Vajgl in Arlacchi Emergency in Strada zaslužita Nobelovo nagrado za mir V Doberdobu z izdajo knjige počastili izjemno domačinko Razstrelili blagajno/ veleblagovnice v Gradišču Primorski Igor Devetak Službena dolžnost nas je na začetku tedna pripeljala na zaključno prireditev slovenske šole v Gorici. Prihodnjič bomo spet šli, vendar ne zaradi poklicne dolžnosti, temveč zaradi življenjske sile nastopajočih otrok, ki se je z odra kulturne dvorane nezadržno izlila čez publiko in nas neprestano silila k ploskanju. Ta dan smo se prepričali, da je slovenska šola kvalitetna. Kljub vsemu. Kvaliteto smo prepoznali v žarečih obrazih otrok, ki so peli v nepričakovanem sozvočju. V samozavesti srednješolskih gledališčnikov, ki so pred občinstvom odprli svoje srce. V dobitnikih priznanj za dosežke tudi v obšolskih dejavnostih. Dobra je namreč šola, ki ceni talente posameznika in spodbuja njihovo rast. Ko bi ji to uspevalo pri slehernem otroku, tudi pri najbolj problematičnem, bi imeli najboljšo možno šolo. V realnem življenju takšne šole seveda ni, kljub temu naj nam bo dovoljena ugotovitev, da v manjšinskem telesu ravno šola razodeva največjo življenjsko silo in odzivnost na spremembe. Ne samo v otrocih, ki jim življenje teče v mladih žilah, a tudi v učiteljih, profesorjih, šolskih pomočnikih, ki težave - teh je na pretek - rešujejo tako, da od sebe in delovnega okolja zahtevajo še več. In znajo navzven prikazati najboljši obraz. Znajo dosegati rezultate. To počenjajo v državi, ki šolo maltretira in jo sili v be-raštvo. Šole zato ne puščajmo same, pa tudi šola naj se ne odtuji okolju. Vabilo na šolske prireditve danes obračamo na manjšinske predstavnike, na tiste, ki zasedajo vodilne pozicije, kjer včasih malo-dušno samevajo. Se njim in tudi nam morda svita, kje in zakaj se vsa ta življenjska sila izgubi? ŠPORT Danes^^i prvič Slovenija Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki bo slovenska reprezentanca danes ob 13.30 doživela krstni nastop. V Polokwaneju se bodo pomerili z Alžirijo. Tekma je že ključnega pomena, saj si poraza nihče ne more privoščiti, zmaga pa bi okrepila slovenske ambicije po zgodovinski uvrstitvi v osmino finala. Prvenstvo bo stopilo v živo tudi zaradi jutrišnjega uvodnega nastopa Italije, ki se bo (začetek ob 20.30) pomerila s Paragvajem. dnevnik Danes bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili poletni vozni rl avtobusov podjetja Trieste Trasporti NEDELJA, 13. JUNIJA 2010_ Št. 139 (19.846) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Kritike vladnega varčevalnega manevra Sindikat Cgil opozarja na nepravične ukrepe Confindustria zahteva korenito davčno reformo PROSEK-KONTOVEL - Sinoči slovesnost v Kulturnem domu Po zaslugi požrtvovalne mladine spet odprt prenovljen kulturni hram PROSEK - Prosek in Kontovel imata spet svoj kulturni hram. Mladim domačinom je z udarniškim delom in ob pomoči društev, organizacij ter posameznikov po sedmih letih uspel lep podvig. Sinoči je prenovljeni kulturni dom končno zaživel s slovesnim odprtjem in kulturnim programom, ki sta v prenovljeno dvorano ob glasbi domače godbe na pihala privabila mnogo ljudi vseh starosti, zlasti mladih je bilo res veliko. Predsednik Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel Žarko Bukavec se je v svojem posegu zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da je skupina mladih v minulih letih premostila številne finančne, birokratske in druge ovire. Na 4. strani RIM - Sindikalna zveza CGIL je na včerajšnji demonstraciji po rimskih ulicah znova opozorila, da bo vladni varčevalni ukrep prizadel šibkejše družbene sloje. Generalni tajnik sindikata Guglielmo Epifani je obtožil Berlusconijevo vlado, da se ne učinkovito bori proti davčnim utajam. Za učinkovito davčno reformo si prizadeva Confindustria. Njena predsednica Emma Marcegaglia upa, da parlament ne bo bistveno spremenil ukrepov finančnega ministra Giulia Tremontija. Na 2. strani Občni zbor deželnih zadružnih bank Na 3. strani Slovenci v Miljah bodo imeli novi sedež Na 6. strani Voznika prijavili zaradi trpinčenja muck Na 6. strani »Ofenziva« trgovcev iz goriškega središča proti veliki distribuciji Na 9. strani Na goriški ulici prijeli razpečevalca opija in kokaina Na 9. strani Triestina izpadla Na 26. strani gostinski učni center a-* PODELITEV DIPLOM kuharjem in natakarjem ob zaključku 3-letnega poklicnega usposabljanja V petek, 18.6.2010, ob 18. uri Dvorana ZKB - Opčine A D FORMANDUM impresa sociale ■ socialno podjetje PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO UL. CARSIA, 45 OPČINE (Nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it 2 Nedelja, 13. junija 2010 DNEVNE NOVICE / italija - Različne ocene vladnih varčevalnih ukrepov CGIL: Žrtve le na ramenih šibkejših Confindustria hoče davčno reformo Premier Silvio Berlusconi je spet zelo ostro napadel sodnike RIM - Varčevalni ukrepi, ki jih je pred kratkim odobrila vlada Silvia Ber-lusconija, so še naprej predmet zelo različnih ocen. Sindikalna zveza CGIL, ki je za 25. junij oklicala splošno stavko, je prepričana, da bodo ukrepi, kot vedno, prizadeli predvsem šibke družbene sloje, Confindustria pa poziva vlado, naj v manever vključi tudi korenito davčno reformo. Zveza CGIL je na včerajšnjem rimskem protestnem shodu opozorila, da bodo ukrepi finančnega ministra Giu-lia Tremontija močno prizadeli predvsem uslužbence javnega sektorja. Slednji naj bi v triletju 2011-2013 izgubili okoli 3000 evrov bruto dohodkov, mnogi, ki so bili na pragu upokojitve, pa bodo morali še naprej delati. Tisti, ki se bodo upokojili, ne bodo dobili nadomestil, kar bo še dodatno prizadelo javne storitve, meni CGIL. Podobno razmišljata tudi CISL in UIL, ki pa odklanjata odločne proteste CGIL, zlasti pa napovedano junijsko splošno stavko. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia poziva Tremontija, naj vztraja pri tako zasnovanih finan-čno-proračunskih ukrepih, ki so že začeli svojo nelahko parlamentarno pot. Industrijci se bojijo, da bodo senatorji in poslanci med postopkom spremenili manever, kot se je večkrat zgodilo v preteklosti z levimi in desnimi vladnimi koalicijami. Marcegaglia ima edinole pripombe nad davčnimi ukrepi, saj bi želela bolj učinkovit boj proti davčnim utajevalcem, a obenem tudi manjši davčni pritisk. Berlusconi je medtem znova žol-čno napadel sodnike, posebno tožilce, ter jih obtožil, da hočejo izničiti volilno zmago desne sredine. Premier napoveduje veliko reformo sodnega sistema, ki bo prišla na roko državljanom, v opoziciji pa so prepričani, da skuša Berlusconi z napadi na sodnike dejansko le rešiti samega sebe pred morebitnimi novimi sodnimi preiskavami. Malokdo sicer meni, da bo desni sredini uspelo odobriti reformo sodstva, o kateri imajo pomisleke tudi v Severni ligi. Predsednik vlade se je spravil tudi na javno televizijo RAI, češ da je neke vrste trobilo leve sredine, medtem ko ga v sklopu televizij Mediaset zagovarja le Emilo Fede, ostali pa mu niso naklonjeni. Berlusconi tudi napoveduje spremembo zakona o enakih predvolilnih možnostih (t.i. par condicio), ki je - tako pravi - zelo naklonjen levici. Včerajšnje protestne demonstracije CGIL proti vladnim varčevalnemu ukrepom se je udeležil tudi vodja sindikalne zveze Guglielmo Epifani (drugi z desne). ansa DEL GOVERI kirgizija - Izbruh medetničnih neredov Začasna vlada zaprosila Rusijo za vojaško pomoč ^ fc jf^fftr www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali se strinjate z zvišanjem upokojitvene starosti za uslužbenke v javni upravi na 65 let, torej za izenačenje z moškimi kolegi? IO DA O NE O NIMAM MNENJA BIŠKEK - Kirgiška začasna vlada je zaradi nadaljevanja nasilja na jugu države včeraj prosila Rusijo za vojaško pomoč pri pomiritvi etničnih spopadov. Rusija je v odgovoru poudarila, da gre za notranji konflikt in da ne vidi podlage za vmešavanje, bo pa poslala človekoljubno pomoč. Predsednica začasne vlade Roza Otunbajeva je Moskvo za vojaško pomoč prosila v pismu ruskemu predsedniku Dmitriju Medved-jevu. Poudarila je, da je etnično nasilje ušlo izpod nadzora in da ga brez zunanje pomoči ne bodo zmogli ustaviti. Tiskovna predstavnica ruskega predsednika Natalija Timakova je sporočila, da je Medvedjev odredil napotitev človekoljubne pomoči v Kirgizi-stan in da bo Moskva pomagala pri oskrbi ranjenih, da pa »gre za notranji konflikt in da ne vidi podlage za vmešavanje v njegovo rešitev«. Dodala je, da bi lahko Moskva svoje mirovne sile poslala v Kirgizistan le v skladu z ustanovno listino Združenih narodov in po posvetih v okviru organizacije. V nasilju, ki se je začelo v četrtek zvečer v mestu Oš - to velja za oporišče aprila strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva - nadaljuje pa se še danes, je sicer po zadnjih podatkih umrlo 65 ljudi, pošo-dovanih pa je okrog 900. Začasna vlada je zaradi nasilja v petek pozvala upokojene policiste in pripadnike vojaških sil, naj gredo v Oš in poskusijo preprečiti stopnjevanje nasilja in grozečo državljansko vojno. V Ošu je v četrtek po pretepih med manjšinskimi Uzbeki in Kirgizi, ki živijo v tem etnično razdeljenem mestu, prišlo do streljanja, skupine ljudi, oborožene s palicami in kamenjem, pa so razbijale trgovine in zažigale vozila v središču mesta. Začasna vlada, ki je v petek razglasila izredne razmere in v Oš napotila vojsko in policijo z oklepnimi vozili in helikopterji, naj bi včeraj sicer spet prevzela nadzor nad središčem mesta, vendar se streljanje nadaljuje v uzbeškem delu mesta. (STA) Za papeža je človekovo dostojanstvo edini kapital, ki ga je treba rešiti VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj sprejel udeležence zborovanja razvojne banke Sveta Evrope in jih pozval k »darežljivemu bratstvu« in k spoštovanju krščanskih vrednot, ki da so resnični motor razvoja. Po njegovih besedah namreč ekonomija in financa sami po sebi ne ostajata, ampak sta zgolj instrumenta za polno in dostojanstveno realizacijo človeške osebe. V zvezi z gospodarsko krizo, ki pesti Evropo, je Benedikt XVI. izrazil upanje, da bo kriza »omogočila okrepitev socialne integracije, korektno upravljanje z okoljem in razvoj javnih infrastruktur s socialnim posluhom«. Ob obletnici na ulicah Teherana spopadi in solzilec TEHERAN - Kljub pozivu reformisti-čnih voditeljev je nekaj sto protestni-kov včeraj v iranski prestolnici in nekaterih drugih mestih poskušalo uprizoriti demonstracije ob obletnici spornih predsedniških volitev, ki so bile 12. junija lani. Njihov namen pa so preprečile sile javnega reda, ki so protestnike ustavile s solzilcem in pri tem aretirale nekaj deset ljudi, med njimi največ univerzitetnikov. Protestno gibanje je posnetke objavilo po spletu, videti pa je močno oboroženo varnostno službo in od časa do časa slišati streljanje. Mehiški zaliv: ultimat obalne straže družbi BP NEW YORK - Obalna straža ZDA je včeraj postavila britanski naftni družbi BP ultimat, s katerim ji je dala 48 ur časa za bolj učinkovito omejitev bruhanja nafte iz vrtišč v Mehiškem zalivu. Po besedah admirala obalne straže Jamesa Watsona je vznemirljivo dejstvo, da sedanji načrti za zajezitev bruhanja ne zagotavljajo največjega možnega mobiliziranja sredstev za zbiranje količine nafte, ki je večja od dosedanjih izračunov. Nove ocene izvedencev namreč govorijo o 40 tisoč sodih izbruhane nafte na dan. Kraljičino odlikovanje za Catherine Zeta-Jones LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. bo igralki Catherine Zeta-Jones podelila visoko odlikovanje komandanta britanskega imperija (CBE). 40-letna igralka iz Walesa je izrazila »absolutno ganjenost« zaradi te časti. Zeta-Jones, ki je igralsko kariero začela v britanskih gledališčih, sedaj živi v ZDA in je poročena z igralcem Mic-haelom Douglasom. Igralka je leta 2003 prejela oskarja za najboljšo stransko vlogo v filmu Chicago. bruselj - Skupna pobuda predstavnikov evropskih liberalcev Evroposlanca Ivo Vajgl in Pino Arlacchi predlagala Emergency za Nobelovo nagrado BRUSELJ - Evropska poslanca iz Slovenije in Italije iz vrst liberalcev Ivo Vajgl in Pino Arlacchi bosta začela pripravljati kandidaturo organizacije Emergency za Nobelovo nagrado za mir. Ta italijanska organizacija nudi brezplačno zdravniško pomoč žrtvam konfliktov na vojnih območjih v 13 državah sveta, tudi v Afganistanu. Evropska poslanca Vajgl in Arlacchi, ki je poročevalec Evropskega parlamenta za Afganistan in nekdanji podsekretar Združenih narodov, sta ta teden v Bruslju v okviru razprave o razmerah v Afganistanu gostila ustanovitelja in vodjo organizacije Emergency Gina Strado, ki je pričal o dogajanju v državi. Po srečanju s Strado je Vajgl izpostavil, da je bilo organizacijo Emergency v svetovnih medijih na žalost mogoče opaziti zgolj takrat, ko se je zgodilo nasilno zaprtje ene izmed bolnišnic, ki jo od leta 2004 vodijo v mestu Lashkar-Gah na jugu Afganistana. »Zgodbe stotisočih uspešno zdravljenih vojnih žrtev pa ostajajo nepoznane,« je obžaloval. «S skromnimi sredstvi je organizacija Emergency dokazala, da je tudi v najhujših vojnih razmerah z načelom nevtralnosti mogoče reševati mnoga življenja. Njihove številne bolnišnice in klinike v Afganistanu imajo odprta vrata za vse žrtve, ne glede na njihovo pripadnost različnim stranem v konfliktu,« je Vajgl utemeljil odločitev za pripravo kandidature. Ob tem je napovedal, da bo večstrankarska delegacija iz Evropskega parlamenta v kratkem odpotovala v Afganistan na vnovično odprtje bolnišnice v mestu Lashkar-Gah. S svojo prisotnostjo želijo zagotoviti spoštovanje prizadevanj organizacije in prevzeti patronat nad njenim tamkajšnjim delom, da se incidenti ne bi ponovili. Organizacija Emergency je bila ustanovljena leta 1994. Od ustanovitve je vodila bolnišnice na 15 vojnih območjih. Od prihoda v Afganistan so njeni zdravniki nudili brezplačno pomoč več kot 2,5 milijona žrtvam vojnega nasilja. (STA) belgija - Danes predčasne volitve V ospredju stranka za neodvisno Flandrijo BRUSELJ - Današnje predčasne volitve v Belgiji lahko bistveno spremenijo prihodnost države, saj je favo-ritinja v Flandriji stranka, ki se zavzema za razdelitev države. Flamski zmagovalec običajno postane belgijski premier, a zaradi radikalnega programa te stranke se obeta težko oblikovanje nove vlade, ki bi lahko prineslo tudi valonskega predsednika vlade. Belgijske volitve so za vsakega Nebelgijca precejšen izziv. Država z okrog 10,5 milijona prebivalcev je razdeljena na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo, ki šteje približno šest milijonov prebivalcev, južno Valonijo z okrog 4,5 milijona prebivalcev in dvojezično bruseljsko regijo z večinsko frankofonim prebivalstvom na flamskem ozemlju. Poleg tega je država razdeljena na tri jezikovne skupnosti, flamsko, franko-fono in majhno nemško govorečo skupnost na jugovzhodu blizu meje z Nemčijo. Jezikovna simetrija je ključen element pri sestavi vlade. Mandatar za oblikovanje vlade postane zmagovalec v večji Flandriji, vendar mora v vladajočo koalicijo pridobiti frankofone partnerje. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se tokrat v Flandri-ji obeta zmaga stranki N-VA, Novemu flamskemu zavezništvu, ki ga vodi 39-letni Bart De Wever. Stranka naj bi v severni regiji dobila od 24 do 26 odstotkov glasov, kar je bistveno več kot na zadnjih volitvah leta 2007, ko jih je prejela 3,2 odstotka. Prvaku stranke De Weverju so politični tekmeci v kampanji očitali, da zaradi svojega radikalnega programa nima frankofonih partnerjev za sestavo vlade. Zavzema za namreč za postopen razvoj kraljevine Belgije v konfederacijo. Po njegovem načrtu naj bi Flandrija in Valonija najprej postali popolnoma avtonomni v ekonomskem smislu, s časom pa naj bi država Belgija »izpuhtela«. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 13. junija 2010 3 banke - Včeraj v Gorici letni občni zbor 15 deželnih zadružnih bank BCC Kriza ni odvrnila pozornosti zadružnih bank za lokalno okolje Skupna upravljana sredstva presegla 12 milijard evrov, čisti dobiček 26,4 milijona evrov GORICA - Zadružne banke v Furlaniji-Julijski krajini se v lanskem kriznem letu niso ustavile, ampak so nadaljevale s podpiranjem podjetij, družin in lokalnih skupnosti, je na včerajšnji skupščini petnajstih deželnih zadružnih bank, med katerimi sta tudi slovenski Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob Sovodnje, poudaril predsednik federacije Giuseppe Graffi Brunoro. Letni občni zbor v Gorici je bil seveda priložnost za pregled lanskega poslovanja zadružnih bank, ki imajo več kot 50 tisoč članov, za 6,6 odstotka več kot v letu 2008. Podeljena posojila so lani dosegla 4,6 milijarde evrov vrednosti (za 6,3% več kot leto prej), medtem ko se je vsota vlog povečala na 7,6 milijarde evrov (+5,2%). Skupna upravljana sredstva so tako lani znašala 12,3 milijarde evrov, kar je za 6,2 odstotka več kot v letu 2008, skupni čisti dobiček pa je bil vreden 26,4 milijona evrov. K temu je treba prišteti še 4,3 milijona evrov, kolikor so deželne zadružne banke darovale za 3800 različnih pobud družbene narave na svojem ozemlju. »To so skoraj normalni rezultati za zadružni kredit, saj kot banke ozemlja živimo od odnosov in kakovostnih informacij, ki so značilnost lokalnih bank,« je podaril predsednik Graffi Brunoro in dodal, da o pristnosti zakoreninjenja na ozemlju govori tudi rast števila članov iz leta v leto in širjenje mreže posloval- Predsednik Giuseppe Graffi Brunoro med branjem poročila o lanskem poslovanju nic, ki jih je danes že 223. Skupno premoženje zadružnih bank je lani doseglo 768 milijonov evrov in je daleč nad zakonsko določenim spodnjim pragom v razmerju do poslovnih kazalcev, to pa je še en dokaz več o trdnosti teh bank, ki so še posebno dragocene za kmetijstvo. So namreč glavni vir financiranja rotacijskega sklada za primarni sektor z več kot 50-od-stotnim tržnim deležem. Zelo pomembna je vloga zadružnih bank tudi na področju lizinga in pri hipote-karnih posojilih za nakup prvega stanovanja. Andrej Gergolet m politika - Koordinacija Slovencev v DS Podpora arbitražnemu sporazumu pomemben korak naprej pri gradnji dobrososedskih odnosov NABREŽINA - V sredo se je v Nabre-žini na svoji redni seji sestala deželna koordinacija Slovencev v Demokratski stranki (DS). Kot piše v tiskovnem sporočilu so uvod posvetili strankarski kongresni fazi, ki se bo z izvolitvijo pokrajinskih tajnikov in skupščin ter z obnovo vodstev krajevnih krožkov zaključila. V goriški pokrajini je datum kongresa že določen za 26. in 27. junij. Zato so na seji evidentirali kandidate za pokrajinsko skupščino in vodstvi krožkov Doberdob in So-vodnje. Kar zadeva ostale pokrajine pa bo po vsej verjetnosti zadnji del kongresne faze zdrsnil na september. V nadaljevanju je koordinator Andrej Gergolet izpostavil problem špeterske šole in prisotnim predstavil zadnje novosti. Poudaril je, da mora biti v tem trenutku špeterska šola na prvem mestu prizadevanj vseh manjšinskih dejavnikov za iskanje izhoda iz te umazane zgodbe. V zvezi s tem je dejal, da so si Slovenci v DS že od vsega začetka na terenu prizadevali za rešitev in da bo koordinacija v skladu s svojimi pristojnostmi storila vse za obstoj te prave delavnice sožitja. Pozdravili so tudi pozitivno rešitev romjanske prostorske stiske, kjer je koordinacija skupaj s krajevnim krožkom DS in ronško občinsko upravo odigrala odločilno vlogo. Nadaljevanje razprave je bilo posvečeno spremembam v ureditvi krajevnih uprav in s tem v zvezi napovedano obnovo pokrajinskih volilnih okrožij. Znižanje stroškov politike je seveda prepotrebno, vendar je nedopustno, da morajo pri tem največji davek plačati krajevne uprave in predvsem majhne občine. Pri preureditvi pokrajinskih volilnih okrožij pa se pojavlja predvsem problem same zastopanosti. S tem v zvezi se bo deželno vodstvo koordinacije Slovencev v DS v naslednjih dneh srečalo s krajevnimi upravitelji, da se skupaj poišče primerne alternativne rešitve, ki jih bodo predlagali deželni vladi. Prisotni so na koncu pozdravili rezultat nedeljskega referenduma v Sloveniji. Podpora sporazumu pomeni pomemben korak naprej v slovensko-hrvaških odnosih. Prepričljiva zmaga v treh obalnih občinah je jasen pokazatelj, da ljudi ne zanimajo politične igre o meji pač pa urejeni odnosi s sosedi. Slovenske državljanke in državljani so zaupali arbitražnemu sodišču to delikatno mejno vprašanje v duhu tiste Evrope sožitja in medsebojnega spoštovanja, za katero so se naši ljudje nekoč borili in katere ponosen člen je danes Slovenija, zaključuje tiskovno sporočilo Deželna koordinacija Slovencev v DS. nocoj - Slovenski spored RAI Še zadnjič TV Mikser pred poletnim premorom TRST - Tokrat se bo tudi televizijska oddaja RAI Mikser delno udeležila nogometne evforije tega poletja, čeprav posredno. Svoje osebne poglede, spomine in izkušnje na svetovna nogometna prvenstva in na športni svet nasploh nam bo namreč posredoval tokratni gost v studiu Branko Lakovič, nekdanji novinar na Primorskem dnevniku, avtor številnih publikacij o zamejskem športu, košarkarski trener, predvsem pa športni navdušenec in globoki poznavalec vsega, kar je s športom povezanega. Mikser bo seveda odkrival še druge teme, začenši z neprecenljivim bogastvom morja. Da je morje res bogastvo smo se lahko prepričali ob pogledu na ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu. Kakšno pa je morje v Tržaškem zalivu? Nato se bomo od domačega morja podali do Sardinije, ki jo bomo tokrat odkrivali v manj poznani luči. Ravno na Sardinijo je bilo namreč med vojno konfiniranih več primorskih fantov, številni se niso vrnili. Združena moška pevska zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba sta se v prejšnjem mesecu podala po poteh spomina. Vojne grozote, ki se nemalokrat vlečejo še v desetletja po njihovem koncu, nedvomno ovijejo svet v si- vo barvo. Barve optimizma pa nam gotovo posredujejo umetnice Vesna Benedetič, Nicoletta Costa, Ana Košir in Febe Sillani, ki so pravkar zaključile svojo skupinsko razstavo otroških ilustraciji v umetnostnem in kulturnem centru Škerk v Trnov-ci pri Nabrežini. Od izražanja preko vizualne umetnosti do izražanja skozi pesem. Petje ženske skupine Kombinat hoče biti poklon vsem osebam, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih državah sveta s svojim uporom in prizadevanjem ter s svojo življenjsko in etično držo pripomogli, da je življenje nas vseh - danes in tukaj - lepše in znosnejše. Oddajo so pripravile Luana Gri-lanc, Živa Pahor, Martina Repinc in Vida Valenčič, ki oddajo tudi vodi. Režijo je podpisala Luana Grilanc. Mikser je na sporedu nocoj ob 20.50 po slovenskem deželnem TV dnevniku in v ponovitvi v četrtek, 17. junija ob istem času. Danes v Sloveniji evharistični kongres LJUBLJANA - Danes bo v Celju prvič po letu 1935 potekal Slovenski evharistični kongres, kjer pričakujejo okoli 25.000 ljudi. Njegov namen je poudariti pomen evharistije med verniki. Med mašo, ki bo osrednji dogodek prireditve, bo državni tajnik Svetega sedeža kardinal Tarcisio Bertone za prvega slovenskega blaženega mučenca razglasil Lojzeta Grozdeta. Grozde je bil član Katoliške akcije, januarja 1943 pa se je kot takratni dijak zadnjega letnika gimnazije z vlakom vračal domov iz Ljubljane na Dolenjsko. Med potjo ga je prijela partizanska straža in za Grozdetom se je tako izgubila sled, pozneje pa so njegovo truplo s sledovi mučenja v gozdu našli šolarji. Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je pričel leta 1992. Postopek je v slovenski javnosti dvignil precej prahu, saj marsikdo trdi, da Grozde ni bil ustreljen zaradi svoje vere, ampak zato, ker so pri njem našli tajna sporočila in okupatorske dokumente. Kardinal Tarcisio Bertone je prispel že včeraj in se v vladni palači sestal s premierjem Borutom Pahorjem, na Brdu pri Kranju pa ga je sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. Gre za enega najvišjih obiskov s strani Svetega sedeža v Sloveniji, saj kardinal Bertone v vatikanski hierarhiji velja za drugega človeka, nekako na ravni predsednika vlade. To je tudi prvi tako visok obisk iz Vatikana po obiskih prejšnjega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji maja 1996 in septembra 1999. Višarje spet vabijo ŽABNICE - Prihodnjo nedeljo, 20. junija, bo na Višarjah ponovno zaživela pevska revija Višar-je pojejo, ki jo že tradicionalno prireja KŠD Rojanski Krpan. Pri organizaciji sodeluje tudi Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, letos pa je koncert finančno podprl tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Koncert namreč vsako leto oblikujejo slovenski pevski zbori iz Avstrije, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. To je edina tovrstna prireditev na Vi-šarjah in ena redkih priložnosti, ko v višarski cerkvici odmeva slovensko petje. Višarje pojejo 2010 bodo s koncertom, ki se bo pričel ob 13. uri, izoblikovali Komorni zbor Iskra iz Bovca, Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa in Mešani pevski zbor sv. Jerneja z Opčin. TRST Nedelja, 13. junija 2010 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu prosek-kontovel - Slavje ob težko pričakovanem ponovnem odprtju kulturnega doma »Gorje nam, če bi se nekega dne odrekli temu, kar smo s trudom ustvarili!« Predsednik Zadruge Žarko Bukavec se je zahvalil vsem, ki so omogočili podvig - Kulturni program z glasbo in utrinki iz vaške zgodovine Prosek in Kontovel imata spet svoj kulturni hram. Mladim domačinom je ob pomoči društev, organizacij in posameznikov po sedmih letih uspel podvig. Sinoči je prenovljeni Kulturni dom zaživel s slovesnostjo, ki je v prenovljeno dvorano privabila ogromno ljudi vseh starosti. Začetek so zaznamovale narodne noše in godba na pihala Prosek. Blagoslovu župnika Jožeta Špeha, prerezu traku in glasbenemu uvodu je pred domačini, predstavniki slovenskih organizacij in politiki sledil govor predsednika Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel Žarka Bukavca. »Želim si, da bi postal naš kulturni hram večnamenski center, kjer bo skupnost gojila svojo kulturo in ohranjala svojo identiteto, kjer se bodo posamezniki družili in izražali svojo kreativnost. Vrata naj bodo na stežaj odprta vsem kulturam in ljudem dobrega srca. Bog ne daj, da bi se naša skupnost zapirala. Moje upanje je, da bomo dvorano uporabljali in jo na koncu obrabili, saj jo bomo nato spet obnovili.« Tako je Bukavec razložil, čemu so mladi domačini požrtvovalno poskrbeli za ponovno odprtje. Z zahvalami ni skoparil, najslajšo so si zaslužili vaščani, udarniki (vključno s pokojnim prijateljem Walterjem Bullom) in vaška društva. Bukavec je omenil tudi krovne in druge organizacije, vse slovenske deželne svetnike zadnjih dveh mandatov, podjetja in posameznike, ki so z izkušnjami in dobrosrčnostjo omogočili pomlajenemu odboru Zadruge, da je premostil finančne, birokratske in druge ovire. »Gorje nam, ko bi se nekega dne odrekli temu, kar smo mi in naši predniki s trudom ustvarili!« je bila ena vodilnih misli. Senatorka Tamara Blažina, pokrajinski svetnik Zoran Sosič ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka so v svojih pozdravih poudarili, da si mladi zaslužijo zaupanje in da je prenovljen dom lepa popotnica za prihodnost. Kulturni program, ki ga je povezovala Tereza Pertot, je vključeval besedilo Ksenije Majovski o kulturnih domovih na Proseku in Kontovelu (ob tej priložnosti so objavili brošuro), ogled starih fotografij ter nastope ženskega pevskega zbora Prosek-Kon-tovel, moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in članov dramskega društva Jaka Štoka. Danes ob 17. uri bo v Kulturnem domu še otroško slavje. Sodelovali bodo učenci osnovne šole Avgusta Černigoja, malčki otroškega vrtca Marjana Štoke, gojenci Glasbene matice in mladinski orkester godbe Prosek. (af) Predsednik zadruge Žarko Bukavec je spregovoril pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano prenovljenega kulturnega hrama kroma obisk - V torek Castelli si bo ogledal traso Trst-Divača Podminister za infrastrukture Roberto Castelli si bo v torek v spremstvu deželnega odbornika Ric-carda Riccardija ogledal možno čez-mejno traso hitre železniške povezave med Trstom in Divačo. Po tehničnem pregledu trase se bosta Ca-stelli in Riccardi v Divači sestala s slovenskim državnim sekretarjem za promet Igorjem Jakominom. Kot je včeraj povedal Riccardi, prihaja do obiska le nekaj dni po tem, ko so transportni ministri Italije, Francije, Slovenije in Madžarske v Saragozi podpisali dogovor o razvoju prioritarne železniške povezave Lyon- Kijev. solidarnost - Podpora tržaškemu združenju Telethon Na Pokrajini so se izkazali Svetniki in odborniki so zbrali 1250 evrov za boj proti redkim genetskim boleznim Predsednik tržaškega sedeža Telethon Nicola Del Conte (v sredini), predsednici pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsedniku pokrajinske skupščine Boris Pangerc kroma Tržaški pokrajinski svetniki in odborniki so se - med vsemi izvoljenimi predstavniki na Tržaškem - še najbolje izkazali pri solidarnostni akciji v podporo tržaškemu združenju Telethon, organizaciji, ki zbira sredstva za borbo proti redkim genetskim boleznim. To priznanje je pokrajinskim možem izrekel predsednik tržaškega sedeža Telethon Nicola Del Conte na začetku zadnje pokrajinske seje. Pokrajinski svetniki in odborniki so za združenje zbrali 1250 evrov, za kar se jim je Del Conte zahvalil s plaketo, ki jo je izročil predsednici pokrajine Marii Teresi Bassa Poropat in predsedniku pokrajinske skupščine Borisu Pangercu. dsi - O knjigi Milana Jazbeca Martin Krpan diplomat in vojščak Levstikova pripovedka o Martinu Krpanu je izhodišče knjige Milana Jazbeca, ki bo jutri gost večera v Društvu slovenskih izobražencev. Avtorja so zadele »diplomatske in vojaške« veščine Levstikovega junaka, zato je svojemu delu dal naslov »Martin Krpan - diplomat in vojščak«. Njegov namen je zbrisati prah in preučiti slovenski mit v luči slovenske državotvornosti in samozavesti. V njem bomo z Jazbečevo pomočjo našli pravo zakladnico življenjskih modrosti, ki kot celota predstavljajo nič manj kot osnovno šolo slovenske državljanske zavesti. V prihodnosti bomo kot posamezniki in narod še kako potrebovali Krpanovo pokončno držo za zmagovit spopad z izzivi ekološkega, družbenega, socialnega, političnega in moralnega razvoja Slovenije. Delo Martin Krpan - diplomat in vojš-čak je duhovito, poučno, sprejemljivo in dojemljivo za različne generacije. Primerno je za vsak slovenski dom, še posebej pa bodo v njem uživali vsi, ki jih zanima mitologija Martina Krpana in slovenska nacionalna usoda. Primerno je za vsak slovenski dom, še posebej pa bodo v njem uživali vsi, ki jih zanima mitologija Martina Krpana in slovenska nacionalna usoda. Avtor je poklicni diplomat, pisatelj in poučuje diplomacijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Srečanje z Milanom Jazbecem bo jutri v Peterlinovi dvorani, začetek ob 20.30. Pri predstavitvi bosta sodelovala Žiga Novak in Andreja Penko z Zavoda Martin Krpan skd vesna - Sinočnja prireditev v Ribiški hiši Začel se je Kriški teden Fotografska razstava Marjetice Možina in Mirne Viola - Nastop mladih glasbenikov iz Sežane V Križu je sinoči spet zaživel tradicionalni Kriški teden, ki ga prireja domače kulturno društvo Vesna. Za uvod v to priljubljeno prireditev so izbrali fotografije Marjetice Možina in Mirne Viola z naslovom Iz morja v gore. Večer je popestril koncert učencev sežanske Glasbene šole. Druga prireditev v sklopu Kriškega tedna bo v četrtek, 17. junija pri Bibcu, kjer bo na sporedu koncert domačega moškega pevskega zbora Vesna in moškega zbora Lopar iz istoimenskega kraja. Začetek ob 20.30. Sinočnja uvodna prireditev Kriškega tedna se je odvijala v Ribiški hiši sredi vasi, ki so jo obnovili na pobudo Ribiškega muzeja in Združenja za Križ. Ribiška hiša je sestavni del večjega načrta, ki ima za cilj ovrednotenje domačega ribištva in pomorstva na sploh. Začetki Kriškega tedna segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je je bila ta pobuda vezana na razstavo domačih vin Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine. V Ribiški hiši v Križu se je sinoči začel Kriški teden domačega SKD Vesna kroma / TRST Nedelja, 13. junija 2010 5 šola - Zaključna prireditev osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu Zadnji dan pouka povezali s 30-letnico poimenovanja šole Nagrade učencem, ki so se odrezali na različnih tekmovanjih in v branju Na osnovni šoli Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu so praznično pozdravili zadnji dan pouka. Kettejeva dvorana je bila nabito polna staršev in prijateljev, ki so pozorno prisluhnili učencem. Najprej so obeležili 30. obletnico poimenovanja šole, ki nosi ime po pisatelju, učitelju in kulturnem delavcu Josipu Ribičiču. Praznovanje tega jubileja so uvedli že aprila lani, saj so na šoli pripravili obširno prireditev z razstavo o Ribičičevemu delu in življenju in uprizoritvijo njegove skoraj ponarodele pravlijice Miškolin. Nato so učenci orisali bogato vzgojno in izobraževalno ponudbo šole in opisali, kaj so med letom počenjali. Starši so si na velikem platnu ogledali fotografije, ki so jih učenci in učitelji ujeli v objektiv ob številnih šolskih dejavnostih in ekskurzijah letošnjega šolskega leta. Učenci drugega razreda so se izkazali kot izvrstni pesniki in ilustratorji, saj so za to priložnost napisali prisrčne pesmice v akrostihu, opremili so jih z izvirnimi ilustracijami in jih povezali v lično brošuro. Pred starši so jih ponosno in samozavestno tudi recitirali. Učenci ostalih razredov pa so uprizorili igrico Zrcal-ce v režiji Gleba Verča. Sledil je nastop temperamentnih deklic 4. in 5. razreda, ki so kar same pripravile plesno točko. Prisrčno slovesnost je obogatilo petje šolskega zbora. Napočil je najslovesnejši trenutek šolskega leta: nagrajevanje tistih učencev, ki so se posebno odlikovali na različnih tekmovanjih in v branju. Nagrade je podelil ravnatelj Marijan Kravos, ki je pohvalil delo in trud učencev in vseh, ki si prizadevajo, da šola raste in vzgaja bodoče rodove z mislijo in srcem za življenje. (AD) Prizor z uspele zaključne prireditve na šentjakobski osnovni šoli Josipa Ribičiča veliko zanimanje - Od jutri dalje Mala gledališka šola je pred vrati Ni slučaj, da se na gledališki teden, ki ga razpisujeta Radijski oder in Slovenska prosveta, še isti dan, ko se odpre možnost za vpisovanje, vpiše tako veliko število otrok, da morajo organizatorji žal odreči udeležbo vsem tistim, ki presegajo predvideno število udeležencev. To veliko zanimanje za pobudo, ki iz leta v leto raste, je bilo mogoče zabeležiti vse od začetkov pred 9 leti. Takrat sta pobudo dali (in izpeljali) delavki na gledališkem področju, Lučka Peterlin Susič in pokojna Matejka Peterlin Maver, po kateri se gledališki teden od lani tudi imenuje. Ni slučaj, da vlada tolikšno zanimanje, kajti za otroka je teden, ki ga preživi v sproščenem in obenem zavzetem (in delavnem) vzdušju, nadvse dobra investicija za njegov vsestranski razvoj. Igranje sicer ostane zanj tudi igra. Obenem pa dejansko razvija vrsto sposobnosti, npr. zmožnost memoriranja: vsak se nauči svoje besedilo (v knjižni slovenščini) in pogosto se mimogrede nauči tudi vloge ostalih soigralcev; s tem spozna nove načine komunikacije. Obenem pa razvija svojo ustvarjalnost, saj gre za umetniško interpretacijo besedila. Uči se nastopanja in izražanja z vsem telesom. Pri interpretaciji svoje vloge se otrok uči tudi vživljanja v usode drugih ljudi. S tovrstno aktivnostjo razvija tudi socializacijo, saj vse poteka v stalnem kontaktu, soodvisnosti in sodelovanju s sovrstniki; uči se koordinirati delo z drugimi in si prizadevati za skupni cilj. Pri igranju se tudi uči spoštovanja pravil, npr. pravil nastopanja in komunikacije. Tovrstno delo pa zahteva od otrok določeno koncentracijo, ki se torej ob tovrstnih dejavnostih krepi in razvija v njih. Toda trud, ki ga otroci vložijo med tednom, je poplačan ob zadovoljstvu, ki ga občutijo ob svojem končnem nastopu. Vsak lahko z dragocenim in pomembnim deležem prispeva k uspehu celote. Bolj plahi morajo sicer ob prvem nastopu svojo tremo premagati, a ko jim uspe »iti iz sebe« in premagati pla-host, jim to daje pogum in samozavest. Glede strogo gledaliških sposobnosti pa lahko trdimo, da je pri otrocih, ki so se v preteklosti udeležili tedna, napredek iz leta v leto viden. Od jutri dalje bo torej v Finžgarje-vem domu na Opčinah v organizaciji Radijskega odra in Slovenske Prosvete zopet potekala Mala gledališka šola oz. Gledališki teden za najmlajše. Voditeljica tečaja, Lučka Peterlin Susič je za letošnjo predstavo izbrala znano igrico Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega Ježka. Ker je bilo letos na tečaj sprejetih kar 56 malih gojencev od šestega do dvanajstega leta starosti, je voditeljica tudi prilagodila besedilo številu, spolu in starosti malih igralcev ter dodala nekaj pesmic, s katerimi bodo poživili igro. Otroci se bodo vsak dan od devetih do šestnajstih pridno učili vloge pod vodstvom članov Radijskega odra, peli pod vodstvom Aljo-še Sakside (ki je tudi avtor izvirne glasbe) ter se učili plesnih korakov in gibov pod vodstvom Jelke Bogatec. Na prostornem vrtu Marijanišča pa bodo pod skrbnim varstvom številnih mladih ani-matorjev Slovenske prosvete in Slovenskega kulturnega kluba (delo najmlajših animatorjev je delno podprla Zadružna kraška banka) ponavljali vloge, pomagali ustvarjati kostume in sceno ter se sproščali z raznimi igrami. Scena bo vsekakor delo Magde Samec. Režija igre pa je bila zaupana poklicni režiserki in igralki Alidi Bevk. Po petih dneh intenzivnih vaj bo igrica zaživela na odru Finžgarjevega doma že v petek, 18. junija. studio art - Danes v Kulturnem domu Mmmmmmiks - zaključna produkcija gledališke šole Danes zvečer ob 20.30 bo na odru Kulturnega doma zaživela končna produkcija gledališke šole Studio Art, ki deluje v okviru Društva Slovensko gledališče. Na njej se bodo predstavili tečajniki treh letnikov. Tečajniki, ki so zaključili 1. leto izkušnje v Studio Art, so se pod mentorstvom Sergeja Verča podali na pot uprizoritve znane Pavčkove Čenčarije. Nastala je prijetna in duhovita predstava o moči besed: le - te razkrivajo naše zmote in zablode, predvsem pa naše želje in sanje. Besede postanejo tako radoživa igra, polna smeha in iskrivosti, a hkrati tudi resno razmišljanje o svetu, ki ga ustvarja jezik. Tečajniki 2.letnika so za to priložnost pripravili izsek iz dramskega dela Video klub slovenskega pisatelja, pesnika in dramatika Gorana Gluvica: nastal je zelo intimen in hkrati aktualen pogled na marsikatero našo vsakdanjost, nad katero bi se bržčas veljalo zamisliti... Letošnji diplomanti šole pa bodo v režiji Borisa Kobala uprizorili Brechto-vo delo Izjema in pravilo. Gre za zgod- bo o pravilu in izjemi, predvsem za zgodbo o teptanju krivice in večni zmagi oblasti, ki ji mali človek ne zmore kljubovati. Tekst klasičnega gledališkega repertoarja, ki nas presune in nagovori predvsem zaradi svoje tako zelo sodobne vsebine. Ob koncu večera si bomo lahko ogledali še dve krajši produkciji: skupina zavzetejših tečajnikov vseh treh letnikov, ki je skozi vse leto sledila tudi lekcijam gledališkega giba in dramskega govora, bo predstavila etudo giba z naslovom Mmmmmiks, ki daje tudi naslov tudi celotnemu večeru. Tečajnike je za ta nastop pripravila Uršula Teržan. Slušatelji lekcij dikcije in dramske govorice pa so pripravili izbor sodobne poezije z izzivalnim naslovom Stripsodija. Izbor poezij in postavitev je sad mentorskega dela Tomaža Gubenška. Naj povemo, da je koordinacijo šole tudi letos prevzela Maja Lapornik. Mladim, ki se želijo posvetiti gledališču, je aplavz največje priznanje, zato upajo, da bo dvorana Kulturnega doma nocoj polna prijateljev in ljubiteljev gledališča. Odbornik Giorgio Rossi ostaja na svojem mestu Tržaški občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi, ki je osumljen korupcije, bo ostal na svojem mestu. Tako zatrjuje župan Roberto Dipiazza, ki sicer zaupa svojemu odborniku, a tudi sodstvu. Rossi je osumljen, da je v obdobju 2001-2006 kot odbornik za ur-banistiko »pomagal« nekaterim gradbenim podjetjem. V petek podelitev diplom na zavodu Ad formandum V petek, 18. junija 2010, bo zavod Ad formandum podelil diplome dijakom, kuharjem in natakarjem, ki bodo letos zaključili triletno šolanje na gostinskem učnem centru. Gre za pomemben dogodek v šolskem letu: diplomanti se poslavljajo od študija, čaka jih novo poglavje v njihovem življenju. Ob tej priložnosti Ad formandumu vabi na slavnostni večer, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, s pričetkom ob 18. uri. Med večerom bodo podelili diplome letošnjim diplomantom, nagradili pa bodo tudi najboljše dijake 1. in 2. letnika. Urad branilca občanovih pravic zaprt do 25. junija Občinski urad branilca občanovih pravic bo zaprt od ponedeljka, 14. junija, do petka, 25. junija. Urad bodo ponovno odprli v ponedeljek, 28. junija. Na razpolago bo vsekakor telefonski odzivnik na številki 0406754600. Poletni urnik Urad za vozniška dovoljenja in drugi uradi tržaške prefekture bodo v poletnem obdobju, in sicer od ponedeljka, 14. junija, do ponedeljka, 13. septembra, odprti od 10. do 12. ure. Za informacije tel. št. 0403731111, spletna stran www.prefettura.it/trieste. Zaprt matični urad na občini v Nabrežini Uprava devinsko-nabrežinske občine obvešča, da bo matični urad jutri ves dan zaprt za javnost zaradi izpopol-njevalnega tečaja občinskega