. Becker, H.K., 1929: Höhle und Erdbeben: Mitt. Über Höhlen-u.Karstf. no. 1-4, p. 130-133. Belfoul, M.A., Qurtobi, M. & Faïk, F., 2001: Impact de la structuration atlasique sur l'architecture interne de la grotte de Win-Timdouine (Haut-Atlas occidental marocain).- RIVIERA 2000, 12 Tectonique active et géomorphologie, Villefranche-sur-Mer, Revue d'Analyse Spatial-No. Spécial 2001, 47-50, Nice. Bini, A., Quinif, Y., Sules, O. & Uggeri, A., 1992: Les mouvements tectoniques recents dans les grottes du Mont Campo dei Fiori (Lombardie, Italie).- Karstologia 19, 1, 23-30. Bosak, P., Pruner, P. & Zupan Hajna, N., 1998: Palaeomagnetic research of cave sediments in SW Slovenia.- Acta carsologica SAZU, XXVII/2, 151-179, Ljubljana. Bosak, P., Hercman, H., Mihevc, A. & Pruner, P., 2002: High-resoultion magnetostratigrapfy of speleothems from Sne na jama, Kamnik-Savinja Alps, Slovenia.- Acta carsologica 31/3, 15-32, Ljubljana. Brodar, S. 1966: Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdiš a v Postojnski jami.- Acta carsologica 4, 55-139, Ljubljana. Bruxelles, L., Guendon, J.L. & Quinif, Y., 1998: Indices de la paléosismicité des grands Causses dans les cavities karstiques: l’exemple de l’aven de la portalerie (larzac, Aveyron).- Speleochronos hors-série, Livre des contributions au colloque “Karst & Tectonics”, Han-sur- Lesse, 9-12 mars 1998, 19-22, Mons. Crispim, J. A., 1999: Seismotectonic versus man made-induced morphological changes in a cave on the Arrábida chain (Portugal).-Geodinamica Acta, vol 12, 3-4, Elsevier, 135-142, Paris. Cucchi, F. & Forti, P., 1989: The first absolute datation of a speleothen from Trieste Karst.- Acta carsologica 18, 53-64, Ljubljana. Camus, H., Seranne, M. & Quinif, Y., 2001: Activité tectoniques récente enregistrée par les spéléothèmes: un contre exemple sur la faille des Cévennes (sud du Massif Central, Hérault, France).- RIVIERA 2000, Tectonique active et géomorphologie, Villefranche-sur-Mer, Revue d'Analyse Spatial-No. Spécial 2001, 53-54, Nice. Bar, J., Šušterši , F. & Vrabec, M. 2002: Geomorfologija in aktivna tektonika ob severnem robu Cerkniškega polja.-1.slovenski geološki kongres, Brna na Koroškem, 9-11.oktober 2002, Knjiga povzetkov, 17, Ljubljana. Delaby, S. & Quinif, Y., 2001: Palaeoseismic investigation in Belgian caves.- RIVIERA 2000, Tectonique active et géomorphologie, Villefranche-sur-Mer, Revue d'Analyse Spatial-No. Spécial 2001, 67-71, Nice. Forti, P., 1997: Speleothems and Earthquakes.- 284-285, In: Hill, C. & Forti, P., Cave Minerals of the World. Second edition, 463 p., NSS, Huntsville. Gams, I. 1965: H kvartarni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem.- Geogr. Vestnik 37, 60-101, Ljubljana. Gams, I., 2002: O krušenju, premikanju skalnih blokov in tektonskih dislokacijah v jamah v Sloveniji.- Naše jame 44, 14-24, Ljubljana. Gams, I., 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in asu.- Zalo ba ZRC, 516 pp., Ljubljana. Gilli, E., 1986: Néotectonique dans les massifs karstiques. Un exemple dans les Préalpes de Nice: la Grotte des Deux Gordes.- Karstologia 8, 51-52, Bull F.F.S., Lyon. Gilli, E., 1997: Enregistrement de mouvements recent par l’endokarst.- Archéologie et Sismicité, Édition APDACA, 133-156. Gilli, E., 1999 a: Research on the February 18, 1996 earthquake in the caves of Saint-Paul-de- Fenouillet area, (eastern Pyrenees, France).