osebja. Rdeči praznik v Naselju sv. Sergija v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. Peco št. 14) se bo danes zaključil Rdeči praznik, ki ga prireja Stranka italijanskih komunistov. Odprti bodo dobro založeni kioski, za glasbo pa bosta poskrbela Franco Bussani in Attilio's Band. Ob 19. uri bo govor deželnega tajnika SIK Stojana Spetiča. šempolaj - V občinskem vrtcu je bila v četrtek zaključna prireditev Z učiteljico Mico so kratkohlačniki spoznavali severni tečaj, Afriko in Kitajsko Puščava, savana, džungla, led in nenavadne živali so bili protagonisti na zaključni prireditvi občinskega vrtca v Šempo-laju, na kateri so otroci v četrtek popoldne pokazali staršem in vzgojiteljicam vse, kar so se naučili v zadnjem šolskem letu. Za to so se poslužili pesmi, recitacij, diapozitivov, videoposnetkov in tudi svetovnega spleta in so tako v okviru pravega virtualne-ga potovanja spoznali npr. hijeno, svinjo bradavičarko in druge živali, katere so drugače poznali le iz risank ali prek fotografij. Zaključna prireditev je bila na temo Učiteljica Mica pripoveduje, otroci pa so na njej dejansko uprizorili vse, kar so spoznali in obdelali v zadnjem šolskem letu in torej kar so se novega naučili. Starše in druge gledalce so otroci popeljali na severni tečaj, v Afriko in v Azijo s posebnim ozirom na Kitajsko. Njihove značilnosti so spoznavali s pomočjo specifičnih posebnih junakov, kot je bila siva papiga iz Afrike in vsak junak je pripovedoval o lastni celini tudi s pomočjo ustreznih pravljic. Otroci, ki so jim v zadnjem letu sledile vzgojiteljice An-drejka Terčon, Nataša Peric in Nataša Kosmina so svoje znanje uprizorili s pomočjo koledarja, ki je pokazal njihov napredek v zadnjih mesecih. Na prireditvi so se prepletale pesmi in recitacije, na sceni pa so bila tudi razna prevozna sredstva, od letala do vlaka, motorja, kolesa in tako naprej. Učiteljica Mica, ki se je peljala s kolesom, je nazadnje padla v jarek, pri tem pa se je kolo pokvarilo. Otroci so zato odločili, da mora Mica v vozniško šolo. Učiteljica Mica je to storila. Prejela je vozniško dovoljenje in se nazadnje pripeljala v šolo z rdečim avtom. Prizor z zaključne prireditve občinskega vrtca v Šempolaju kroma 6 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO milje - Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga V središču Milj bodo predali namenu nov sedež društva Na slovesnosti tudi župan Nesladek, ki ima skupaj s Šavronom največ zaslug za novo pridobitev V Miljah bodo včetrtek, 17. junija slovesno predali namenu nov sedež Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Slovesnost bo potekala na ploščadi pred sedežem v Ul. Roma št. 22 ob 19. uri. Za Slovence v občini bo trenutek še posebno slovesen, ker je bil težko pričakovan. DSMO Ferluga je namreč začutilo potrebo po novem sedežu zaradi prostorske stiske v šolskem centru Albina Bubniča, stiske, ki jo je povzročilo odprtje druge sekcije otroškega vrtca Mavrica, za katero je odigralo društvo pomembno vlogo. Glavni posrednik za izboritev novega društva sta bila miljska občinska uprava in občinski svetnik Danilo Ša-vron, saj se nova soba nahaja v občinski stavbi, kjer imajo sedež tudi druge ustanove. Nov prostor je sicer majhen, kar pomeni, da bo moralo društvo prositi za druge prostore v primeru večjih prireditev, a kljub temu zelo funkcionalen, zlasti zaradi lege, saj se nahaja v osrčju Milj, le nekaj korakov od glavnih objektov, ki zanimajo društvo. Kljub temu, da bo odprtje šele v četrtek, je DSMO K. Ferluga že rabilo novo sobo. Na novem sedežu sta nekaj mesecev, do izteka, potekala tudi letos zelo uspešna tečaja slovenščine. 22. aprila je bil na istem mestu tudi redni občni zbor društva. Na njem je bil potrjen stari odbor, izvoljenih je bilo nekaj novih mlajših odbornikov, letna bilanca pa potrjena. V zvezi z občnim zborom gre poudariti zlasti prisotnost predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Marina Marsiča, ki je člane društva pozdravil in nagovoril. Na prvi seji odbora, 3. junija, pa so bile potrjene glavne funkcije, zlasti predsedstvo. Na predsedniškem mestu ostaja Mirna Viola, ki bo zbrane pozdravila na slovesnem odprtju novega sedeža. Posegel bo tudi miljski župan Nerio Nesladek, ki z zanimanjem in dosledno sledi in podpira društvene aktivnosti. Za glasbeno spremljavo dogodka bosta skrbela pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja in uspešni domačin Marko Manin s harmoniko. Prireditelji toplo vabijo k udeležbi. Arhivski posnetek Kiljana Ferluge 1. maja v Trstu fernetiči - Mejna policija zasegla kombi in ovadila voznika Tokrat trpele mucke Osem premladih perzijskih mačk 18 ur v temnih in vročih kletkah skupaj z lastnimi iztrebki Tržaška mejna policija na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči pogosto naleti na kombije in avtomobile, v katerih so v neznosnih razmerah dobesedno uskladiščeni psički. Kužke običajno prevažajo iz držav vzhodne Evrope v Italijo, kupci so navadno italijanski trgovci s hišnimi ljubljenčki. V petek okrog 15. ure pa so policisti na Fernetičih naleteli na osem izmučenih perzijskih muck, ki so bile v ukrajinskem kombiju znamke Mercedes. Bile so premlade (tri so bile stare manj kot dva meseca), kakih 18 ur, kolikor je trajala vožnja iz Ukrajine v Trst, pa so brez hrane in v neprezračenem in temnem kombiju preživele v malih kletkah, zaprtih z lepilnim trakom, kjer so se nabirali iztrebki. Zelo pomanjkljiva je bila tudi dokumentacija. 28-letnega voznika so zaradi trpinčenja živali kazensko ovadili, veterinar pa je potrdil, da so mucke tudi zaradi vročine zelo trpele. Iz zdravstvenih razlogov so mucke zasegli in Premajhne kletke v temnem in neprezračenem kombiju odpeljali v veterinarski center. občina dolina Prijave za šolski avtobus Od torka 15. junija do petka, 2. julija bodo v občinskem šolskem uradu v Dolini (od ponedeljka do petka od 9. do 13.ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) sprejemali predhodne prijave za uporabo občinskega šolabusa v šolskem letu 2010/11. V šolskem letu 2010/11 je ta storitev namenjena otrokom s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki obiskujejo eno izmed osnovnih/srednjih šol na občinskem prostoru. Prošnje je treba vložiti na obrazcu, ki je na razpolago na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Zaradi omejenega števila mest na šolabusih, imajo šolarji osnovnih šol prednost pred ostalimi. Dodatna pojasnila so na razpolago na Uradu za šole, tel. št. 040 8329 240/281 ali po e-pošti na naslovu scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. bazovica Hotelskega gosta odvedli v tržaški zapor Bazovski karabinjerji so v petek okrog 13. ure obiskali Center hotel v Grudnovi ulici v Bazovici. Enega od gostov hotela so odpeljali v tržaški zapor. Massimo Guglielmi, 37-letnik iz Portogruara, je bil namreč lani v Benetkah obsojen na leto dni zapora, ker je januarja 2006 v San Dona-ju protizakonito uporabil ukradeno kreditno kartico. Guglielmi, ki je brezposeln in po informacijah kara-binjerjev nima stalnega bivališča, se je aretaciji skušal izogniti s tem, da je bazov-skim karabinjerjem izročil ponarejeno osebno izkaznico. Slednja je bila oktobra lani ukradena v Manzanu, Gu-glielmi pa je na dokument prilepil svojo fotografijo. Zaradi tega si je prislužil še kazensko ovadbo. križ - V vodi 150 centimetrov dolg mrtev plazilec Orjaška želva v »portiču« Odraslo glavato kareto, ki je poginila že pred časom, so gasilci dopoldne odpeljali v Grljan Približno 120 kilogramov težka in poldrugi meter dolga mrtva želva se je včeraj dopoldne znašla v vodah kriškega por-tiča »na Mulu«. Obiskovalci tamkajšnjega pomola so radovedno opazovali oklep in ostanke redkega odraslega primerka gla-vate karete (caretta caretta). Okrog 9.30 so klic prejeli gasilci, ki so do obale pod Križem pripluli z motornim čolnom iz tržaškega starega pristanišča. Z vrvjo in vitlom so mrtvega plazilca potegnili na krov in ga odpeljali do grljanskega pristana, kjer so želvo izročili gozdnemu čuvaju. Po prvih ocenah kaže, da je želva velikanka že pred časom poginila naravne smrti. V Tržaškem zalivu se včasih dogaja, da želve poginejo, ker jih oplazijo vijaki motornih plovil. V prtljažniku športnega terenca našli ukrajinske cigarete Včeraj ob zori je italijanska mejna policija na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči ustavila kombi in športno-terensko vozilo (SUV) z ukrajinsko registracijo, ki sta pripeljala v Italijo. V prtljažniku drugega vozila so po natančnejši kontroli odkrili 85 paketov s po 20 zavojčki cigaret z ukrajinsko oznako. V kombiju cigaret ni bilo. Vozilo SUV in 84 paketov so policisti zasegli, 52 in 38 let stara ukrajinska državljana pa sta si prislužila kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma tihotapstva. Iskali so mamila Miljski karabinjerji so v četrtek na meji ustavili avtomobil alfa romeo, ki je pravkar privozil iz Slovenije. Voznik, 36-le-tni Tržačan P. C., je v zavojčku cigaret skrival celofanski zavojček z desetimi grami belega prahu, domnevno kokaina. Sledila je hišna preiskava, med katero so karabinjerji našli še slab gram kokaina, tabletko z natisnjeno Davidovo zvezdo (šlo naj bi za ecstasy), dve steklenički poživila popper, opremo za uživanje kokaina in precizno tehtnico. Tržačana so aretirali. Na Trgu Sv. Jakoba pa so karabinjerji in finančni stražniki v petek dopoldne preiskali 53-letnega domačina. Pri sebi je imel gram heroina, pozneje pa so karabinjerji prijeli domnevnega razpečevalca 42-letnega gradbenega podjetnika z začetnicama F. P., rojenega v pokrajini Foggia. V pisarni supermarketa kradel čeke V petek ob 22. uri so karabinjerji zaradi poskusa tatvine odvzeli prostost komaj 19-letnemu mladeniču z začetnicama F. S. Najstnik, ki ima stalno bivališče v dolinski občini, je po navedbah pokrajinskega poveljstva karabinjerjev v pisarni supermarketa Punto Sma v Ulici Lavatoio, nekaj metrov stran od Trga Oberdan, skušal odpreti blagajno, v kateri je bilo shranjenih več čekov. Odvedli so ga v pripor, kjer ga je čakal razgovor z dežurnim državnim tožilcem. Zaključna prireditev glasbene šole pih. orkestra Ricmanje V prostorih Babne hiše v Ricmanjih bo potekal jutri ob 20.30 zaključni nastop gojencev glasbene šole pihalnega orkestra iz Ricmanj. Mladi glasbeniki bodo pokazali, kaj so se naučili med šolskim letom tako, da se bodo predstavili kot posamezniki s spremljavo klavirja, v duetih, ter-cetih, kvartetih,v najrazličnejših kombinacijah instrumentov. Nenazadnje pa bo nastopil še mladinski pihalni orkester. Toplo vabljeni vsi, ki bi rade volje preživeli zabaven večer v znamenju glasbe. Dan odprtih vrat Glasbene matice Jutri in v torek bo Glasbena matica v Trstu ponudila enkratno priložnost vsem, ki bi želeli spoznati različna glasbila, »pravila« glasbenega pouka in dobiti najbolj zanesljive napotke za morebitni začetek kateregakoli glasbenega študija. V ponedeljek in v torek od 16. do 19.ure bo namreč potekal Dan odprtih vrat, kar pomeni, da bo šola odprla vrata vsem, ki bi se želeli seznaniti z njeno dejavnostjo in s posameznimi oddelki. Profesorji vseh inštrumentov bodo brezplačno na razpolago za informacije o pouku, prikaz delovanja in poizkuse. Nočno urejanje talne prometne signalizacije Občina Trst obvešča, da bodo od ponedeljka, 14., do petka, 18. junija, ponoči med 21. in 6. uro urejali talno prometno signalizacijo v sledečih ulicah: v ponedeljek v ulicah Stock, Roiano, Barbarica, Sal-tuari in Cordaroli; v torek na trgih tra i Rivi in Petazzi ter v ulicah Mo-reri, Villan de Bacchino, Giusti in Montorsino; v sredo v ulicah Tor San Piero, Giacinti, Ginestre, Val-martinaga in Santa Teresa ter na Rojanskem trgu; v četrtek v Ul. Udine in na Trgu Belvedere; v petek v ulicah Manna, Sant Anastasio, Rittmeyer in Martiri della Liberta ter na Trgu Casali. V torek prekinitev dobave vode na Krasu Podjedje AcegasAps obvešča, da bo v torek, 15. junija, zaradi vzdrževalnih del med 9. in 18. uro prekinjena dobava vode pri Banih, na Fer-lugih (v ulicah Bidischini, Bellavista in Mantovani ter na Novi cesti za Opčine pri hišnih številkah 31, 33 in 35), v Trebčah, na Padričah, v Znanstvenem parku, v avtocestnem predoru Kras, na igriščih za golf ter v Gropadi in Bazovici. Ob obnovi dobave bo treba pustiti vodo teči nekaj minut in jo zavreti za deset minut, da bo pitna. Ponovno pitnost vode bodo sporočili čim prej, potem ko bodo znani rezultati analiz. Fotografska razstava o Jamesu Joyceu V občinski umetnostni dvorani bodo jutri ob 17.30 odprli fotografsko razstavo Umberta Vittori-ja na temo Po sledeh Jamesa Joy-cea na Ponterošu in njegovi okolici. Razstava, ki jo bosta odprla arhitektka Marianna Accerboni in fotograf Paolo Cartagine, bo odprta do 13. julija vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Zaključno srečanje Kulturnega centra FJK V kavarni Tommaseo bo v torek, 15. junija, ob 17. uri zaključno srečanje Kulturnega centra FJK, ki bo kot običajno namenjeno umetnosti in kulturi. Sledila bo družabna večerja v neki restavraciji na nabrežju. Za informacije tel. št. 040814295. TRST Nedelja, 13. junija 2010 7 KD F. Venturini 11., 12., 13., 14. junija V Sagra na Krmenki Danes. 13. junija ob 18.00 KULTURNI PROGRAM s folklorno skupino ruske skupnosti v Trstu RODNIH, sledi ples z ansamblom MI Jutri. 14. junija ples z ansamblom ALTER EGO Toplo vabljeni! Delovali bodo dobro založeni kioski AŠD Primorec organizira 12., 13., 19. in 20. junija PRAZNIK ŠPORTA na NOGOMETNEM IGRIŠČU vTREBČAH Dobro založeni kioski in glasba v živo Med tednom se bo vršil nogometni turnir 7 proti 7 Vabljeni! Včeraj danes [13 Lekarne Nedelja, 13. junija 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL KULTURNI danes, 13. junija, ob 17.00 WESill " Danes, NEDELJA, 13. junija 2010 ANTON Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 22.07 Jutri, PONEDELJEK, 14. junija 2010 VASILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,4 stopinje C, zračni tlak 1012,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinj C. OKLICI: Marcello Criscuolo in Viviana Allocca, Roberto Siciliano in Martina Borghetti, Stefano Guagliardo in Elena Mora, Giuseppe DArgenio in Immaco-lata Camanzo, Riccardo Cecchi in Na-tascia Musolino, Marco Torcello in Gio-vanna Pecorari, Pietro Tamburrano in Cristina Depangher, Davide Gerin in Sabina Villani, Gabrio Hemet in Maria Co-va, Daniele Sardella in Emanuela Segu-lin, Fabio Verdnik in Sabrina Coslovich, Francesco Balestra in Francesca Del Ben, Enrico Rossi Iaculin in Serena Fur-lani, Paolo Colotti in Silvia Botter, Andrea Betti in Giulia Paloni, Tiziano Pa-van in Licia Favaretto, Marco Calabro in Raffaella Ricci, Roberto Cleva in Alessandra Glerean, Leonardo Mantovani in Federica Predonzani, Massimo Morando in Roberta Robba, Federico Masna-da in Gabriella Bressan, Marco Masara in Cristina Ciacotic, Andrea Groppazzi in Cristina Cavicchioli, Maurizio de Stasi in Roberta Roselli, Claus Dicovi in Emanuela Pezzetta, Andrea Gratton in Argia Marconi, Alberto Bessarione in Ingrid Mayer, Giovanni Zago in Elisa Not, Andrea Guerrato in Valentina Laura Nuntean, Gaetano Minenna in Elviana Balbi, Gaelle Bassetto in Chiara Mosca, Alessandro Pavan in Alessandra Giacca, Maurizio Tomasi in Valentina Bruni. sodelujejo • OV Marjana Štoke, • OŠ Avgusta Černigoja, • Mladinski orkester Godbenega društva Prosek, • Gojenci Glasbene matice Društvo slovenskih izobražencev vabita jutri v Peterlinovo dvorano, UI.Donizetti 3, na srečanje z Milanom Jazbecem, avtorjem knjige Martin Krpan diplomat in vojščak Sodelujeta Žiga Novak in Andreja Penko z Zavoda Martin Krpan. Začetek ob 20.30. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. junija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino Društvo Slovensko Gledališče STUDIO ART zaključna produkcija gojencev gledališke šole danes, 13.6.2010 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Posebno vabilo za mlade: ob 16.00 posebna brezplačna delavnica za mlade ljubitelje gledališča! Pridružite se nam! fH glasbena HT1 matica AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Sex and the city 2«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »II tempo che ci rimane«. CINECITY - 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »The hole 3D«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »L'acchiappadenti«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Saw VI«; 16.20, 17.35, 20.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.30 »U2 3D«; 16.30, 18.30, 21.30 »Sex and the city 2«; 22.05 »The Road«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - La sabbia del tempo«; 14.45, 16.20 »The Final Destination 3D«; 17.55, 22.05 »Robin Hood«. FELLINI - 17.00, 20.30 »La nostra vita«; 18.40, 22.10 »The last station«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La papessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, v sodelovanju s Pokrajino Trst v sklopu festivala Gledališča v Gledališču vabi na VEČER S HARMONIKO Manuel Figheli, Jari Jarc, Fulvijo Jurinčič v sredo, 16. junija, ob 21.30 na dvorišču gradu v Miljah Vstop je prost! 20.10, 22.00 »Humpday, un mercoledi da sballo«. KOPER - KOLOSEJ - 21.45 »Triaža«; 19.10, 21.40 »Iron man 2«; 13.10, 16.00, 19.00, 22.00 »Seks v mestu 2«; 13.00, 15.00, 17.00 »Shrek za vedno 3D«; 13.15, 17.30 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.30, 19.45 »Shrek za vedno (podnapisi)«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Hood«; 21.20 »Rezervni načrt«; 11.10, 11.40, 13.30, 14.00, 15.50, 16.20, 18.10, 18.40, 21.00 »Shrek za vedno - 3D«; 13.35, 20.50 »Perzijski princ: Sipine časa«; 13.00, 16.40, 19.00 »Shrek za vedno - sinhro.«; 11.15, 18.30 »Shrek za vedno - podnasl.«; 11.05, 12.00, 14.10, 15.05, 17.05, 18.05, 20.10, 21.05 »Sex v mestu 2«; 16.10 »Krvava grofica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sab-bie del tempo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Saw VI«; Dvorana 4: 16.30, 18.20 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.15 »The road«. SUPER - 16.30, 19.00, 21.30 »Robin Hood«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.10 »Sex and the city 2«; Dvorana 2: 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La papes-sa«; Dvorana 5: 16.00, 17.50, 20.00, 22.00 »The road«. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. 340-2762765. IŠČEM zemljišče za obdelavo, po možnosti z vodovodno napeljavo na Krasu. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-225968. IŠČEM DELO za nego in oskrbo starejših ljudi full-time. Pokličite na tel. št. 335-6445419 ali 00386-31-327077. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim sivo belo muco z dolgo dlako. Tel. 3395472406. NUJNO IŠČEM stanovanje v najem primerno za eno osebo na Krasu ali v bližini za ugodno ceno. Tel. 340-7632000. ODDAM dve mucki, samčka in samičko. Tel. 040-200912. PODARIM dve ljubki črni mucki - najraje, da ostaneta skupaj. Tel. št.: 3491081249. POŠTENA GOSPA IŠČE DELO enkrat na teden kot čistilka, pomaga tudi pri likanju. Tel. 327-9969360. Sklad Mitja Čuk vabi __ v okviru Šole za starše vse, ki želijo svojim otrokom najboljše, na PREDPOLETNO DELAVNICO ZA STARŠE v sredo 16.6. 2010 od 17. do 19. ure. Proseška ul. 131, Opčine. Govor bo o družini nasploh, o komunikaciji, o kritičnih dogodkih. Obisk je brezplačen. Za varstvo otrok bo poskrbljeno. Ob delavnici v slovenščini, bo še druga v italijanščini. Vodile ju bodo psiholginje Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič. Informacije in prijave: tel. 040 212289; mail info@skladmc. Sklad Mitja Proseško ul. 131 na Opčinah. Narodna in študijska knjižnica v TVstu vabi člane na redni občni zbor v sredo, 16. junija 2010, ob 17.00 v prvem sklicu ter ob 18.00 uri v drugem sklicu v čitalnici NŠK v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20 S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo 1.500€ mesečno plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 13. do 19. ure. POHIŠTVENA TRGOVINA zaposli prodajalca-ko/opremljeval-ca-ko, z znanjem italijanščine, slovenščine in angleščine ali hrvaščine. Zahtevamo poznanje tehničnega risanja hišne opreme; izkušnjo, tudi minimalno, kot pro-dajalec/ka (po možnosti v hišnem sektorju), vozniško dovoljenje. Pisno ponudbo poslati na ricercarredatore@gmail.com PRODAM železna vrata (280x80) in dve gumi za avto znamke haka-sipe (205/50) R16-87H rotation. Tel. 040814212. PRODAM železne stopnice, višina 270 cm, širina 60 cm. Tel. 340-5796846. Un Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481-419956. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA »PRI NADLIŠKOVIH« je odprta na Katinari. Margaret in Boris Mi-halič z družino se bomo veselili vsakega obiska. Tel. 335-6067594. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5, tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprla družina Briščak, Praprot 19. PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040-208166. TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 - 299450. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3336143725. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. V SALEŽU n'puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! Tel. št.: 0402296099. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. vabi na otvoritev novega sedeža v Miljah, ulica Roma 22 v četrtek, 17. junija, ob 19. uri Uradni pozdrav bo podal miljski župan Nerio Nesladek, zapel bo zbor Tončka Čok iz Lonjerja, za glasbeno kuliso bo poskrbel Marko Manin. DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 19. in 20. ter 22. junija 2010 H Čestitke Danes SAŠA AVSENIK iz Begunj 19. rojstni dan slavi. Mnogo uspehov vsepovsod ti želim. Oboževalka iz doline. Draga MARJUČA, nešteto naših lepih želja naj te vsepovsod spremlja. V prvi vrsti pa naj bodo zdravje, sreča, veselje in kar si sama najbolj želiš. Prijateljice. V četrtek, 10. junija, je NACIO SAMEC praznoval 65. obletnico petja v raznih zborih. Prisrčno mu čestitamo vsi pri MPZ Upokojencev iz Brega. Jutri je pomemben dan, ko STO-JAN slavi svoj okrogli rojstni dan. Še veliko, veliko zdravih in veselih dni mu želijo mama in brat Goran z družino. Predraga Ude Ob tvojem častitljivem jubileju ti iz srca voščimo Liana in Giorgio ter vsi prijatelji plaže Lepe Vide Sari in Danielu se je pridružila Gaia Vso srečo jim želimo noni Suzana in Silvana, pranono Silvan, pranoni Marija in Olga ter teta Nicol Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 8 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO n i:r i N A lini i N A V četrtek, 17. junija 2010 ob 20.30, v občinski knjižnici kulturnega centra "F. Prešeren" 5 OTVORITEV RAZSTAVE »BRSKA NOSA« V OKVIRU PROJEKTA »ZLATE ROKE-MAN1 D'0R| z nastopom ženske pevske skupine »Stu ledi« (razstava bo odprta od 17. do 23. junija 2010) TIR Od petka, 18. junija do ponedeljka, 21. junija 2010 »Eko šagra na Jami« v Boljuncu V soboto, 19. junija in nedeljo, 20. junija 2010 w 0UWWUV, w• juiuja umwjv, MU. juiuja nvxv MITING GORSKEGA TEKA BREZ MEJA - GLINŠČICA 2010 v soboto, ob 16.00 - TRAIL RUNNING (za odrasle) v nedeljo, ob 10.00 - BABY TRAIL (za otroke) SKD TABOR OPCINE 17. junija o 24. junija o 1. julija o 8. julija o 15. julija o 22. julija o ZKB ■ PROWCIA "TRIESTE 0 Poletje pod kostanjem 2010 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00 ob četrtkih JAVIER CONDE (kitara, flamenco), v sodelovanju s FESTIVALOM KITARE KRAS 2010 gledališka predstava M.Tomšič: BUŽEC ON, BUŽCA JAZ (igra Saša Pavček, režija Boris Cavazza) POLICIJSKI ORKESTER SLOVENIJE, dir. Aleš Makovac Club Sunshine - Palmanova VEČER ORIENTALSKIH PLESOV celovečerni film INVICTUS (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman) PUPKIN KABARETT V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Prireditev so omogočili tudi: Rajonski svet za vzhodni Kras, Conad — Nova srl in openski trgovski obrati._ Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili obvestila, napovedi prireditev, izlete in šolske vesti, ki se nanašajo na dogodke po 15. juniju, v prihodnjih številkah Primorskega dnevnika. Bralce prosimo za razumevanje. M Izleti AŠD SK BRDINA Pozor, pozor! Na razpolago je še nekaj mest za dvodnevni izlet 26. in 27. junija v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Pohitite! Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet v torek, 15. junija, v bližnjo Istro z ogledom Kaštela, Zrenja, Opartalja, doline Mirne, Buj in Materade z obiskom tipičnih kmetij. Vpisovanje do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) in 040225468 (Vera). Odhod z Opčin ob 7.15 (pri tramvaju) in s Trga Oberdan ob 7.30. Preverite veljavnost dokumenta! Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Loterija 12. junija 2010 Bari 13 21 3 75 79 Cagliari 53 51 76 52 23 Firence 1 18 2 27 24 Genova 89 16 60 53 22 Milan 31 73 24 77 11 Neapelj 84 17 72 64 73 Palermo 74 5 59 21 89 Rim 10 9 52 16 14 Turin 13 23 58 62 12 Benetke 56 50 53 1 80 Nazionale 57 63 74 50 64 Super Enalotto Št. 70 16 27 43 46 62 85 jolly 52 Nagradni sklad 3.889.519,17€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 84.959.320,56 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 36.464,25 € 1.366 dobitnikov s 4 točkami 427,10€ 54.297 dobitnikov s 3 točkami 21,49€ Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 42.710,00 € 198 dobitnikov s 3 točkami 2.149,00 € 3.693 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.513 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 59.410 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; email: info@yccupa.org; www.yccupa.org. FOTOVIDEO TS80 organizira tečaj digitalne fotografije. Delavnico vodi Mirna Viola, namenjena je začetnikom. Info na www.trst80.com ali FB Fotovideo Krožek Trst Osemdeset. Za info in vpis: 3477937748 (Mirna) ali 329-4128363 (Marko mk. civa@inwind.it). AŠD PRIMOREC organizira danes, 13., 19. in 20. junija, praznik športa na nogometnem igrišču v Trebčah. Dobro založeni kioski in glasba v živo. Med tednom se bo vršil nogometni turnir 7 proti 7. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 13. junija, ob 8.30 udeležijo rabute za čiščenje območja P r Kale. PILATES - SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo v juniju vadba pilatesa potekala ob ponedeljkih in petkih, z nespremenjenim urnikom, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tečaj za začetnice, ki je potekal ob ponedeljkih v društveni dvorani v Boljuncu odpade, ker bodo odslej tečaji združeni. SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« danes, 13. junija, od 8.30 do 10.30. Vabljeni začetniki in že izkušeni pohodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska hoja je primerna za vse starosti. Zbirališče ob 8.20 v Križu pri spomeniku padlim. Za info in vpis 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor danes, 13. junija v Dolini. Zbirališče danes ob 8.30 na dolinski Gorici, sledil bo sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. Zaključek ob 16.00 prav tako na dolinski Gorici. Prijavnice in informacije na www.tabornikirmv.it ali pri vodnikih. AŠD MLADINA sporoča, da sprejema naročila za smučarsko opremo (smučarski komplet windstopper, smuči idr) za naslednjo zimsko sezono. Na predstavitev nove kolekcije, ki bo v ponedeljek, 14. junija, od 18.30 dalje v domu Alberta Sirka v Križu, so vabljeni člani in vsi ljubitelji zimskih športov. Za info pokličite na tel. št. 338-6376575. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 1998 2003) od ponedeljka, 14. do petka, 25. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040635627, urnik: 8.00 14.00). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat 14. in 15. junija od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Montorsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za komorno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) od 14. do 18. junija »Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj...« Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 14. do 25. junija; od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; email: info@yccupa.org; www.yccupa.org. KMEČKA ZVEZA vabi odbornike, da se udeležijo seje glavnega sveta, ki bo v ponedeljek, 14. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red: priprava jubilejnega občnega zbora in kmečkega praznika. RADIJSKI ODER obvešča, da se Mala gledališka šola Matejke Peterlin začne v ponedeljek, 14. junija. Starši naj pripeljejo otroke v prostore Marijanišča na Opči-nah ob 8.30, da izpolnijo prve formalnosti. Tečaj bo potekal vsak dan od 9. do 16. ure z vmesnim kosilom, malico pa naj prinese vsak sam. V petek, 18. junija, bo zaključni nastop. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center« za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja pred-vpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 14. do 25. junija, od 28. junija do 9. julija, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europalaser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Za podrobnejše informacije in vpis se zainteresirani lahko javijo v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; email: tpkcntsirena@libero.it. V PROSTORIH SLOMŠKOVEGA DOMA v Križu bo v ponedeljek, 14. junija, ob 19. uri predavanje prof. Loredane Fonda Kraševec na temo »Kako do trdnega zdravja in dobrega počutja s pomočjo prehrane«. Vljudno vabljeni! JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v torek, 15. junija, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 28. junija do 3. julija Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v torek, 15. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Var-delska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348-7757442) in Katjo (338-5953515). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od torka, 15. junija, do petka, 2. julija, potekale v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15.00 do 17.00 ure) predhodne prijave za uporabo občinskega šolabusa v šolskem letu 2010/11. Storitev bo nudena otrokom s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki obiskujejo eno izmed osnovnih/srednjih šol na občinskem prostoru. Obrazci za vpis so na razpolago na spletni strani občine www.sandorligo-doli-na.it.Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na Urad za šole, na tel. št. 040 -329240/281 ali po e-pošti na naslov elektronske pošte: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V petek, 25. junija, ob 18.30 pa bo nastop v Lipi pri Komnu. OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja šesto izvedbo niza prireditev »Poletni večeri pod zvezdami 2010«, ki se bo vršila od 13. do 25. julija na trgu v Nabrežini Kamnolomi pred županstvom. V sklopu prireditve se bodo lahko predstavila tudi kulturna in športna društva ter društva prostovoljcev, ki bodo tako seznanjala javnost s svojimi dejavnostmi. Zainteresirani, ki bi radi predstavili svoje dejavnosti, lahko dvignejo prijavnico na Občini Devin Nabrežina Nabrežina 102, po sledečem urniku: od pon. do petka med 9. do 12. uro, pon. in sreda od 15. do 17. ure ali na naslov: fabris@comune.duino-au-risina.ts.it ali canziani@comune.duino-aurisina.ts.it. Izpolnjeni obrazec mora biti oddan v zaprti kuverti na protokol Občine Devin Nabrežina do srede, 16. junija, do 12. ure. Kuverta mora biti naslovljena na: Občino Devin Nabrežina Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte, Nabrežina 102, s sledečo šifro: »Predlog za upravljanje kioskov na prireditvi Poletni večeri pod zvezdami 2010«. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije: Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. KD IVAN GRBEC sporoča, da bodo tečaji »meditacije in sprostitve« potekali tudi v mesecu juniju na sedežu društva (Ške-denjska ul. 124), vsak ponedeljek od 18. ure. Info na tel. št. 328-1839881 (Vittoria). 0 Prireditve GLASBENA MATICA - ŠOLA »M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, danes, 13. junija, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bem-bi, Jagoda Castellani, Petra Marega, Ivana Milič in Carlo Vener iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. Vljudno vabljeni! GLEDALIŠKA ŠOLA »STUDIO ART« vabi na letošnjo zaključno produkcijo, ki bo danes, 13. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Mladi so vabljeni tudi na brezplačno gledališko delavnico, ki se bo pričela ob 16. uri (info 347-7615287). KD FRAN VENTURINI prireja šagro na Krmenki do 14. junija, s sledečim sporedom: danes, 13. junija, ob 18. uri kulturni program s folklorno skupino ruske skupnosti v Trstu Rodnik, sledi ples z ansamblom Mi; ponedeljek, 14. junija, ples z ansamblom Alter Ego. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni. OPZ LADJICA IN MLPZ LADJA vabita ob koncu sezone na zaključno prireditev, ki bo na sedežu zbora v Devinu, danes, 13. junija, ob 18. uri. UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do danes, 13. junija, veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benede-tič in Febe Sillani. Urnik obiskov je od 9.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL prireja danes, 13. junija, ob 17. uri vabi na Veseli otroški popoldan. Sodelujejo OV M. Štoka, OŠ A. Černigoj, Mladinski orkester Godbenega društva Posek in učenci GM. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. junija, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje z Milanom Jazbecem, avtorjem knjige »Martin Krpan diplomat in vojščak«. Sodelujeta Žiga Novak in Andreja Penko z Zavoda Martin Krpan. Začetek ob 20.30. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na zaključno prireditev svojih gojencev, ki bo v ponedeljek, 14. junija, v prostorih Babne hiše v Ricmanjih s pričetkom ob 20.30. Toplo vabljeni vsi ljubitelji glasbe in zain-teresiranci za vpis v glasbeno šolo. t Zapustila nas je naša predraga mama, nona in pranona Dragica Pangos vd. Paulina Za njo žalujejo Majda in Stano, David in Silva, Aleksij in Marija, Alan, Aljoša in Vanja, Mateja in Gvido, Sandi, ljubljena pravnuka Saša in Erik Posebna zahvala dr. Carbucicchiu ter prizadevnemu osebju Doma za ostarele ''Stuparich'' v Sesljanu. Pokojna bo ležala v ulici Costalunga v sredo, 16. junija, od 12.00 do 13.30. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalovanju se pridružujeta družini Tretiach Predragi Dragici zadnji pozdrav. Svojcem iskreno sožalje. Sotašča Roza in Nadja z družino Ob boleči izgubi Drage izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Claudio Maver Pogreb z žaro našega dragega bo v torek, 15. junija, ob 13.00 s trga v Boljuncu na vaško pokopališče. Družina Boljunec, 13. junija 2010 ZAHVALA Franc Fabiani Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala vsem pri Krut-u in domu Il Girasole. Svojci Koludrovca, 13. junija 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Ljudmile Škabar vd. Purič Svojci Repen, 13. junija 2010 Pogrebno podjetje Zimolo TRST Nedelja, 13. junija 2010 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik gradišče - Spodleteli rop v kompleksu veleblagovnice Ipercoop Blagajno razstrelili s plinom in pobegnili praznih rok Trem roparjem ni uspelo odnesti dnevnega iztržka 35.000 evrov - Posnela jih je Videokamera Povzročili so pravo razdejanje, ostali pa so praznih rok. V kompleksu veleblagovnice Ipercoop v Gradišču je v noči med petkom in soboto prišlo do poskusa ropa, v katerem je nastala zelo velika gmotna škoda. Tarča roparjev je bila blagajna za polaganje dnevnih iztržkov, ki je nameščena v zaščitenem prostoru skupaj z bankomatom ljudske banke iz Vicenze. Roparji - na podlagi videoposnetkov so karabinjerji ugotovili, da je šlo vsaj za tri osebe - so varovan prostor, ki je dostopen s parkirišča veleblagovnice v Ulici Ve-nuti, najprej napolnili s plinom, nato pa so okrog 1.40 povzročili eksplozijo. gorica - Drogo skrivala na sebi Karabinjerji prijeli razpečevalca opija S seboj sta prinesla preko 300 gramov opija in pet doz kokaina, prijeli pa so ju, preden sta stopila v stik s kupci. V petek zvečer so goriški karabinjerji aretirali mlado žensko in mladega moškega, ki se bosta morala pred sodnikom zagovarjati zaradi suma preprodaje mamil. Do aretacije je prišlo v petek zvečer v Gorici, kjer je patrulja karabinjerjev goriškega poveljstva ustavila avtomobil, v katerem sta sedela 27-letna P.E. in 28-letni P.A.. »Naši karabinjerji so bili zelo spretni in so avtomobil, v katerem sta se peljala mladeniča, ustavili v Ulici Terza Ar-mata. V prtljažniku so našli nahrbtnik, v katerem je bila skrita večja količina opija. Po prvem pregledu so karabinjerji ugotovili, da sta oba tudi na sebi skrivala manjšo količino droge. Dekle je v spodnjem perilu imela kokain, mladenič pa nekaj opi- Kulturni center Lojze Bratuž ob zaključku sezone prisrčno vabi na Gosta večera: Glasbeno društvo Tamburjaši Klapa Motovun Kulturni center Lojze Bratuž, pod lipami sobota, 19. junija 2010, ob 20.30 Po koncertu družabnost s sardelami in malvazijo Zaplenjeno mamilo, nož in denar (levo), karabinjerski major Roberto Arcieri (zgoraj) bumbaca ja,« je včeraj povedal major goriških ka-rabinjerjev Roberto Arcieri. Skupno sta 27-letnica, ki je doma iz mesta Empoli, in 28-letnik, ki ima bivališče v Mestrah, prinesla s seboj v Gorico 308 gramov opija in pet doz po tri grame kokaina. Ob tem sta mladeniča imela tudi priročni nož in 80 evrov. »Vrednost droge moramo še ugotoviti, saj je treba opraviti analize. Vsaka doza kokaina pa stane od 50 do 70 evrov, gram opija pa med 10 in 20 evrov. Vsekakor je opij precej nenavadna droga, ki v teh krajih ni razširjena kot kokain ali heroin,« je povedal Arcieri, ob katerem je včeraj bil še poročnik Paolo Banzatti. Dekle so karabinjerji pospremili v ženski zapor v Trstu, mladenič pa bo na odločitev sodnika za predhodne preiskave počakal v goriški kaznilnici v Ulici Barzellini. (Ale) GRADEZ Beračema zaplenili harmoniki in ju oglobili Karabinjerji iz Gradeža so v prejšnjih dneh v Gradežu zaplenili harmoniki dvema romunskima državljanoma, ki sta v nasprotju s sklepom župana občine Gradež iz leta 2009 beračila v mestnem središču in »nadlegovala« turiste. Ob zaplembi harmonik in denarja, ki sta ga zbrala v teku dneva, so karabinjer-ji naložili obema Romunoma tudi globo v višini sto evrov. V četrtek in petek pa so gradeški karabinjerji naložili po 5.000 evrov globe štirim Maročanom, ki so brez dovoljenja prodajali blago. Priseljencem, ki imajo dovoljenje za bivanje in živijo v Vidmu, so zasegli šestdeset brisač, petindvajset torbic, dvaindvajset zapestnih ur in pet preprog. »Pri tem sta se protipožarni in varnostni alarm. Ob zasebnih varnostnikih so na kraju takoj posredovali patrulja karabinjerjev in goriški gasilci, roparji pa so medtem že pobegnili,« je povedal marešalo karabinjerjev iz Gradišča in nadaljeval: »V zaščitenem prostoru, kjer je blagajna, smo našli šest kuvert, v katerih je bilo 35.000 evrov. Direktor veleblagovnice Ipercoop je povedal, da je vsota odgovarjala petkovemu dnevnemu iztržku, kar pomeni, da niso roparji ukradli ničesar.« Gmotna škoda je bila vendar zelo velika. Silovita eksplozija je namreč popolnoma raznesla blagajno za iztržke, poškodovala pa je tudi bankomat in povzročila padec predmetov v sosednjih prostorih trgovine, kjer so uradi in oddelek za elektroniko. »Trgovina je vsekakor zavarovana in je že od jutranjih ur normalno delovala,« je še povedal mareša-lo. Veleblagovnica Ipercoop v Gradišču ni bila po besedah karabinjerjev doslej še nikoli tarča podobnega poskusa ropa, pred približno dvema letoma pa so roparji obiskali komercialni center La For-tezza, kjer so povzročili eksplozijo blagajne in odnesli 10.000 evrov. (Ale) gorica Zalotili v - • • • • štiri vinjene voznike Odvzeli so štiri vozniška dovoljenja, prijavili štiri voznike zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ustavili 259 avtomobilov in 241 voznikom naredili alkotest. To je bil sad kontrol, ki so jih včeraj ponoči na območju goriške pokrajine opravile tri patrulje goriške prometne policije, ki jih je kot opazovalka spremljala patrulja policije iz Nove Gorice. Vzporedno je včeraj ponoči patrulja italijanskih policistov spremljala delo slovenskih kolegov v Novi Gorici in okolici. Skupen nadzor prometa v obmejnem pasu so italijanski in slovenski policisti opravili v okviru projekta Evropske Unije, s katero le-ta podpira sodelovanje med silami javnega reda različnih držav članic. V teku leta bodo italijanski in slovenski policisti sodelovali še pri drugih nadzornih akcijah, katerih predmet bodo hitrost vožnje, motorna kolesa in tovorni prevozi. »Problem vožnje pod vplivom alkohola se v zadnjih letih po zaslugi primernih zakonskih norm zmanjšuje,« je povedal poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti in poudaril, da se je vzporedno na Goriškem zmanjšalo tudi število smrtnih nesreč. Le-teh je bilo v prvem polletju lani štiri, v istem obdobju letos dva, s 130 na 120 pa je upadlo število prometnih nesreč s poškodbami. Razdejanje po eksploziji bumbaca gorica - Pobuda trgovcev obnovljenega mestnega središča Z naravnim trgovskim centrom bodo kljubovali veliki distribuciji Skupno nastopanje, skupna promocija in skupne pobude za večjo privlačnost mestnega središča in ponovno privabljanje kupcev. To je cilj projekta naravnega komercialnega centra v Gorici, ki so ga začeli oblikovati predstavniki delovne skupine, v okviru katere že nekaj mesecev sodelujejo in se srečujejo trgovci Raštela in drugih obnovljenih ulic mestnega središča ter predstavniki goriške občinske uprave. Ostalim goriškim trgovcem so vsebine pobude orisali v petek zvečer na srečanju, ki je potekalo v palači De Bassa v Ulici Mazzini, kjer so bili ob kakih štiridesetih trgovcih prisotni tudi goriški župan Ettore Romoli, podžupan in odbornik Fabio Gentile in Antonio Devetag, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in predsednik goriške zveze Ascom Pio Traini. Projekt, ki med drugim predvideva ustanovitev združenja oz. konzorcija, enotne tržne znamke in logotipa, ki bi na primer bil natisnjen na vseh nakupovalnih torbicah, se zgleduje po podobnih pobudah, s katerimi so trgovci v številnih italijanskih mestih -npr. v Vidmu in Sieni - skušali kljubovati konkurenci velikih komercialnih centrov, preprečiti posledično obubo-žanje mestnih središč in zamiranje trgovine na drobno. Da projekt odločno podpirajo tudi institucije, je na petkovem srečanju poudaril goriški župan Romoli. »Občina je na deželo Furlanijo-Julijsko krajino že naslovila prošnjo za prispevek, ki ga bo namenila promociji in razvoju trgovine v mestnem središču. Računamo na to, da bomo v ta namen prejeli okrog 200.000 evrov,« je povedal župan. Denar za promocijo trgovin celega mesta bo dala na razpolago tudi občina sama, ki naj bi vložila okrog 60.000 evrov. Pripravljenost, da priskoči na pomoč, je ne nazadnje izrazil Sgarlata, predsednik Trgovinske zbornice, ki je v prejšnjih mesecih že zagotovila denar za nakup urbane opreme v obnovljenih mestnih ulicah. O projektu naravnega komercialnega centra je spregovoril Benedikt Ko-sič. »Trgovine mestnega središča, ki se bodo povezale v združenje ali konzorcij, Razstavo posnetkov članov fotokluba Skupina 75 so sinoči odprli v Kosičevi galeriji, njihove fotografije obenem krasijo številne izložbe trgovin v ulicah Garibaldi, Mazzini in Oberdan ter na Verdijevem korzu (desno) bumbaca Fotografije krasijo izložbe S fotografijami članov slovenskega fotokluba Skupina 75 v izložbah številnih trgovin je mestno središče Gorice privlačnejše. Sinoči so razstavo njihovih posnetkov odprli v Kosičevi galeriji v Raštelu. Ljudje so napolnili prostore, ob udeležbi prefektinje Marie Auguste Marrosu je Andrej Kosič vsem izrekel dobrodošlico, o razstavi in 35-letnici delovanja fotokluba je spregovoril njegov predsednik Silvan Pit-toli, medtem ko se je Lorella Klun iz Trsta zaustavila pri razstavljenih fotografijah. bodo imele koristi od dejavnosti teritorialnega in komercialnega marketinga, ki bodo omogočale tudi dostop do javnih prispevkov,« je povedal Kosič, po katerem bi prvi zametek komercialnega centra sestavljale trgovine - skupno jih je čez sto - ki delujejo v Ulici Garibaldi, na trgu pred županstvom, Ulici Mazzi-ni, Ulici Marconi, Ulici Monache, v Ra-štelu, na Travniku, na Trgu Cavour in na Trgu Sv. Antona. Imena naravnega komercialnega centra še niso določili, v kratkem pa bodo med trgovci začeli zbirati prijave za sodelovanje. K potrebi po premostitvi polemik, novih pobudah in novi mentali-teti za poživitev trgovine v Gorici sta pozvala trgovec Beniamino Ursic in odbornik Antonio Devetag, odgovorna za stike z javnostmi pri goriški občini Patrizia Artico pa je dodala, da bodo k privabljanju turistov in kupcev v mesto pripomogle tudi druge pobude. Med temi je omenila koncert, ki bo 3. julija na Battistijevem trgu v Gorici, ob katerem bodo na drugih mestnih prizoriščih potekali spremni dogodki in animacija. (Ale) 10 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO pričevanje - Noemi Glessi Rener »Bili so lepi kot na sliki Pellizze da Volpedo « Spomini na leto 1945 o g S. JS Občutila je strašno krivico, ko so Slovenca pretepali na ulici desničarji in »cerini« Danjel Radetič Iz obdobja zadnjih dni aprila leta 1945 se Noemi Glessi (Gleščič) Rener spominja četnikov, ki so pobesneli in ubili več civilistov, in prvih dveh partizanov, ki jih je videla. »Že 30. aprila je k nam domov nepričakovano prišel moj bratranec Pepi Gabrijelčič iz Solkana. Spremljal ga je tovariš, bila sta oborožena in sploh sta bila prva partizana, kar sem jih kdaj videla,« pravi Noemi in nadaljuje: »Še danes pa imam pred očmi veliko projugo-slovansko manifestacijo na korzu, ki je potekala med poletjem. S sošolkami z učiteljišča smo stale na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Crispi, od koder smo gledale proti Trgovskem domu. Pred njim se je zbrala množica ljudi, ki je nato korakala po korzu. Čeprav je vojna končala le mesec dni prej, smo bile me že lepo oblečene. Imele smo modna krila in pričeske, manifestanti pa so bili preprosti. Med njimi so bili kmetje in delavci, ženske so nosile kratka krila. Bili so ponosni, v njih je bila moč, energija; resnično sem jih občudovala in se v trenutku zavedala svoje narodne pripadnosti. Tudi sama sem bila Slovenka, po korzu pa je korakal moj narod,« pravi Noemi. Njeno narodno zavest je še dodatno okrepil dogodek, ki se je pripetil med shodom. »Naenkrat je prihitela skupina italijanskih desničarjev, prijela enega izmed protestnikov, ga povlekla stran in ga začela tepsti. Ostali mani-festanti niso ničesar ukrenili, saj so imeli ukaz, da ne smejo nasesti provokacijam. "Che vigliacchi" sem rekla svojim sošolkam, ki so z mano opazovale pretep. Na kraj so nato prihiteli "cerini". Mislila sem, da bodo pomagali Slovencu, ki so ga pretepali desničarji. V resnici pa so tudi "cerini" začeli tepsti ubogega moškega. Takrat sem v srcu občutila ogromno krivico. Krivico do slovenskega naroda, ki sem ga začutila za svojega,« pravi Noemi, ki je med manifestacijo takoj stekla domov. Sešila si je kokardo z rdečo, belo in modro barvo in se vrnila na korzo. Njene sošolke so jo vprašale, ali se ji je zmešalo. V resnici je takrat Noemi odkrila svojo slovensko narodno zavest, ki jo je fašizem hotel izničiti. »Veliki večini Goričanov so se takratni slovenski protestniki zdeli grobi, gledali so jih z zaničevanjem. Meni pa so bili lepi, njihovo ponosnost lahko primerjamo z znano sliko, ki jo je leta 1904 naslikal italijanski umetnik Giuseppe Pellizza da Volpedo in nosi naslov "Il Quarto stato". Slovenske protestnike sem med svojimi razmišljanji primerjala tudi avtocesta Brandolinov »napad« na Gherghetto »Odpovedati se avtocestnemu izhodu pri Fari je absurd. Predsednik pokrajine je tako zaščitil interese maloštevilnih v škodo širše skupnosti.« S temi besedami je deželni svetnik Demokratske stranke - in nekdaj že predsednik pokrajine - Giorgio Brandolin komentiral dejstvo, da je uresničitev izhoda preprečil Enrico Gherghetta z utemeljitvijo, da se tako zavarujejo nasadi trt na bližnjih zemljiščih. »Politika pomeni zagovarjanje najboljših rešitev za celotno krajevno skupnost, ne pa interesov maloštevilnih. Gherghettova odločitev je skregana s tem načelom. Župan Romoli ima prav, da je besen. Izhod pri Fari je bil predviden že v 90. letih, trte so zato posadili na ozemlju, za katerega se je vedelo, da bo namenjeno izhodu. Ni razumljivo, zakaj je treba zaščititi vinarje iz Fare in ne tudi vseh ostalih, ki jih bo gradnja avtoceste na kateri koli način prizadela,« trdi Brandolin in dodaja, da bo v deželnem svetu vprašal, ali je še mogoče spreminjati načrt. Noemi Glessi Rener na svojem domu (levo) in med angloameriškima stražarjema pozimi 1945-46 (spodaj) foto pdk z angloameriškimi vojaki, ki so takrat bili v Gorici. Le-ti so bili lepo vraščeni, imeli so lepo ritko, ki je napolnila hlače, ne kot naši, ki so bili suhi. Bili so zlikani in vedno urejeni, toda drug za drugim so izgledali kot piščanci, ki jih gojijo v farmah. Bili so pravi dokaz, kako je ameriška vzgoja imperzonalna,« pravi Noemi, ki se je po veliki projugoslovanski manifestaciji takoj vpisala na tečaj slovenščine. »Šla sem v Križno ulico in rekla, da sem Slovenka, čeprav ne znam slovenščine. Z drugimi mladimi so mi dali razne zadolžitve, že jeseni istega leta pa so mi ponudili učiteljsko službo. Jugoslovani so namreč takoj odprli šolski urad, to pa je bila izredno pametna in pomembna poteza, saj so omogočili, da smo v šolskem letu 1945-1946 odprli šole v domala vseh slovenskih vaseh. Če jugoslovanske oblasti takrat ne bi odprle šolskega urada, bi bili po vsej verjetnosti tudi na Goriškem kot v Benečiji, kjer so morali na prvo šolo čakali več deset let. Po štiridesetih dneh jugoslovanske prisotnosti v mestu je šolski urad deloval pri italijanskem provediktoratu pod nadzorom zavezniške vojaške uprave. Učiteljev je sicer leta 1945 primanjkovalo. Mnoge so med fašizmom poslali v razne italijanske kraje, drugi so ostali v Jugoslaviji. O italijanskih ezulih se veliko govori, o naših pa skoraj nič. Vsekakor so meni predlagali, naj postanem učiteljica,« se spominja Noemi. Čeprav slovenščine ni dobro obvladala, se je odločila, da bo učiteljsko službo sprejela. »Poslali so me v Bovec, kjer sem se oglasila pri angleškem guvernerju. K njemu je prišel tudi Tone Berginc iz Loga Čezsoške-ga in me zaprosil, naj pridem za učiteljico v njihovo vas. Ponudbo sem sprejela in tako sem v šolskem letu 1945-1946 poučevala v enorazrednici v Logu, ki jo je obiskovalo približno trideset otrok. Tone Berginc mi je skupaj z ženo Pepo priskrbel sobo v njuni hiši, tako da sem po- stala kot družinski član, zato pa sem stike z družino ohranila do današnjih dni. V Logu sem se imela čudovito, od otrok sem se naučila slovenski jezik, obiskovala sem vaščane, njihove domove in hleve, vsi so me sprejeli za svojo,« pravi Noemi, ki je naslednje šolsko leto poučevala v Biljah. »Po razmejitvi septembra leta 1947 sem poučevala v osnovnih šolah v Šte-verjanu, Dolu, Doberdobu in Gabrjah,« še navaja Noemi. Po vojni je polagala izpite na umetnostnem liceju v Benetkah, tako da je po vrnitvi poučevala likovno vzgojo na slovenski strokovni šoli v Gorici, nato pa še na nižji gimnaziji in učiteljišču. »Potem sem se odpravila v Rim na natečaj. Z malo sreče mi je uspelo, da sem na njem zmagala. Začela sem poučevati na italijanskih šolah, najprej na nižji srednji šoli v Krminu, kjer so me sprejeli zelo lepo, nato na tehničnem zavodu v Trstu in na znanstvenem liceju v Gorici. Upokojila sem se leta 1982,« pripoveduje o svojem življenju Noemi, ki se je po vojni poročila z Bogomilom Renerjem, profesorjem latinščine, grščine in za krajše obdobje tudi umetnostne zgodovine, dolgoletnim ravnateljem goriškega klasičnega liceja Primož Trubar in umetnostnim kritikom. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. — Konec — GORICA-DOBERDOB Pripuščeni na »malo maturo« Na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici in Doberdobu so včeraj objavili seznam dijakov, ki so bili pripuščeni k državnemu izpitu. Nižja srednja šola Ivan Trinko v Gorici: v 3.A je bilo pripuščenih k državnemu izpitu 16 dijakov, 2 dijaka nista bila pripuščena; v 3.B je bilo pripuščenih vseh 21 dijakov; v 3.C je bilo pripuščenih vseh 21 dijakov. Izide 1. in 2. razredov bodo objavili v sredo, 16. junija. Večstopenjska šola v Doberdobu: v 3.A je bilo k državnemu izpitu pripuščenih vseh 12 dijakov, v 3.B pa vseh 15 dijakov. Jutri, 14. junija, bodo znani še izidi 1. in 2. razredov. Na pot v Kekčevo deželo Kekec, Bedanec, Brincelj in teta Pehta bodo v nedeljo, 20. junija, v Kranjski gori pričakali udeležence »pravljičnega« izleta, ki ga prireja štandreško društvo Oton Župančič. Enodnevne ekskurzije se bodo lahko udeležili otroci in starši, vrata Kekčeve dežele pa se bodo odprla le malim izletnikom, katerim bodo znani pastirček in ostali junaki Vandotove zgodbe pripravili gostoljuben sprejem. Po obisku Kekčeve dežele bo bogat piknik za vse, nato pa še ogled doline Tamar in Planice v spremstvu vodiča. Na pot v Kekčevo deželo bodo krenili ob 8. uri zjutraj, ko bo avtobus startal s Trga Budal (Pilošče). Vrnitev v Štandrež je predvidena okrog 20. ure; dodatne informacije nudijo na tel. 338-7956855 (Erika). Triatlon danes v Gorici Danes bo v Gorici potekala 3. izvedba pobude Triathlon »Citta di Gorizia«. Ob 10. uri se bodo v goriškem bazenu in na območju atletskega stadiona Fabretto pomerili najmlajši, ob 12.45 bo startal triathlon za odrasle (215 vpisov), ki se bodo delili v kategorijo amaterjev, tekmovalcev in masterjev. Zuf de Žur v Šmartnem V okviru festivala Jazz & Wine of Peace bo na vaškem trgu v Šmartnem nocoj koncert goriške skupine Zuf de Žur. Začel se bo ob 19. uri. Pohod zaključuje praznik Niz prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Nova Gorica se zaključuje danes z obhodom mesta. Start bo pred stavbo Krajevne skupnosti ob 7.30, zaključek pa ob 8.45, ko bo ob prvem »ruskem bloku« krajša slovesnost. (km) Koncert na Kostanjevici V samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici bosta v torek ob 20. uri nastopila flavtist Armando Mariutti in harmonikar Dejan Vidovič. (km) oslavje - Turistični in gospodarski potencial krajevnih vin Rebula vse bolj razpoznavna Osebni pogledi Tavana, Kitzmullerja in samih proizvajalcev na značilno vinsko sorto, briško okolje in preteklost Večer v priredbi oslavskih vinarjev na domačiji Sama Cussigha foto aw. »Nevidni del Vina« postaja vse bolj razpoznaven. Vinogradniki z Oslavja so se zbrali ob simbolu svojega vinskega okoliša, rebuli, ter začeli pot skupnih predstavitev in promocije, o pomenu katerih je pred nedavnim na LikofU v Števerjanu spregovoril tudi ameriški strokovnjak Paul Wagner. Aprila so vinarji predstavili svoj teritorij in rebulo v sklopu programa sejma Vinitaly v Veroni, v četrtek popoldne pa so na čudovitem prizorišču, gmajni Sama Cussigha sredi Oslavja, priredili zanimivo razpravo o tej vinski sorti, kateri je sledila še degusta-cija, ki se je kaj kmalu prelevila v občuten vaški praznik. Na sproščeni razpravi, ki jo je uvedel novinar in men- tor Claudio Fabbro, so osebne poglede na rebulo, na naše ozemlje in na njegovo zgodovino podali zgodovinar Sergio Tavano, književnik in germanist Hans Kitzmuller, agronomi, enologi, direktor seminarja Luigi Veronelli, priznan italijanski področni novinar Gigi Brozzoni in proizvajalci sami. Sodelovala so posestva Carpino (Sošol), Castellada (Ben-sa), Fiegl, Primosic, Prinčič in Radikon, ki so poleg predanosti in zaljubljenosti v edinstven proizvod in prav tako edinstven teritorij začela združevati moči za večjo razpoznavnost. Na srečanju so bili prisotni tudi številni javni upravitelji in osebnosti, od prefektinje Marie Augusta Marrosu in kvestorja Antonia Tozzija do županov Ettoreja Romolija in Franke Padovan. Goriška občinska uprava še ni dojela potencialne vloge Oslavja v gospodarskem in turističnem razvoju, saj na četrtkovi zanimivi razpravi - z izjemo župana -ni bilo drugih predstavnikov odbora. Po razpravi so se udeleženci večera, številni domačini ter prijatelji in gostje vinarjev srečali ob kozarcu izrednih rebul oslavskih proizvajalcev in domačem prigrizku. Prijetno vzdušje je trajalo kar nekaj ur, več prisotnih pa je obujalo spomine na nekdanji vaški praznik, ki se odvijal ravno na četrtkovem prizorišču. (aw) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. junija 2010 1 1 nova gorica Moto točke za varnost motoristov Stanje prometne varnosti motoristov je vsako leto slabo, še posebej izstopa število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ugotavljajo na no-vogoriški policijski upravi in dodajajo, da vsako leto obravnavajo večje število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki motorjev. Zato so v letošnjih poletnih mesecih pripravili posebno preventivno akcijo, imenovano Moto točke. Prva bo organizirana danes v Desklah. Letos načrtujejo nov pristop do voznikov motornih koles: v sodelovanju z Moto skupino OK Riders, zavarovalnicami, občinami, zdravstvenim domom, AMZS, in podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo motornih koles in opreme, bodo na parkirnih prostorih, neposredno ob cesti organizirali t.i. Moto točke, ob katerih se bodo vozniki motornih koles lahko ustavili, se osvežili in odpočili in hkrati pridobili različne preventivne, turistične ali druge informacije. Praktično bodo lahko sodelovali pri prikazu pravilnih ravnanj v prometu, kot je nudenje prve pomoči ob prometnih nesrečah, testirali bodo svoj reakcijski čas, predstavljeni jim bodo zavarovalni pogoji, na voljo bo prikaz motoristične opreme. Tem, ki bodo sodelovali v aktivnostih, bodo brezplačno razdelili preventivni material in artikle za večjo varnost pri vožnji, kot je odsevni brezrokavnik. »Moto točke« bodo organizirane med 9. in 19. uro ob najbolj obremenjenih cestah, in sicer na relaciji med Novo Gorico in Bovcem ter med Tolminom in Idrijo, kjer je v času motoristične sezone udeleženih največje število motoristov. Prva Moto točka bo organizirana danes v Desklah, na parkirišču bifeja Tanja, nasproti bencinskega servisa. Odseki cest pred in za krajem prireditve bodo ustrezno označeni z opozorilnimi napisi. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 16.00 »Puzzole alla ris-cossa«; 17.50 - 20.00 - 22.00 »Copia conforme«. Dvorana 3: 15.50 - 17.45 - 19.50 -22.00 »La nostra vita«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Copia con-forme«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Vendicami«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.10 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 16.10 - 18.10 - 20.15 -22.15 »The Hole« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La Papessa«. Dvorana 5: 16.00 - 17.50 - 20.00 -22.00 »The Road«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.40 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.15 »The Hole« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La Papessa«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Nord«. Razstave V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava »Il segno Modiano«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Danes, 13. junija, pa bosta brezplačna vodena ogleda ob 11. in 17. uri. SKUPINSKA RAZSTAVA »PORTFOLIO A LUCINICO« je na ogled v razstavnih prostorih občinskega središča na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku. Razstavljajo nagrajeni fotografi pobude »Rassegna Fotografica 2010« Silvan Pittoli, Thomas Ortolan, Renzo Bellogi in Lorenzo Zoppolato; še danes, 13. junija, med 10. in 12.30 (fotoclublucinico@yahoo.it - www.fotoclublucinico.org). V GALERIJI DOM KRAJANOV v Vipavskem križu je na ogled razstava likovnih del (akvareli in olja) Bože Bucik in Silve Stantič Prinčič; do 30. junija, informacije in predhodne navaje pri Ivi Bandelj, Vipavski križ 65, tel. 0038631481187 in tel. 003865-3647914. ~M Koncerti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na ogled veseloigre »V šotoru z medvedom« v režiji Maje Devetak v petek, 18. junija, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah. PD ŠTANDREŽ organizira koncert dekliške vokalne skupine Bodeča neža z naslovom Pozdrav poletju v ponedeljek, 14. junija, ob 21. uri v župnijskem parku pod lipami v Štandrežu. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 15. junija, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert dua Mariutti-Vidovič. Kam po bencin H Šolske vesti Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila 2010 do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev / dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Ri-smondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 10. julija, enodnevni izlet le z enim avtobusom na Pokljuko-Rudno polje ob spominu na 65-letnico osvoboditve. Na programu bo prihod okrog 600 planincev s Triglava, med katerimi bo 14-članska najmlajša skupina pohod-nikov iz Goriške. Zaradi tehničnih razlogov bo vpisovanje samo do 20. junija po tel. 0481-78061 (Ana K.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-882024 (Ivo T.), 0481-390697 (Marija Č.) in 0481390688 (Saverij R.). Pohitite! Na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Škotsko 23. avgusta, da bo srečanje s Patrizi-jo v torek, 15. junija, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. Udeleženci naj na srečanju izročijo fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. SPDG vabi v nedeljo, 20. junija, na Lo-pič 1958 m. (M.Plauris) nad Pušjo Vasjo (Venzone). Do vrha je približno 4 ure hoje. Odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@ki-noatelje.it. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 3294006925. □ Obvestila SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO vabi -v petek, 18. junija, ob 20.30 Pod lipo v ŠTEVERJAN, Klanec 14 NA PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V kulturnem sporedu bo nastopil MPZ iz Št. Mavra pod vodstvom Nadje Kovic V sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Krožkom »Anton Gregorčič« • • • ••• ••• -v nedeljo, 20. junija 2010 na SREČANJE SLOVENCEV ŽIVEČIH PO ITALIJI Začetek ob 11.45 s sv. mašo v oglejski baziliki, nadaljevanje v bližnjem gostišču Leon d'Oro, kjer bo spregovoril beneški javni delavec Giorgio Banchig. Pri maši in na srečanju bo pel cerkveni pevski zbor iz Branika (Slo), ki ga vodi g. Vanja Fabjan Velikanje V sodelovanju s Krožkom »Anton Gregorčič«. Srečanje je podprl Urad za Slovence vzamejstu in po svetu FEIGLOVA KNJIŽNICA IZ GORICE IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA IZ TRSTA sodelujeta pri pobudi Primorci beremo 2010, ki poteka do 25. novembra; informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah. POLETNO KOLONIJO NA PTUJU za učence od 9. do 13. leta starosti organizira Dijaški dom med 21. in 27. junijem; vpisovanje in informacije v popoldanskih urah po tel. 0481533495. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra...« Pjepe Lakovič Ljub-seve na razpolago v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Magdi Prinčič (tel. 3471243400). OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495) vsak delavnik od 13. do 18. ure. V ORGANIZACIJI SPDG in v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica ter Krajevno skupnostjo bo danes, 13. junija, v Opatjem selu srečanje planincev. V dopoldanskem času se bodo od spomenika na Cerju odpravili na približno dve uri dolg pohod do Opatjega sela. Zbor udeležencev: do 9. ure pri spomeniku na Cerju, kamor se pripeljemo iz smeri Lokvice (približno 1,8 km). Uradni del srečanja bo na prireditvenem prostoru v Opatjem selu, ob 13. uri. Udeleženci, ki se bodo na srečanje pripeljali z lastnimi sredstvi, naj sami ustrezno poskrbijo za ureditev prevoza. KRUT obvešča člane z Goriškega, da se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v torek, 15. junija, med 9.30 in 12.30. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja 1. poletni tečaj balinanja za otroke in odrasle ob sredah med 16. uro in 17.30 na štandreškem balinarskem igrišču. Prvo od štirih srečanj bo v sredo, 16. junija; informacije in prijave po tel. 347-1072598 (Jari). ŠPORTNI IN ODBOJKARSKI KAMP 2010 za fante in dekleta od 6. do 12. leta starosti v organizaciji družbe Rogos, OK Val in ZSŠDI bo potekal med 21. junijem in 2. julijem v jutranjih urah v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa bodo na Gradini potekale delavnice, vodeni ogledi, tečaji tujega jezika, skupinske igre in mnogo drugega (urnik 7.45-16.30). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat, pomagal mu bo profesor Renato Srebrnič. Društvo bo poskrbelo za prevoz otrok izven občine; prijave in informacije do 16. junija po tel. 393-2350925 (Sandro) v večernih urah, tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na ingrid@bensa.eu, tel. 333-4056800 (Alia) ali na inforo-gos@gmail.com (za Gradino). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v večnamenskem centru v Jamljah. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravc iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23., do sobote, 28. avgusta, v Gornjem Tar-biju (nekaj kilometrov od Čedada); informacije in prijave do 30. junija po tel. 040-635626 (ZSKD). 15 Prireditve OBČINA SOVODNJE OB SOČI v sodelovanju s krajevnimi društvi prireja občinski praznik z naslovom Junijski večeri, ki bo s športnim in kulturnim programom potekal na prireditvenem prostoru na Peči od 14. do 20. junija. V AMFITEATRU OB GRADU KROM-BERK bo v četrtek, 24. junija, ob 20.30 prireditev Kromberški punt. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, Zbogom Brus Li, gledališka skupina Globočak Kam-breško z predstavo Kje je meja, sledil bo ognjeni performans. 0 Mali oglasi PRODAM MLADIČE koze tibetanke, dve samički in en samček. Tel. 3347755361. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. H Osmice PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Prispevki V spomin na teto Maričko darujejo Dragica, Zlatka in Silva 150 evrov za kulturno društvo Sovodnje. V spomin na drago botro Maričko daruje Rajka z družino 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje. V spomin na drago mamo in nono Marijo Tomsič vd. Batistič darujeta družini Milocco in Figelj iz Sovodenj 100 evrov za popravilo cerkvenih orgel. V spomin na drago Marijo Batistič darujejo za kulturno društvo Sovodnje: družina Vodopivec iz Dorberka 50 evrov, družina Rado Urdih iz Kostanjevice na Krasu 50 evrov, družini Fi-gelj in Milocco 100 evrov, Ljubka Tomsič in Vid Primožič 100 evrov. V spomin na pokojno Marijo Tomsič vd. Batistič darujejo Remo Devetak in Mara 50 evrov ter Franc Tomsič in Sonja 50 evrov za popravilo orgel v so-vodenjski cerkvi. 13.6.2009 13.6.2010 Loredana Fabbro por. Peric Vedno si v naših srcih. Mož Pepi, sin Paolo, hči Sabrina, zet Stefano, vnukinja Rebecca 12 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO sovodnje - Na osnovni šoli Petra Butkoviča - Domna Še zadnja doživetja v šolskih klopeh Za konec glasba, radijsko snemanje, poezija, znanost in fotografija Znanstvena delavnica na sovodenjski osnovni šoli bumbaca Tik pred koncem šolskega leta so se na osnovni šoli Petra Butkoviča - Domna v Sovodnjah v teku desetih dni vrstile različne delavnice in dejavnosti, ki so popestrile pouk in obenem razveselile učence. V ponedeljek, 31. maja, so otroke obiskali glasbeni pedagogi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Predstavili so različna glasbila in, s pomočjo filmskega posnetka, bogato ponudbo glasbene šole. Učenci so s petjem spremljali njihovo improviziranje in komaj čakali, kdaj bodo tudi oni poskusili glasbila. Podobno izkušnjo so učenci doživeli že jeseni, ko je bila v gosteh Glasbena matica, ki slavi prvih sto let delovanja. Tovrstna srečanja krepijo zanimanje in veselje do glasbenega ustvarjanja, hkrati nudijo tudi praktične informacije o glasbenih šolah otrokom in njihovim družinam. Učitelji so- vodenjske šole dodatno podpirajo glasbeno vzgojo, tako da vsako leto v svoj program vključijo vsaj en nastop šolskega zbora in obisk koncerta za šole. Letos so učenci višjih razredov v goriškem avditoriju poslušali romsko glasbo, šolski zbor pa se je posvetil beneški in rezijanski ljudski pesmi. V petek, 4. junija, je Katerina Citter za Radio Trst A posnela spomine, izkušnje in vtise učencev o celoletnem šolskem projektu »Spoznavajmo Benečijo in Rezijo«. Otroci so se nekaj dni pozneje lahko poslušali v radijski oddaji »Otroški kotiček«. V nedeljo, 6. junija, je bil poseben dan za sovodenjsko tretješolko Veroniko Sambo, saj je v odmaknjenem zaselku Kal v Benečiji prejela prvo nagrado v kategoriji učencev osnovne in nižje srednje šole na sedmi izvedbi mednarodnega pesniškega natečaja »Kal v poeziji - umetnost brez me- gorica - Izid večjezične knjige Blišč in beda aleksandrink V sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bodo v sredo ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Blišč in beda aleksandrink«. O aleksandrinkah, njihovih življenjskih usodah in obdobjih, ki so botrovala nastanku tega izseljeniške-ga vala, se je v zadnjih dveh letih zvrstilo kar nekaj pobud, ki so ciljale na to, da bi to poglavje iz goriške preteklosti ne tonilo v pozabo. Za njimi je stala Zveza slovenskih kulturnih društev s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom pokrajine Gorica, naletele pa so na dokajšnje zanimanje javnosti. Na temo aleksandrink sta bili na oder postavljeni dve gledališki predstavi, prva v slovenščini in druga v italijanščini. Po goriških višjih srednjih šolah so organizirali predavanja in v prostore sedeža pokrajine so postavili fotografsko in dokumentarno razstavo, ki ji je sledila dobro obiskana okrogla miza z udeležbo zgodovinarjev in izvedencev. Opravljene pa so bile tudi nekatere podrobne raziskave, ki so bolje pojasnile vzroke za odhode goriških deklet in žena v Egipt, večinoma v kozmopolitsko Aleksandri-jo, pa tudi v Kairo in druga egipčanska mesta. Vse te pobude so imele čezmej-ni značaj, saj so k njim pristopile tudi razne organizacije z novogoriškega območja, v prvi vrsti Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Zveza slovenskih kulturnih društev in pokrajina Gorica sta se že pred časom dogovorili, da bosta niz prireditev zaključili z izdajo publikacije, ki bo kronala opravljeno delo. Tako je nastala knjiga na preko sto straneh, ki v besedi in podobi predstavlja pojav aleksandrink, njihovo iskanje zaposlitve pri premožnih družinah, pa tudi njihovo razdvojenost med družino, ki so jo pustile v rodnih krajih, in družino v Aleksandriji, ki je postala njihov novi dom. Mnoge so v Egiptu ostale le nekaj let, veliko pa je bilo takih, ki se niso več vrnile in so na tujem tudi umrle. Zanimivost nove knjige o alek-sandrinkah je predvsem v tem, da je v celoti napisana trijezično: poleg slovenščine so vsa besedila prelita v italijanščino in furlanščino. Knjiga se deli na tri glavne dele. Prve strani zasedata institucionalni in zgodovinski del z opisom pobude in s krajšim strokovnim prikazom raziskave; gre za zgodovinski raziskavi, ki sta jo opravili mladi zgodovinarki Katja Škrlj v krajih ob Vipavi v Sloveniji in Nadia Boz v Romansu v Furlaniji. Sledi kakih deset življenjskih zgodb »lešan-drink« z bogatim fotografskim prikazom njihovega bivanja v Egiptu. Zadnje strani pa so posvečene fotografskim zbirkam, ki so se v letih nabrale pri društvih in posameznikih v Prvačini in Romansu. Publikacijo je uredil Vili Prinčič. ja«. Letošnja tema je bila čar besed. Mala Veronika je zmagala s poezijo »Velika čarovnija«. Poleg nje so se v pesništvu pomerili tudi ostali tretješolci in petošolci. Ocenjevalna komisija je pohvalila tudi poezijo »Čar besed«, ki jo je spesnila petošolka Vesna Furlan. Da ne bi znanosti preveč zanemarjali, so učitelji sovodenjske šole z veseljem sprejeli ponudbo Društva matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra. Za osnovnošolce so pripravili dve zanimivi delavnici. Prva delavnica, »ČudaZrak«, je bila podobna predstavi. Otroci so igrivo spoznali značilnosti zraka in tlaka. Na koncu so fizikalne zakone preverili z eksperimenti. Za petošolce je potekala tudi delavnica robotike. Vsebina delavnice je zajela gradnjo, programiranje in eksperimentiranje z roboti LEGO Mindstorms, uporabo konceptov matematike in tehnike na konkretnih realnih problemih, spodbude h kritičnemu razmišljanju in timsko delo. Zadnja na vrsti je bila fotografska delavnica z izvedencem Radivojem Zavadla-vom. Učencem je obrazložil osnove fotografiranja. Otroci so takoj prijeli za svoje digitalne fotoaparate in poskusili praktično izvesti navodila. V okolici šolskega poslopja, porazdeljeni v majhne skupine, so posneli čisto majhne stvari, osebe ali pokrajino. Pozneje so si fotografije ogledali. Skupaj s fotografom so ocenili svoje delo. Pozorni so bili na ostrino, kompozicijo, sporočilnost in izvirnost svojih posnetkov. Ta prvi stik s fotografijo je za učitelje spodbudna izkušnja, saj bodo v naslednjem šolskem letu skupaj z drugimi šolami vodili učence v širšem fotografskem projektu »Skriti kotički«, ki ga je oblikovala občina Sovodnje. Sovodenjski učenci pa se znajo postaviti tudi pred fotoaparat. O tem priča fotografska razstava, ki jo pripravlja Skupina 75. Učenci so si nadeli pisane klobuke beneških pustnih šem, ki so jih izdelali letos v šoli, in pozirali fotografoma Loredani Prinčič in Silvanu Pittoliju. Njihovi razposajeni pogledi bodo na ogled na Peči v okviru občinskega praznika »Junijski dnevi«; odprtje razstave bo v petek, 18. junija. Po vsem, kar so sovodenjski učenci nazadnje doživeli, lahko po pravici trdijo, da so si zaslužili počitnice. doberdob - Lik izjemne domačinke Strani zvezka za računstvo preveva duša vasi Luisa Gergolet in Karlo Černic (desno) ter pogled na dvorano med četrtkovo predstavitvijo na sedežu društva Jezero (spodaj) bumbaca Polna dvorana na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu, skupaj z nastopajočimi pevkami in pevci se je zbralo nekaj več kot sto oseb, je dokazala zanimanje in privrženost sporočilnosti, ki preveva knjigo z naslovom »Sveti Blaž je imel devet sestra«. Rokopis pred dvajsetimi leti preminule Jožefe Lakovič Jarc je na pobudo Janka Gergoleta uredila in dopolnila domačinka Luisa Gergolet, ki je s številnimi pogovori in stiki časovno in vsebinsko opredelila os- Med nastopom na odru goriškega Kulturnega doma foto zskd »Naj otroci« ustvarjali »Naj otroci ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo« je naslov srečanja, ki ga je Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) priredila že drugič. Potekalo je minuli ponedeljek, ko so na oder goriškega Kulturnega doma pod večer veselo prihrumeli otroci in mladi, ki sodelujejo pri društvih, včlanjenih v ZSKD, in dokazali, kaj vsega zmorejo. Najprej je kar 36 otrok pevskega zbora KD Sovodnje zapelo venček pesmi pod taktirko Jane Drasič. Sledile so mlade plesalke KD Vipava s Peči, ki jih je mentorica Jelka Bogatec prevzela šele letos, a se že znajo izkazati. Večer so oblikovali tudi malčki godbe na pihala Kras iz Doberdoba, ki so zaigrali na instrumente in zapeli pod vodstvom Tanje Gaeta. Otroška dramska skupina KD Skala iz Gabrij v režiji Romine Cijan in Petre Miklus je uprizorila pravljico o jabolčnem kralju, ki je gojil jablano, ki so jo napadli črvički; najmlajši otroci iz skupine so odigrali vloge nadležnih živalic. S pokušnjo komedije »V šotoru z medvedom« so se izkazali mladi igralci mladinske dramske skupine KD Sovodnje pod vodstvom Maje Devetak. Neobičajno pevsko točko so ponudili mladi iz pevske skupine KD Skala iz Gabrij pod taktirko Jane Drasič, ki so zapeli sodobne pesmi. Med večerom so tudi predstavili delovanje ZSKD in včlanjenih društev s pomočjo »powerpointa«. Na odru so nato zaplesala dekleta KD Kremenjak iz Jamelj, ki jih pripravlja Jelka Bogatec. Ob zaključku večera so nastopile še plesalke iz plesnega centra Terpsihora iz Šemprtra-Vrtojbe, ki jih je ZSKD že drugič povabila v goste. Publiko so prevzele v vlogah malih levov in deklice, ki je plesala s knjigo v rokah. novno Jožefino pripoved. Lično domoznansko publikacijo je izdalo kulturno društvo Jezero, fotografsko gradivo je prispeval Karlo Ferletič, tisk podjetja Grafica Go-riziana sta podprli Zadružna kreditna banka Doberdob - Sovodnje in doberdobska občinska uprava. Večer je uvedel ženski pevski zbor domačega društva pod vodstvom Daria Ber-tinazzija. Po uvodni pesmi je sledil še ven-ček narodnih melodij. Predsednica društva Zulejka Devetak je v dobrodošlici udeležencem strnjeno posredovala vrsto podatkov o dejavnostih med zadnjo sezono, ki se je s predstavitvijo knjige zaključila. Zaradi časovne zadržanosti župana se je urednica knjige kot podžupanja znašla tudi v vlogi predstavnice krajevne uprave in je v njenem imenu pozdravila prisotne. O knjigi in liku izjemne Doberdobke je spregovoril Karlo Černic, ki jo je tudi osebno dobro poznal. Zvedeli smo, da je rokopis zapisan v šolskem zvezku za računstvo. Dve tretjini besedila se nanašata na družinsko življenje, krajevne navade, obrti, kmetijstvo in vaški vsakdanjik, ostalo pa je posvečeno predvojnemu in vojnemu času ter kraški krajini. Urednica je rokopis jezikovno le toliko načela, da je mogoče sedanje besedilo razumeti »tja do Maribora«. V pripovedi manjka vrsta značilnosti in sposobnosti Pje-pe Ljubseve, kot je umeščanje telesnih sklepov po nezgodah ali pa preseganje družinskih tragedij, saj ji je nemška vojska ubila moža, odpeljala hčerko v taborišče, medtem ko je sin padel neznano kje v eni izmed partizanskih enot. Iz besedila tudi ni mogoče razbrati ročnih spretnosti, ki jih je bila sposobna med pletenjem, medtem ko je z naočniki brala časopis. Luisa Gergolet je ocenila, da bi knjiga morala biti izdana vsaj deset let prej, ko je bila hči še živa. Pred sprejetjem naloge je bila v velikih dvomih, a jo je branje prepričalo v vrednost izdajateljskega napora. V rokopisu je zaznala dušo svoje vasi in izročila, ki ga nosi v sebi skozi Jožefo Lakovič Jarc. Pred zaključnim nastopom moškega pevskega zbora Jezero s tremi pesmimi pod vodstvom Zulejke Devetak je bilo na sporedu predvajanje šest minut dolgega in etnografsko zanimivega filma, ki ga je v okviru študija na akademiji v Ljubljani posnel leta 1976 Dario Frandolič. V njem nastopa Jožefa, a brez zvoka, ker razlika v tehnologiji na razdaljo 35 let tega ne dovoljuje. (ar) Nedelja, 13. junija 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Težko se zgodi, da človeka, ki se skoraj štiri desetletja giblje med novinarstvom in politiko, kaj spravi s tira. Pa se le zgodi. Meni se je to zgodilo samo nekajkrat v življenju. Enega teh primerov se živo spominjam. Bilo je v drugi polovici aprila 2008, v letu, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in je zunanji minister Dimitrij Rupel vodil številne delegacije po Evropi in izven nje. Bili smo v številnih kriznih žariščih, med drugim na Bližnjem vzhodu. Takrat je obstajalo upanje, da se bosta Izrael in palestinska oblast nekako dogovorila in da bo v regiji zavladal mir. Busheva administracija je v to vložila veliko naporov, državna sekretarka Condoleezza Rice se je skoraj v celoti posvetila Bližnjemu vzhodu, ob koncu leta 2007 so v ameriški vojaški akademiji v Annapolisu sklicali mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu, na valu te konfe- rence je zavladal zmerni optimizem. Ruplu je razloge za optimizem odvzel že dan pred prihodom v Izrael generalni sekretar Arabske lige Amr Musa: »Vsi Vam bodo zagotovili, da se pogovarjajo, dejansko pa se ne dogaja nič,« je odrezavo dejal. Zares so nam tako Palestinci kot Izraelci zagotavljali, da potekajo pogovori, čeprav seveda obstajajo težave. Obisk v palestinskem begunskem taborišču je bil šokanten: veliko otrok, ljudi brez zaposlitve in brez upanja v prihodnost, dejansko na ramenih Združenih narodov, in to že desetletja, visok že-lezobetonski zid, veliko višji od berlinskega zidu, ki ločuje palestinska ozemlja od Izraela, z dvojno kontrolo ob prehodu; kontrolo, ki je bila za nas, Zahodnjake, bolj simbolična, za Palestince pa seveda zelo stroga. Upanje v ureditev odnosov, to je bila želja, ki jo je človeku vzbudil ta obisk; in dejansko so o tem govorili vsi. Vsi palestinski voditelji in vsi izraelski voditelji. Razen ... Da, razen takratnega voditelja opozicije Benjamina Netanjahuja, sedanjega predsednika izraelske vlade. Njegova izvajanja so bila šokantna. Sedel je za mizo v lepem izraelskem hotelu - srečanja z opozicijo običajno potekajo na »nevtralnem« terenu, torej v hotelu - in brez ovinkarjenja povedal, da Palestinci niso noben problem. Problem je Iran, ki resno ogroža nevarnost Izraela.« Iz dokaj dolgega in nič kaj prisrčnega pogovora je izhajala njegova politika. Palestincem omogočiti, da delajo na svojem ozemlju, vendar vedno pod izraelskim nadzorom, Iran pa bo treba vojaško premagati. Takrat se je veliko govorilo o možnosti, da bi to opravil George W. Bush pred volitvami, a je, hvala bogu, v Washingto-nu prevladala zdrava pamet. Tako torej razmišlja Benjamin Netanjahu. To njegovo razmišljanje me je vrglo iz tira, vendar sem spoznal tudi drugo plat Izraela. Takrat sem bil presenečen, ko so pretekli te- den izraelski specialci napadli konvoj človekoljubne pomoči za Gazo, pa me akcija ni več presenetila. To je natanko v stilu Netanjahuja, njegove politike, ki se ne zmeni za probleme ljudi, ampak se ozira zgolj na lastne interese. Napad na konvoj je bil huda izraelska strateška napaka. Seveda lahko rečemo, da je šlo za zločin, ampak zločin je v politiki definicija kratkoročnega dejanja. Vzpostavili bodo komisijo, ugotovili, da je bila operacija izvedena po navodilih, zagotovo so na ladjah našli tudi kaj orožja, kar bodo predstavili kot dokazno gradivo, in zgodba o zločinu bo tako končana. Mnenja bodo seveda deljena, s tem koncem jih veliko ne bo soglašalo, ampak hujših posledic ne bo. Trditev, da je šlo za hudo strateško napako, pa ima zagotovo dolgoročne posledice. Poskušajmo jih nanizati nekaj. 1. O Turčiji seveda ne moremo reči, da bi bila zaveznica Izraela. Nasprotno, dogajanja v Gazi so Turke -ne samo voditelje, tudi ljudi - zelo prizadela. Ko sem pred dvema letoma, v času izraelskih napadov na Gazo, preživel novo leto v Istanbulu, sem v veliko presenečenje ugotovil, da so bili napadi na Gazo razlog za odpoved vseh novoletnih slavij, vključno z velikim ognjemetom. Ko naši bratje trpijo, mi ne moremo praznovati, je bila poanta, ki ti jo je povedal vsakdo, od hotelskega receptorja do turističnega vodiča. Naučena poanta? Ne bi rekel, Turčija je vendar seku-larna država, Istanbul pa bolj kot prestolnica Ankara odkrit izraz te seku-larnosti. Ne, šlo je za resnično občuteno reakcijo. Zato ni čudno, da je solidarnostni konvoj prihajal prav iz Turčije. Izrael je v Turčiji dobil novega sovražnika. 