- Geodinamica Acta 12, 3-4, 143-158, Paris. Gilli, E., 1999 b: Evidence of palaeoseismicity in the caves of Arizona and New Mexico (USA).- Surface Geosciences, C.R. Acad. Sci. Sciences de la terre et des planets, 329, 31-37, Paris. Gilli, E., 1999 c: Breaking of speleothems by creeping of a karstic filling. The example of the Ribière cave (Bouches-du-Rhône).- Surface Geosciences, C.R. Acad. Sci. Sciences de la terre et des planets, 329, 807-813, Paris. Gilli, E., 1999 d: Evidence of palaeoseismicity in a flowstone of the Observatoire cave (Monaco).- Geodinamica Acta 12, 3-4, 159-168, Paris. Gilli, E. & Delange, P. 2001: Utilisation des spéléothèmes comme indicateurs de néotectonique ou de paléosismicité.- RIVIERA 2000, Tectonique active et géomorphologie, Villefranche-sur- Mer, Revue d'Analyse Spatial-No. Spécial 2001, 79-90, Nice. Gospodari , R., 1963: K poznavanju Postojnske jame-Pisani rov.- Naše jame 4 (1962), 9-16, Ljubljana. 13 Gospodari , R., 1964: Sledovi tektonskih premikov iz ledene dobe v Postojnski jami.- Naše jame 5 (1963), 5-11, Ljubljana. Gospodari , R., 1968: Podrti kapniki v Postojnski jami.- Naše jame 9 (1-2), 15-31, Ljubljana. Gospodari , R., 1977: The collapse of speleothems in the Postojna cave system.- Proceedings of the 7th international speleological congress Sheffield 1977, Hawthornes of Nottingham Limited, 444 p., England. Granger, D.E., Fabel, D. & Palmer, A.N., 2001: Pliocene-Pleistocene incision of the Green River, Kentucky, determined from radioactive decay of cosmogenic 26 Al and 10 Be in Mammoth Cave sediments.- Geological Society of America Bulletin, vol. 113, no. 7, 825-836. Habi , P., 1971: Pološka jama-najgloblja v Jugoslaviji.- Naše jame 12 (1970), 23-34, Ljubljana. Hohenwart, F.J.G., 1830: Wegweiser für die Wanderer in der berühmten Adelsberger- und Kronprinz Ferdinands-Grotte bey Adelsberg in Krain, herausgegeben von Franz Grafen von Hohenwart. Als Erklärung der von Hern Aloys Schaffenrath, k.k. Kreis-Ingenieur in Adelsberg gezeichneten Ansichten dieser Grotte.- I. Helf, 1-16, Wien. Jeannin, P.-Y.,1990: Neotectonique dans le karst du Nord du Lac de Thoune (Suisse).- Karstologia 15, 41-54, Lyon. Kranjc, A., 1999: O odpadanju sige (primer odpadlega stalaktita v Škocjanskih jamah).-Acta Carsologica SAZU 28/1, 201-214, Ljubljana. Lacave, C., Koller, M. & Levret A., 2001: Measurement of natural frequencies and damping of speleothems.- RIVIERA 2000, Tectonique active et géomorphologie, Villefranche-sur-Mer, Revue d'Analyse Spatial-No. Spécial 2001, 99-104, Nice. Lemeille F., Cushing, M., Carbon, D., Grellet, B., Bitterli, T., Flehoc, C. & Innocent, C., 1999: Co- seismic ruptures and deformations recorded by speleothems in the epicentral zone of the Basel earthquake.- Geodinamica Acta 12, 3-4, Elsevier, 179-191, Paris. Quinif, Y., Genty D. & Maire, R, 1994: Les spéléothèmes: un performant pour les études paléoclimatiques.- Bull. Soc. Géol. France, t. 165, no. 6, 603-612, Paris. Quinif, Y., & Genty, D., 1998: Sedimentary recording and dating of sismo-tectonic events by the speleothems.- Spéléochronos no 9, 27-32, Mons, Belgique. Maurin, V., 1953: Über jüngste Bewegungen im Grazer Paläozoikum.