2. Stanje v Gazi je zares nevzdržno. Gaza je eno izmed najgosteje naseljenih območij na svetu. Poleg tega je še razrušena. Ljudje živijo v razvalinah, pokriti s kako lepenko ali staro kovino, ki je prestala izraelska bombardiranja. Zaradi izraelske blokade je edini dostop pod zemljo, po tunelih, ki so jih izkopali med Gazo in Egiptom, kjer se prerivajo egiptovski vojni dobičkarji in prodajajo slabo robo za petkrat višjo ceno. Vse, tudi opeko ali vrečo cementa, lahko kupiš samo na črni borzi. Najmanj petkrat dražje, kot to velja samo nekaj metrov stran, onkraj blokade. Prebiti blokado torej ni dejanje predrznosti, je dejanje človeške solidarnosti, to velja zelo jasno povedati. Zahodni svet je na to stanje pozoren in Izrael si je nakopal veliko neprijate-ljev. Ti bodo ostali tudi takrat, ko bo napad pozabljen. 3. Združene države Amerike so bile postavljene pred težko preizkušnjo. Država, ki je desetletja dosledno podpirala Izrael, tokrat ni mogla več mimo tega dogodka, ne da bi pristala na obsodbo. Obama jo je sicer ublažil do skrajnosti, vendar ni mogel uporabiti veta. Svet bi tega ne razumel. Trditi, da so ZDA pustile Izrael na cedilu, bi bilo seveda skrajno pretirano. To ni res. Res pa je, da je v Beli hiši zaradi napada zavladalo ne-lagodje in da je sedaj ameriška stran pripravljena pozorneje prisluhniti Palestincem, ker ve, da se na Neta-njahuja ne more zanesti. Politika, ki jo uvaja Obama, je diametralno nasprotna od politike, ki jo vodi Netanjahu. To je pač dejstvo in ohladitev odnosov verjetno ne bo kratkoročna. 4. Ker je moral Obama nekaj dobiti v zameno za obsodbo, je izsilil nove ukrepe proti Iranu. V Združenih narodih so jih številne države sprejele, ker je bil to očitno pogoj za (blago) obsodbo Izraela, vendar z njimi niso zadovoljne. Že Frattini je de- jal, da je treba nadaljevati s pogajanji z Iranom, Francija meni, da morajo ostati vrata za dialog odprta in enako je ocenila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ash-ton. Turčija, ki je z Brazilijo glasovala proti novim sankcijam, ponavlja, da je treba z Iranom ubrati pot diplomacije, Izrael pa govori o zgodovinskem dogodku. Izrael je edina država, ki je brezpogojno zadovoljna s sankcijami. Že to samo po sebi vodi v izolacijo. 5. Iran je seveda celotno zadevo dobro izkoristil. Ahmadinedžad je navsezadnje spreten politik, ve, kaj hoče in zna poiskati najustreznejše poteze. Seveda je obsodil resolucijo o sankcijah, vendar je tudi napovedal, da bo Iran poslal dve ladji človekoljubne pomoči v Gazo. Če pravilno tolmačim to potezo, na teh dveh ladjah ne bo orožja, verjetno niti ene same pištole; šlo bo res za humanitarno pomoč. To je velik izziv za Izrael. Če iranskim ladjam dovoli, da pristanejo v Gazi, izgubi obraz, če jih napade, bo to odkrit izziv za Iran in morda povod za nov spopad. Tu smo torej danes. Nepremišljena poteza Benjamina Netanjahuja je pripeljala svet skoraj na rob vojne. Vsa nova politika ameriške administracije, navsezadnje tudi strpnost Rusov in Kitajcev v času, ko preživlja Zahod hudo gospodarsko krizo, vse to ne bi znalo zadostovati. Izrael ima seveda pravico do obstoja, pravico ima do lastnega življenja, zagotovo pa ne sme imeti pravice, da postavlja na kocko svetovni mir. Navsezadnje lahko rečemo, da nosi prav Izrael levji delež odgovornosti, da na Bližnjem vzhodu ni miru, da Palestinci nimajo lastne države in da ni mogoče ljudem na tistem koščku zemlje zagotoviti kolikor toliko trajnega sožitja. Na nešteto mednarodnih poskusov so Izraelci odgovarjali z izmikanjem, nadaljevali so z gradnjo novih naselij na zasedenih ozemljih in enostavno ne pristanejo na logiko sožitja s palestinskim narodom in take ali drugačne delitve oblasti na ozemlju, na katerem ta dva naroda živita. Prejšnji konec tedna sem bil v Berlinu. Tudi tokrat sem obiskal nekaj krajev, ki spominjajo na holokavst. V zadnjem času sem o tem vprašanju veliko prebiral, tudi o pokolih, ki jih zgodovina postavlja na rob, v Litvi, v Ukrajini, v Belorusiji. Za Auschwitz vedo vsi, za številne druge kraje le malokdo. Vse to je bilo grozno, bil je zločin nad človeštvom. V Nemčiji je spomin na vojne grozote močno prisoten; nanj spominjajo obeležja, razstave, knjige, tako rekoč na vsakem vogalu. Milijoni nedolžnih žrtev zevajo iz teh spomenikov. In med temi milijoni ne bilo največ Judov. Zato številni ljudje še istovetijo Izrael z žrtvijo druge svetovne vojne. Dogodki, kakršen je bil napad na humanitarni konvoj, pa kažejo, da razlogov za to ni več. Svet se je dodobra spremenil in nekatera načela, začenši z načeli človekovih pravic, si počasi a vztrajno utirajo pot tudi v totalitarne sisteme. V Zahodnem svetu pa ta načela veljajo in se uveljavljajo, seveda ne brez težav, seveda ne brez odporov in brez ekscesov, vendar se uveljavljajo. Zato je tem bolj nerazumljivo, da država, ki je zrasla iz trpljenja, iz teptanja človekovih pravic, iz pokolov širom Evrope, kot svetopisemska obljubljena dežela, danes uporablja take metode. Ljudje tega ne razumejo. In verjetno je prav v tem največja škoda, ki si jo je Izrael s takimi dejanji prizadel. Prijatelji so velika vrednota današnjega časa. Danes ima Izrael manj prijateljev. 14 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Vsako leto 8.februarja praznujemo dan slovenske kulture in se spomnimo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Letos je bil za nas učence osnovne šole F. Erjavca iz Štandreža prav poseben dan. Obiskala nas je domačinka in pesnica IVANKA ZAVADLAV. Njenega obiska smo bili prav veseli, zato smo ji kot dobrodošlico zapeli veselo pesmico. Zelo lepo je bilo z njo in našimi učitelji razmišljati o kulturi. ¥ ■■■ Tonček balonček Tonček ima balonček, lep je kot sonček, zvonček zdaj zvoni, balonček pa leti. Tonček se smeji balončka pa več ni. Valentina Merlo Kaj je kultura? Kdo je kulturen človek? Kdo kulturo ustvarja? Vsa ta vprašanja so kar vrela iz nas. Gospa IVANKA nam je potrpežljivo odgovarjala. Čeprav smo še majhni, smo dobili več odgovorov. Kulturen človek je tisti, ki se lepo obnaša, ki spoštuje drugega in mu pomaga. Kultura pa ni samo branje debelih knjig, a tudi zgodovina, matematika, likovno izražanje, glasba in še veliko drugih stvari. Kulture ne ustvarjajo le pesniki in pisatelji, ampak tudi glasbeniki, kiparji, gledališki in filmski igralci. Kulturo ustvarjajo vsi, ki iščejo lepoto. Gospa IVANKA pa nam je pripovedovala tudi o svojih pesmicah. Vsi smo že od prej poznali glavnega junaka njenih pesmic TONČKA. Zima Zima, zima bela, končno je odšla, je ptička zdaj zapela, bo pomlad prišla. Erik Stakul in Saša Nanut Dober dan! Jaz sem ptička, ki ima rdeča lička. Rdeče je tudi moje srce. Dobro letim, še boljše žvrgolim, cin, cin, cin. Elisa Klanjšček Jaz in moj bratranec Jaz in moj bratranec, to je pravi boj, a potem, si oprostiva, kar takoj. Elia Rumiel Mi ffi\ Netopir O netopir ubogi ti, kje si, ko se dan zbudi. Rad bi ti pomagal, a te ni! Pazi, pazi na drevesa pazi, ti! Gaspar Možina Maček tobi Ko po hiši miško hodi, to začuti maček Tobi. ker sem zelo lačen, mleko, mleko hočem. Ljubiša Tonček Makaronček Tonček Makaronček, v šolo gre, naloge piše; v šoli tudi riše, Tonček zdaj leti vse više in više Gabriel Braini „¿Mr*«**"1**H""* / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. junija 2010 15 »v Učenci petega razreda so nam osvežili spomin s še nekateremi pesmicami. Zelo so nam bile všec, saj spominjajo na to, kar vsi mi doživljamo doma in v šoli. Izvedeli smo tudi o časih, ko je bila ona majhna in je v šolo hodila bosa, ker ni imela čevljev. Avtomobilov takrat in bilo. Trikrat na dan je jedla polento. V šoli ji niso dovolili, da bi se pogovarjala v slovenščini, govorili so le italijanski jezik. V prvem razredu so pisali s svinčnikom, v naslednjih razredih pa s peresom, ki so ga namočili v črnilo. Učenci smo bili zelo radovedni in smo jo še naprej in naprej spraševali. Kako in kdaj je začela pisati pesmice? Povedala nam je, da je bilo to naključje. Nekega dne ji je prijateljica dala spominsko knjigo in ji je poleg risbice napisala prve rime. Imela je petnajst ali šestnajst let. Še in še je bilo vprašanj. Nanje nam je pesnica lepo in zanimivo odgovarjala. Oba zaključku smo se ji zahvalili s šopkom in vsi skupaj zapeli Prešernovo Zdravljico. Krasno smo se imeli in se gospe Ivanki zahvaljujemo, da je bila v naši družbi ter jo vabimo, da še kdaj pride. i 1J TI Palček Mlinarček palček mali, v posteljici leži, še malo, še malo in že palček spi. Vesna Devetak Tonček v šolo gre Tonček zdaj v šolo gre, cin cin, cin,cin, po cesti poje la, la, li, v šoli bo lepe pesmi pisal, en, dva, tri, pa že domov hiti. Anna Turel Pomlad Sinička sem ter tja, po vejah skaklja. Komaj čaka, da bo pomlad prišla. Zvonček pozvoni, trobentico zbudi, vijolica zadiši in sonce prihiti. Pomlad je že prišla, ptičice se veselijo in lepo žvrgolijo. Liza Paulin Junak Moj brat je junak, da nobeden mu ni enak. Mnogokrat me jezi, a z mano tudi potrpi. Jaz imam ga rad, ker on velik je junak. Victor Faggiani Mucka Muci muc, pridi sem, mama se bo jezila, če te bo dobila. Lepa mucka teci, teci, drugače pridem tja, da mi ne boš več nagajala! Katerina Pecorari Petice Petice niso enice, Marko pa hoče le desetice. Ko petica prileti, se mama in učiteljica jezi. Sedaj Marko le desetice ima, petice padle so v lonec, pesmice je konec. Thor Terpin 16 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V moderne zemljevide so južni konec celine kot prvi vrisali Portugalci. Leta 1487 je Bartolomeu Dias dosegel točko, danes znano kot Rt dobre nade, ki pa ni najjužnejša točka Afrike. Važnejši od rta je bil zaliv, kjer danes leži Cape town. Portugalci so ga uporabljali kot oporišče za ladje, ki so v kasnejših letih plule v Indijo ali na Kitajsko in nazaj. OBLETNICA - 100 LET JUŽNE AFRIKE Od Jana van Riebecka do Nelsona Mándele Bruno Križman Nogometno svetovno prvenstvo se je pravkar začelo, sredi velikega dogodka pa je tudi država, ki ga gosti. 31. maja je beležila svojo stoletnico. Na ta dan so namreč leta 1910 razglasili združitev pokrajin Cape, Natal, Transvaal in Oranje v Zvezo Južne Afrike. Omenili smo, da bodo 100-letnici zabeležili. Običajno se tako visok jubilej praznuje, na jugu črne celine pa je bilo v sto letih bolj malo ali nič praznovanja za črnsko večino. Lepo pa so točke nabirali beli kolonizatorji, v sklepni fazi pred osvoboditvijo izraziti izkoriščevalci in zatiralci. 31. maj je že malo prej pomenil važen mejnik na tamkajšnjih tleh. Leta 1902 so na ta dan v mestecu Ve-reeniging, nedaleč od Johannesburga, podpisali premirje druge, tri leta trajajoče, anglo-burske vojne, ki je naštela kar 85 tisoč žrtev, veliko razdejanje in zamere prvih evropejskih priseljencev iz Nizozemske za grozodejstva Britancev nad civilnim prebivalstvom. V moderne zemljevide so južni konec celine kot prvi vrisali Portugalci. Leta 1487 je Bartolomeu Dias dosegel točko, danes znano kot Rt dobre nade, ki pa ni najjužnejša točka Afrike. Važnejši od rta je bil zaliv, kjer danes leži Cape town. Portugalci so ga uporabljali kot oporišče za ladje, ki so v kasnejših letih plule v Indijo ali na Kitajsko in nazaj. Presenetljivo je, da si niso omislili nobene trdnejše strukture. verjetno zato, ker so jih zgradili višje ob vzhodni afriški obali. Ker so na daljni vzhod plule tudi ladje drugih narodnosti, so na primerno oporišče kot prvi pomislili Nizozemci, tedaj dejanski gospodarji današnjega indonezijskega otočja. Pri njih je kraljevala mogočna trgovska družba Vereenigde oost-indische Compagnie, v literaturi bolj znana z angleškim nazivom Dutch East India Company. Bila je dejansko država v državi s šest tisoč plovili in morda 100 tisoč uslužbenci. V Rotterdamu so mrzlično pretovarjali tovore iz prekooceanskih ladij na plovila, ki so oskrbovala druga severnoevropska pristanišča. Družba je leta 1652 sklenila, da izkoristi politično praznino na jugu Afrike in je tja namenila 80 svojih uslužbencev, z nalogo, da ustanovijo trdno postojanko s primernimi vojaškimi zmogljivostmi, z ladjedelnico za popravila in seveda s stanovanji, lazaretom in prenočišči. Skupino je vodil Jan van Riebeck, eden najbolj uspešnih konkvi-stadorjev na afriških tleh. Velik uspeh, ki ga je začelo hitro beležiti oporišče, je tja privabljal dejansko vse ladje, ki so plule okoli Afrike. Naraščale so potrebe po hrani in nekaj nizozemskih priseljencev je izposlovalo odpust iz trgovske družbe in na lastno pest začelo s poljedelstvom in živinorejo. Zelo hitro je v zaledje zašla tudi vinska trta in pokrajina je še danes znana po vzorno urejenih vinogradih in vinih vrhunske kakovosti. Širitev v zaledje je pomenila izpodrivanje domačega črnskega prebivalstva, ki je živelo zelo primitivno, v najtesnejši harmoniji z naravo. Do velikih spopadov ni prihajalo, ker je bilo orožje belcev daleč nad ofen-zivnostjo domačih sulic, palic in kamenja. Obetavnost nove pokrajine je za več kot tri stoletja zapečatila usodo avtohtonih prebivalcev, ki so se morali od te- daj naprej le umikati in sprejemati vse agresivnejšo prisotnost kolonizatorjev. Delovna razmerja so prešla v suženjstvo, največ pa so v tem pogledu prispevali lovci, ki so sužnje lovili ob Gvinejskem zalivu in v Angoli. Kot spretni mornarji so Nizozemci dodatno napadali portugalske ladje, ki so iz Angole sužnje prevažale v Brazilijo in jih preusmerjali v Kapstadt (Cape town). Težko razumljivo je, da se tedanja prva svetovna velesila Velika Britanija ni posebno zanimala za točko na jugu Afrike. Skomine so nastopile istočasno z Napoleonovo dobo zaradi zavarovanja morskih poti. Britanci so jug Afrike zasedli komaj ob koncu 18. stoletja, zadeve pa so se lotevali le iz vojaškega vidika. Kolonizacija je nastopila komaj leta 1820, botrovala pa ji je gospodarska in družbena kriza na domačih tleh. Londonska vlada je stimulirala izseljevanje, da bi razbremenila domačo napetost. Na afriških tleh so prišleki iz Škotske in Walesa naleteli na neprijazen sprejem. Potomci nizozemskih pionirjev so se po skoraj 200 letih prisotnosti in dela počutili doma in zemljo imeli za svojo, čeprav so jo predhodno enostavno odvzeli domačinom. S prisotnostjo britanske vojaške posadke se je odpor kopičil, ni pa imel možnosti, da bi se razvil v odkrit spopad. Naraščajoča trenja so prispevala, da je del Nizozemcev enostavno naložil vse svoje imetje na vozove z volovsko vprego in se odpravil proti severu, v malo znano notranjost dežele. Pojav je trajal od leta 1836 do leta 1854 in je v zgodovinopisju znan kot »Voortrekk« ali »pohod naprej«. Da bi pridobili na samozavesti so se potomci Nizozemcev že imenovali »Afrikaan«, Angleži pa so jim prisodili žaljivko »Boers«, po naše kmetavzar-ji. Prizadeti so kasneje sami prevzeli tak naziv in z njim hoteli dokazati, da tudi kmetavzarji nekaj zmorejo. Voortrekk je s kasnejšo drugo anglo-bursko vojno del eposa Afrikanerjev ali Burov. Oba pojma sta obeležena v slovesnih spomenikih, literaturi in glasbi. Iz Voortrekka sta izšli dve samostojni državi. Območje kasnejšega Jo-hannesburga je pokrival Transvaal (pokrajina preko reke Vaal), okolico današnjih Bloemfonteina in Kimberleya pa Oranje Vrystaat (Orange free state). Brez pomembnih, predvsem gospodarskih, premikov se je položaj nekako utrdil in britanska vlada je priznala samostojnost obeh republik. Voortrekkerji so imeli svoji novi domovini za obljubljeni deželi. Začeli so razvijati predvsem živinorejo, kajti za žlahtnejše poljedelstvo ni bilo dovolj padavin. Na veliko so pobijali slone za pridobivanje dragocene slonovine. Značilnost njihovega delovanja pa je bila brezobzirnost do avtohtonega prebivalstva, ki je bilo po njihovem pojmovanju »od boga poslano, da bi delalo za njih«. Dokaj ohlapni državni upravi Transvaala in Oranja so nadomeščale vaške straže in prostovoljci, ki so si lastili pravice policije in sodstva. Za večje napadalne posege so si izmislili »komande«, oborožene skupine, čigar ime je prišlo do naših časov. Težko si je zamisliti nadaljni razvoj obeh republik, ko bi v Oranju leta 1867 ne prišlo do usodne najdbe diamantov, leta 1886, na mestu, kjer danes stoji Johannesburgu (Witwatersrand) pa zlata. Obe najdbi sta povzročili kaotičen vdor desetin tisočev iskalcev, ki so pod svojimi nogami po-mendrali vse. Trenja med samostojnima republikama in prišleki (uitlanders) pretežno britanskega izvora in Britanci so se kopičila. Prišlo je do vojaške britanske zasedbe Transvaala (1877) in do kratkotrajne prve anglo-burske vojne (1881). V njej so presenetljivo zmagali Buri, Britanci pa so po analizi poraza jasno dojeli, da je bil njihov odnos do spopada povsem podcenjevalen. Do nove vojne je prišlo leta 1899, v tem primeru pa so Buri precenjevali svoje moči in si dovolili nekaj potez, ki so ob vojaških zmagah prinesle tudi britansko prekomerno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. »Kaki«, kot omalovažujoče Britance zaradi barve uniform imenujejo Buri, so pustošili polja, požigali farme, ženske, otroke in starejše moške pa zaprli v koncentracijska taborišča. Po triletni vojni so našteli 22 tisoč britanskih padlih vojakov, 9 tisoč burskih in le nekaj manj kot 28 tisoč žrtev taborišč. Umrlo je tudi 30 tisoč avtohtonih domačinov. Iz druge anglo-burske vojne je daljši konec potegnil mladi Winston Churchill, ki je bil v vlogi vojnega dopisnika zajet. Uspelo mu je zbežati in iz dogodivščine je napisal knjigo, ki je bila najboljša propaganda za izvolitev v britanski parlament. Sadov svojih spletk pa ni dočakal pokrovitelj druge vojne Cecil Rhodes, tedaj nesporni kralj diamantov in zlata ter dejanski lastnik današnjih držav Zimbabweja in Zambije, do dekolonizacije znanih z imenoma Južna in Severna Rodezija. Rhodes je umrl le nekaj mesecev pred koncem vojne. Po premirju iz leta 1902 in strni-tvi štirih pokrajin v Zvezo se je gospodarstvo stalno krepilo, z njim pa tudi zavest črnskega prebivalstva, ki je imelo v sindikatu rudarjev svojo hrbtenico. Nov zagon proletariatu so dale ideje, ki so do tja pronicale iz oktobrske revolucije. Osnovala se je tudi večrasna komunistična partija, ki pa je bledolične-že izgubila, ko so v Moskvi spremenili gledanje na Južno Afriko in nanjo mislili kot na državo črnopoltih ljudi. Organiziranost KP se je vsekakor ohranila in okrepila do take mere, da je v času ostrih bojih gibanja African National Congress (ANC) slednjemu narekovala tempo in dajala navodila. V Južno Afriko priseljeni Litvanec, znan z vzdevkom Joe Slovo, je bil izjemen ideolog. Večala so se tudi trenja med (bogatimi) Britanci in Afrikanerji (poor whites). Politična moč slednjih, ki so bili številčnejši, je manjšala materialno razliko, zanimiv nov zagon svojim nezdravim težnjam (zatiranje in rasno razlikovanje) pa je prišel tudi od idej, ki so prihajale iz nacistične Nemčije. Čeprav je med drugo svetovno vojno Južna Afrika prispevala okoli 220 tisoč vojakov zavezniškim silam, se je na volitvah leta 1948 in kasnejših do take mere okrepila rasistična politika, da je na koncu vzpodbujala izbruhe upora in brutalnega dušenja krajevnih ljudskih vstaj. V tem času smo že v dobi Nelsona Mandela, čigar zgodba je zelo znana in aktualna. Za priliko nogometnega prvenstva bo brez dvoma prihajalo na površje vprašanje varnosti. V Južni Afriki beležijo kakih 50 umorov na dan. Tarče napadov so v pretežni meri novi buržuji v domači družbi, kajti morebitno socialistično usmeritev so v spremenjenih svetovnih ravnotežjih hitro opustili in se preusmerili v divji kapitalizem s pokazatelji, ki so sicer vidni v vsej vzhodni Evropi. Večjo živčnost povzročajo napadi na osamljene farme belcev. Baje so avtohtoni prebivalci po osvoboditvi ubili že tri tisoč farmerjev. Zelo jasno se krepijo težnje po nekem obračunu z nekdanjimi zatiralci, kjer bi se moralo preliti tudi nekaj krvi. Tranzicija med zadnjo rasistično vlada in Nelsonom Mandelo je bila namreč v okviru največjega obzira in s formalnim in neiskrenim ke-sanjem so se izmazali tudi zločinci. Konec marca sta si dva črnopolta delavca poiskala pravico sama in ubila zloglasnega Eugena Terreblancha, ki se ni hotel pokesati za svoje grehe in v zaporu raje prebil tri leta (od petih odmerjenih). Še malo pred smrtjo je Terreblanche obljubljal novo svobodo za Afrikaner-je in v docela rasistični retoriki vojno proti »čefurjem«. Kaj se bo zgodilo, ko bosta na sodišče prišla fanta, ki sta Ter-reblancha ubila? / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. junija 2010 17 Na slikah nekaj prizorov iz Prekmurja, kjer živi madžarska manjšina. Pod naslovom kulturni dom v Lendavi, spodaj pa nekaj javnih in zasebnih dvojezičnih napisov. POROČILO SVETA EVROPE O MANJŠINSKIH JEZIKIH V SLOVENIJI Razkorak med zakonodajo in dejanskim izvajanjem eden glavnih problemov Bojan Brezigar Odbor ministrov Sveta Evrope je 26. maja sprejel poročilo o izvajanju Okvirne listine za regionalne ali manjšinske jezike v Sloveniji in tudi priporočila Sloveniji glede nadaljnjega izvajanja te listine. Priporočila so zelo kratka, saj obsegajo samo pet točk, vendar zaobjemajo celotno problematiko odnosa slovenske države do manjšin, ki živijo na njenem ozemlju. Prvo priporočilo zadeva zahtevo po definiciji območij v državi, kjer sta bila tradicionalno v rabi nemški ali hrvaški jezik ter zahtevo, da Slovenija, v sodelovanju s prebivalstvom, ki govori te jezike, vključi v okvir zaščite po evropski listini tudi nemški, hrvaški in srbski jezik. Drugo priporočilo zadeva zahtevo po razjasnitvi stališče glede prisotnosti bošnjaškega jezika na ozemlju Slovenije, prav tako v sodelovanju z zainteresiranim prebivalstvom. Tretje priporočilo govori o nujnosti po razvijanju učenja romskega jezika in kulture na vseh primernih ravneh. Četrto priporočilo je namenjeno madžarščini in italijanščini. Tu ministri Sveta Evrope pozivajo Slovenijo, naj sprejme primerne ukrepe, da se zmanjša razpon med zakonskim okvirom in praktičnimi ukrepi v zvezi z rabo teh dveh manjšinskih jezikov v javnih storitvah, v gospodarskih in družbenih dejavnostih in v odnosu s krajevnimi izpostavami državne uprave. Zadnje, peto priporočilo pa vsebuje poziv Sloveniji, naj okrepi ukrepe za dvig zavesti o regionalnih ali manjšinskih jezikih v javnem šolstvu in v sredstvih obveščanja. 