- Verh. D. Geol. BD., H. 4, Wien. Menichetti, M., 1998: Central Italy earthquakes of autumn 1997 and the underground karst features of the area.- Speleochronos hors-série, Livre des contributions au colloque “Karst & Tectonics”, Han-sur-Lesse, 9-12 mars 1998, 121 p., Mons. Michler, I. & Hribar, F., 1959/60: Sistem Postojnskih jam.- Proteus 22, 8, Ljubljana. Mihevc, A. 2001: Speleogeneza Divaškega krasa.- Zalo ba ZRC 27, 180 pp., Ljubljana. Mihevc, A. 2002: U/Th datation of the collapse processes on Velika gora.- Programme and guide booklet for the excursions, Evolution of karst from prekarst to cessation, September 17-21, 2002, 14-15, Postojna. Mocchiutti, A. & Valent, M., 1998: Evidences morphologiques de mouvements tectoniques récents dans les grottes du Friuli (Nord Est Italie), avec référence particulière aux mouvements postérieurs au tremblement de terre de 1976.- Speleochronos hors-série, Livre des contributions au colloque “Karst & Tectonics”, Han-sur-Lesse, 9-12 mars 1998, 123-125, Mons. Onac, B.P., Papiu, F., Aanei, M., Bujor, O., Irimie, D. & Filotie, O., 1998: Neotectonic features in the Humpleu cave system (Bihor Mountains, Romania).- Speleochronos hors-série, Livre des contributions au colloque “Karst & Tectonics”, Han-sur-Lesse, 9-12 mars 1998, 135-136, Mons. Perko, I.A., 1910: Die Adelsberger Grotte in Wort und Bild. Adelsberg. Polyak, V.J., McIntosh, W.C., Güven, N. & Provencio, P., 1998: Age and Origin of Carlsbad Cavern and Related Caves from 40 Ar/ 39 Ar of Alunite.- Science, vol. 279, 1919-1921. Postpischl, D., Agostini, S., Forti, P. & Quinif, Y., 1991: Palaeoseismicity from karst sediments: the »Grotta del Cervo« cave case study (central Italy).- In: Stucchi, M., Postpischl, D. & Slejko, D., (Editors), Investigation of Historical Earthquakes in Europe. Tectonophysics, 193 (1991), 33- 44, Amsterdam. Pruner, P., Bosak, P., Mihevc, A., Kadlec, J., Man, O. & Schnabl, P., 2003: Preliminary report on palaeomagnetic research on Ra iška pe ina cave, SW Slovenia.- 11th international karstological 14 school, Karst Terminology, Guide booklet of the excursions and abstracts of lecture or poster presentation, July 2003, Postojna, 35-37. Sasowsky, I.D., Šebela, S. & Harbert, W., 2003: Concurent tectonism and aquifer evolution >100,000 years recorded in cave sediments, Dinaric karst, Slovenia.- Environmental Geology 44, 8-13. Shanov, S., Kourtev K., Kostov, K., Nikolov, G., Boykova, A. & Benderev, A., 2001: Palaeoseismological traces in the Lepenitsa Cave, Velingrad district, South Bulgaria.- Tectonique active et géomorphologie, Riviera 2000, Villefranche-sur-Mer 18-22 oct. 2000, Revue d'Analyse Spatial N° spécial - 2001, 151-154, Nice. Šebela, S., 1996: The influence of tectonic zones on cross section formations in the Predjama cave, Slovenia.- Kras i speleologia, 8 (XVII), 72-76, Uniwersytet Slaski, Katowice. Urbanc, J., 1982: Kamniška jama.- Naše jame 23/24 (1981/1982), 25-34, Ljubljana. Vidrih, R. & Ribi i , M., 1999: Porušitve naravnega ravnote ja v hribinah ob potresu v Poso ju 12.aprila 1998 in Evropska makroseizmi na lestvica (EMS-98).- Geologija 41 (1998), 365-410, Ljubljana. Wojcik Z. & Zwolinski, S., 1959: Mlode przesuniecia tektoniczne w jaskiniach tatrzanskich.- Acta Geol. Pol., vol. IX, Warszawa. umer, J. 1996: Potres v Dimnicah.- Naše jame 38 (1997), 152-154. Ljubljana.