40 strani dolgo poročilo Ob priporočilih je odbor ministrov Sveta Evrope sprejel tudi 40 strani dolgo poročilo, ki zadeva vse aspekte izvajanja Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike v Sloveniji. Poročilo se začenja z obravnavo odzivov Slovenije na pri- poročila, ki jih je Odbor ministrov Sveta Evrope pred tremi leti naslovil Sloveniji,l ob koncu prejšnjega ciklusa ocenjevanja izvajanja Evropske listine s strani Slovenije. Na prvem mestu je tudi tokrat vprašanje hrvaškega in nemškega jezika. Ze v prejšnjem poročilu je namreč Svet Evrope pozval Slovenijo, naj to vprašanje reši z določitvijo ozemelj, na katerih živi prebivalstvo, ki govori ta dva jezika. Za nemščino gre za predele Štajerske in za območje na Dolenjskem v občinah Dolenjske toplice in Semič, pri hrvaščini pa gre za območje v Beli krajini, v bližini Metlike, predvsem za Radovico in Bojanjo vas. Glede tega v zadnjih letih Slovenija ni sprejela nobenega ukrepa in odtod ponovni poziv Sveta Evrope, da se določi območje prisotnosti in posledično zaščite teh dveh jezikov. Naslednje poglavje zadeva srbski in bošnjaški jezik. Predstavništvo odbora strokovnjakov Sveta Evrope je med svojim obiskom v Sloveniji v nekaterih vaseh na Dolenjskem ugotovila, da je bil srbski jezik na tistem območju prisoten že v 16. stoletju. Na popisu prebivalstva leta 1991 so ugotovili, da je tam živelo približno 300 Srbov, predstavniki te skupnosti pa so opozorili, da je srbsko prebivalstvo naseljeno v štirih vaseh. Glede na vse to je odbor strokovnjakov ocenil, da srbski jezik izpolnjuje kriterije za zaščito po Evropski listini, seveda na območju, na katerem je bila srbščina tradicionalno prisotna; gre za vasi Bo-janci, Marindol, Miliči in Paunoviči. Zato je tudi pozval Slovenijo, naj ukrepa v skladu s temi ugotovitvami. Glede bošnjaškega jezika pa odbor strokovnjakov ni prejel jasnih poročil in je zato pozval Slovenijo, naj pojasni okoliščine prisotnosti tega jezika na ozemlju Slovenije. Na vse te pozive, ki jih je odbor strokovnjakov že pred časom poslal Sloveniji, so bili odzivi dokaj skromni. Glede nemščine in hrvaščine oblasti niso posredovale zadostnih informacij in niso uvedle no- P'-RT'IErtHWA ULICA FHTTIZAN UTO GLAVNA ULICA FO UTCA benih zaščitnih ukrepov. Za ta dva jezika ni v veljavi noben izobraževalni model, oba jezika nista prisotna v javnem življenju, jezika prav tako nista prisotna v medijih, kulturne organizacije pa prejemajo od oblasti zelo skromna finančna sredstva. Glede bošnjaškega in srbskega jezika se slovenske oblasti prav tako niso odzvale na vprašanje, ali sta ta dva jezika prisotna v avtohtoni obliki na slovenskem ozemlju. Med prejšnjimi priporočilo Sveta Evrope je bilo tudi vprašanje romske skupnosti. Tu je odbor strokovnjakov ugotovil, da so bili sprejeti nekateri ukrepi v zvezi z uvajanjem romskega jezika v javno šolo in v zvezi s standardizacijo obeh oblik romskega jezika, ki sta prisotni v Sloveniji. Vendar primanjkuje usposobljenih učiteljev, kar so oblasti delno nadomestile s pomožnimi učitelji. Vsekakor pa Svet Evrope ni prejel zahtevanih pojasnil glede uskladitve ravni zaščite vseh romskih skupnosti v državi. Tudi v prejšnjih priporočilih je Svet Evrope opozoril na nujnost uskladitve praktičnih ukrepov z zakonskimi določili glede rabe madžarščine in italijanščine v javnih storitvah, v gospodarskih in družbenih dejavnostih in v odnosih med državljani in krajevnimi izpostavami državne uprave. Glede tega so ugotovili napredek, kar zadeva rabo madžarščine na sodiščih, stanje pa je še problematično v gospodarskih dejavnostih. Med zakonodajo in dejanskim izvajanjem še obstaja velik razpon in potrebna je večja proaktivna dejavnost slovenskih oblasti, da se zagotovi ustreznejše izvajanje sprejete zakonodaje. Naslednje priporočilo je zadevalo zahtevo, da se zagotovi, da kasnejše administrativne spremembe ne bodo predstavljale ovire za zaščito in promocijo italijanskega jezika. V zvezi s tem je odbor strokovnjakov opozoril na nevarnost delitve občine Koper na več manjših enot in z zadovoljstvom ugotovil, da je bil med obiskom teh krajev seznanjen, da ni namena, da bi prišlo do delitve občine. Zadnje priporočilo je bilo namenjeno sestavljavcem poročila, ki ga država periodično pošilja Svetu Evrope. Odbor strokovnjakov je želel, da bi ta poročila poleg navedbe zakonskih ukrepov vsebovala tudi podatke o izvajanju teh ukrepov, žal pa teh podatkov ni prejel. Specifika Italijanov na Obali Sicer pa so v poročilu obravnavana številna specifična vprašanja. Nekatera izmed teh zadevajo specifiko italijanske manjšine v Sloveniji in med temi velja morda nameniti nekaj pozornosti vprašanju, ki je sicer nenamerno - kajti to poročilo je bilo sestavljeno že pred časom - povezano z nedavno polemiko v zvezi z ustanovitvijo občine Ankaran. Ze v svojem prejšnjem poročilu je odbor strokovnjakov spodbudil Slovenijo, naj pospeši dialog s predstavniki italijanske narodnosti z namenom, da nekatere zaščitne ukrepe razširi tudi na druga narodnostno mešana območja v obalnih občinah, ki trenutno ne sodijo v poselitveno ozemlje italijanske narodnosti. Ze takrat je odbor strokovnjakov v zvezi z namenom, da bi razdelili Mestno občino Koper, zapisal, da zaupa , da bodo oblasti v celoti upoštevale poglede in zaskrbljenost italijanske narodnosti in ne bodo sprejele ukrepov v zvezi z upravnimi delitvami, »ki bi predstavljali oviro za pro- mocijo italijanskega jezika.« Zato je tudi Svet ministrov takrat priporočil Sloveniji, naj zagotovi, da morebitne administrativne spremembe ne bodo ovirale zaščite in promocije italijanskega jezika. Med svojim obiskom v Sloveniji so strokovnjaki Sveta Evrope ugotovili, da slovenske oblasti sploh niso začele pogovorov s predstavniki italijanske narodnosti glede širitve območja zaščite, ki je sedaj v veljavi na večjem delu ozemlja občin Koper, Izola in Piran. Predstavniki italijanske manjšine so namreč ocenili, da bi morala zaščita zadevati celotno ozemlje vseh treh občin in opozorili, da na območjih, kjer zaščita ni v veljavi, 11,2% vsega prebivalstva pripada italijanski narodnostni skupnosti. Ta območja so bila izločena, ker v času podpisa Londonskega memoranduma na njih ni bilo najmanj 25 odstotkov Italijanov. Sedaj pa strokovnjaki Sveta Evrope opozarjajo, da predstavlja izločitev teh krajev iz območja zaščite problem za italijansko narodnost in pozivajo Slovenijo, naj fleksibilno obravnava izvajanje zaščite v treh obalnih občinah. Predstavniki italijanske narodnosti so strokovnjake Sveta Evrope seznanili z namenom, da bi občino Koper razdelili na manjše občine, ne da bi v vsaki od teh občin zagotovili ustrezno raven zaščite italijanskega jezika. V poročilu so zapisali, da so jim med obiskom na Obali predstavniki oblasti zagotovili, da do delitve občine ne bo prišlo. Tako je Odbor strokovnjakov v svojem poročilu pozval slovenske oblasti, da začnejo dialog s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti in krajevnimi oblastmi z namenom, da postopoma razširijo območje zaščite na preostalo narodnostno mešano ozemlje in da naj v celoti upoštevajo zaskrbljenost italijanske narodnosti in naj v zvezi z administrativno delitvijo ozemlja ne sprejemajo nikakršnih ukrepov, ki bi ovirali promocijo italijanskega jezika. Nemci, Romi in tudi pohvale To je seveda le eno izmed vprašanj, ki jih obravnava poročilo Sveta Evrope. V njem so zajeti vsi aspekti vseh manjšinskih jezikov. Med temi je velika pozornost namenjena nemščini, s posebnim pozivom slovenskim oblastem, naj oblikujejo šolski model, ki bi zna območjih, kjer je tradicionalno prisoten nemški jezik, zagotovil ustrezno poučevanje nemščine v javnih šolah. Poročilo seveda namenja veliko pozornost tudi romski skupnosti. Slednja je bila obširno obravnavana že v prejšnjem poročilu, sedaj pa Svet Evrope opozarja na še vedno nerešena vprašanja na področju šolstva, predvsem pa na pristop do romskega vprašanja v družbi. Tu je treba izpostaviti poziv slovenskim oblastem, naj spodbujajo zavest o pomenu in sprejemanje romskega jezika in kulture kot sestavnega dela slovenskega kulturnega izročila, naj vključijo to promocijo med predmete nacionalnega izobraževalnega programa in naj spodbujajo medije, da zasledujejo enake cilje. Tu smo navedli kar nekaj kritičnih pripomb; seveda obstajajo še številne druge. Tu pa je treba pripomniti, da je poročilo seveda kritično, ker je pač naloga teh poročil, da izpostavijo probleme, vendar vsebuje besedilu tudi kar nekaj priznanj glede opravljenega dela. Ne gre torej samo za kritične ocene, ampak gre za dokaj realno oceno stanja manjšinskih jezikov v Sloveniji. 18 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Lepote Krasa so v osnovi delo narave, v dokončni obliki pa trud in zavzetost kraškega človeka, za kar mu gre priznanje, ki mu ga žal mnogi, posebej pa načrtovalci teh ali drugačnih oblik varstva tega območja, v dobri meri odrekajo. POMEMBNI BODO PREDVSEM UPRAVLJALNI NAČRTI Natura 2000: Kakšen bo vpliv na prihodnost Krasa? Svetovalna služba Kmečke zveze Kmečka zveza si vse od sprejetja naravovarstvenega ukrepa Natura 2000 postavlja vprašanje, kakšen bo lahko njegov vpliv na bodoči razvoj Krasa, posebej pa na kmetijstvo in druge tradicionalne dejavnosti na tem območju. Gre za izredno aktualno vprašanje, saj zajemajo območja Natura 2000, znana pod imenom območij pomembnih za Skup- nost (it. SIC) in Posebna varstvena območja (it. ZPS) več kot dve tretjini (12.000 hektarov) vsega tržaškega kmetijskega teritorija in več kot 90% tržaškega Krasa. Samo po sebi je umevno, da bodo pravilniki za upravljanje teh območij ključnega in odločilnega pomena za prihodnost Krasa, tako iz gospodarskega kot iz družbenega vidika. Pri tem so seveda najbolj izpostavljene tradicionalne dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstvo, do usode katerih naša skupnost ne more biti ravnodušna. Od njihove ohranitve, razvoja in posodobljanja je odvisna ohranitev zemlje v lasti tistih, ki jo že stoletja obdelujejo in so, zahvaljujoč predvsem primarni dejavnosti, ohranili svoje šege in navade, predvsem pa jezik in kulturo ter kraško kulturno krajino. Kdor želi, da se vse to ohrani, se mora aktivno zavzeti za čim ugodnejšo izdelavo pravilnikov za upravljanje ozemlja, ki je zajeto v območju Natura 2000. Če bi se namreč zgodilo, da vse prepustimo drugim, nam bodo, pa četudi v dobri veri, izdelali omenjene pravilnike po meri in potrebi priložnostnih obiskovalcev Krasa, ne pa domačega prebivalstva, ki ga je negovalo skozi stoletja in mu dalo ter ohranilo prijazni videz, ki ga ima danes. Lepote Krasa so v osnovi delo narave, v dokončni obliki pa trud in zavzetost kraškega človeka, za kar mu gre priznanje, ki mu ga žal mnogi, posebej pa načrtovalci teh ali drugačnih oblik varstva tega območja, v dobri meri odrekajo. Kmečka zveza je prepričana, da je dolžnost naše skupnosti zahtevati in doseči oblike zasčite Krasa, ki bodo sicer spoštovale in ohranjale naravne lepote tega območja, a bodo istočasno nudile domačemu prebivalstvu sprejemljivo in ustvarjalno možnost njegove uporabe, ne pa mo-rečo vrsto prepovedi in omejitev. Zato vabi stanovska kmečka organizacija vse, ustanove in posameznike, ki jim je pri srcu bodočnost naše zemlje, da se vsak po svojih močeh in pristojnostih zavzame za čim pravičnejšo rešitev problema. Neizogibno bo naša skupnost, tudi tokrat, tako kot v preteklosti, morala na svoji zemlji nemalo žrtvovati na oltarju javne koristi, v tem primeru varstva narave. Za to se vneto zavzemajo tisti, ki širokogrudno odmerjajo naravovarstvene ukrepe na zemlji drugih, saj jih to seveda ne more na noben način prizadeti. Tega ne moremo in ne smemo dovoliti, zato združimo moči in zahtevajmo, da bodo upravljalni načrti za omenjena območja čim bliže potrebam in pričakovanjem kraškega človeka. Kmečka zveza je prepričana, da je glas mnogih močnejši in vplivnejši kot glas posameznika. Kar bi sama težko zmogla, se da doseči z združenimi močmi. Vse razpoložljive informacije lahko interesenti dobijo na spletu: www.carsonatura2000.it OBVEZNO Škropljenje proti ameriškemu škržatu Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje zlate trsne rumenice in njenega prenašalca ameriškega škržata (Scaphoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je osvojila tozadevni državni normativ, ki določa zatiralne posege proti prenašalcu zlate trsne rumenice. Na vsem teritoriju FJK, torej tudi na Tržaškem, je obvezno eno škropljenje proti temu škodljivcu. Zato vabimo naše vinogradnike, naj opravijo preventivni škropilni poseg proti škržatu, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje na druge. Vinogradnik ima za zatiranje škržata dve možnosti: škropiti proti mladim štadijem prenašalca ali proti odrasli žuželki. V prvem primeru mora izvršiti škropilni poseg obvezno v dneh od 14. do 18. junija s sredstvi na osnovi FLU-FENOXURONA (Cascade 50 CD, Cripton, Flux 50 EC) ali INDO-XACARBA (Steward). Za zatiranje odrasle žuželke pa svetuje služba zatiralna sredstva na podlagi ene izmed navedenih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen, kot za prejšnja sredstva: CLORPIRIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), METOMIL (Tomyl L, Lan-nate MF, Metomil LS), ETOFEN-PROX (Agos, Trebon), TIAME-TOXAM (Actara 25 WG), PIRE-TRO (Piretro verde, Biopiren Plus, Pirecap). Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba poseg izvršiti ob koncu junija ali v prvih dneh julija. Če bo prišlo do sprememb glede časa škropljenja, bomo o tem vinogradnike nemudoma seznanili. Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne rumenice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Čas za sejanje kapusnic Če hočemo v jesenskem in zimskem času pobirati kapusnice, moramo nanje pomisliti že sedaj. Sejemo jih namreč od začetka junija vse do začetka julija. Kapusnice pripadajo družini križnic ali kapusovk (Brassicaceae). V to družino spadajo zelje, cvetača, ohrovt, brstični kapus, repa, koleraba, redkev in še nekatere druge. To so večinoma zimske zelenjadnice, obstajajo pa tudi sorte kapusnic, ki jih pobiramo v po-letno-jesenskem času. Pred gojenjem kapusnic tla obdelamo do 30 cm globoko. V glavnem potrebujejo veliko organske snovi, zato pred oranjem pognojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem. Bolje je, da gredice, kjer bomo gojili kapusnice, nekoliko dvignemo, saj slabo prenašajo zastajanje vode. Po navadi ne sejemo na stalno mesto, ampak sadike pozneje presadimo. Lahko sejemo na primer v lončke, pred presajanjem pa rahlo po-gnojimo in zalijemo. Pri gojenju kapusnic je važno kolobarjenje. Bolje je, da si ne sledijo same sebi, niti ne paradižniku, pa- priki, jajčevcu, korenju in bučkam. Med kapusnicami je najbolj poznano ZELJE (Brassica oleracea convar. capitata var. Capitata). Znane so številne gojene sorte, ki se med seboj razlikujejo po odpornosti nizkim temperaturam, kakovosti, primernosti za kisanje itd. Zelje vsebuje veliko C vitamina, druge vitamine in minerale in znižuje krvni pritisk. Zelje ima najraje vlažno in hladno podnebje ter višje lege. Zelenjadni-ca je zahteva za padavine. Če zelje dobro zalivamo, raste tudi pri nas in se prilagodi različnim tlom. Odporno je mrazu, za naše kraje pa so bolj primerne zgodnje sorte. Zemljo pripravimo, kot smo že opisali. V zavarovan prostor sejemo od konca januarja do marca, na prosto pa od aprila do junija, odvisno od sorte. Od aprila do junija presadimo zgodnje sorte, julija pa pozne. Sadimo na sončno lego, razdalje naj bodo 30-40 cm za 50-70 cm, odvisno od bujnosti sorte. Po navadi so zgodnje sorte manj bujne. Sadimo v dovolj vlažna tla, med gojenjem stalno okopavamo, zalivamo in dognojujemo z dušikom. Zgodnje sorte zelja začnemo nabirati od julija dalje, zimske pa od oktobra dalje. Med kapusnicami je pri nas precej razširjen tudi OHROVT (Bras-sica oleracea convar. capitata var. sa-bauda). Podobno kot zelje razvije glavo, vendar manj zbito in lažjo. Ohrovt potrebuje nekoliko bolj hladno in vlažno podnebje. Pri nas dobro uspeva v jesensko-zimskem času. Izmed vseh kapusnic je najbolj odporen mrazu. Zimske sorte zdržijo tudi -10° C. Ohrovt se prilagodi različnim tlom, bolje prenaša sušo, kot zelje, voda pa v tleh ne sme zastajati. Glede gnojenja je rastlina precej zahtevna in jo gnojimo podobno kot zelje. Zgodnje sorte sejemo v ogrevan prostor že februarja in presadimo v marcu. Jesensko-zimske sorte sejemo v maju-juniju, presadimo pa v juliju, ko imajo rastline 5 lističev. Sadilna razdalja naj bo 60-70 cm za 50 cm. Med gojenjem dogno-jujemo s kalijem, fosforjem, predvsem pa z dušikom, dokler ohrovt ne tvori glave. Poleti zalivamo po ma- lem in pogosto. Veliko vode ohrovt zahteva takrat, ko se glava debeli. Ohrovt nabiramo, ko so glave sklenjene in trde. Vsekakor jih moramo nabrati preden se listi, ki tvorijo glavo, začnejo odpirati. Po nizkih temperaturah postane pridelek okusnejši zaradi kopičenja sladkorja v listih. Priljubljena je tudi CVETAČA (Brassica oleracea convar. botrytis var. Botrytis), ki je glede gojenja zahtevnejša od ostalih kapusnic. Pri previsokih temperaturah in ob suši gre lahko predčasno v cvet, razen pri poletnih sortah. Prav zaradi tega jo pridelujemo zgodaj spomladi ali jeseni. Če sejemo julija, bomo imeli pridelek jeseni, sejanje v marcu pa nam da pridelek spomladi. Mesec po sejanju rastlinice presadimo v razdaljo 50-80 cm za 50 cm. Cvetača zahteva veliko vode, sicer gre predčasno v cvet. Nabiramo jo takoj, ko doraste in v več obrokih. Cvetači soroden je KAVOLIN ali BROKOLI (Brassica oleracea var. italica), ki je primeren zlasti za obmorske kraje. Gojimo ga na podoben način, kot cvetačo. Vsebuje več vitaminov kot cvetača in daje pridelek od ranega poletja do pozne jeseni. Sadike presadimo v razdalji 50 cm za 50 cm. Za konec bomo omenili še KAPUSNICE ZA OKRAS (Brassica oleracea podvrsta acephala), ki jih seje-mo v drugi polovici junija. Poleti so zelene barve in precej podobne ohrovtu, ko pa jeseni temperatura pade pod 10 stopinj Celzija, se rastline različno obarvajo. Kapusnice za okras sejemo v za-vetni prostor. Po 5-6 tednih lahko rastlinice presadimo v lončke ali pa direktno na površino, kjer bodo ostale. Posadimo jih v razdaljo 20-30 cm za 15-20 cm. Če pa jih najprej sadimo v lončke, jih bomo šele v oktobru posadili na stalno mesto. Presadimo jih na sončno lego in v tla, kjer voda ne zastaja. Med oskrbo jih stalno in pogosto zalivamo ter odstranjujemo plevel. Gnojimo z mešanimi mineralnimi gnojili. Ob ne prehudi zimi okrasne ka-pusnice krasijo vrt vse do pomladi, lahko pa jih tudi uživamo. Magda Šturman KULTURNI Št. 205 u Nedelja, 13. junija 2010 revija otroških in mladinskih plesnih skupin zskd 2010 Do svobodnega giba Trst - Stadion 1. maj, 19. junij 2010 ob 16.30 Zveza slovenskih kulturnih društev prireja revijo otroških in mladinskih plesnih skupin z namenom pospeševanja mladinskih ustvarjalnih dejavnosti, med katerimi ples zaseda vse vidnejše mesto. Na plesnem področju je to prva večja prireditev, ki jo organiziramo v zadnjih letih zavedajoč se potenciala in raznolikosti izrazov, ki jih v ljubiteljsko kulturo prinašajo mladi ustvarjalci. Pod okriljem ZSKD in njenih članic danes deluje v deželnem merilu skoraj dvajset mladinskih plesnih skupin, kar se po številčnosti uvršča takoj pod vrh najbolj razširjene zborovske in glasbene dejavnosti. Preko projekta, ki nosi pomenljiv naslov "Do svobodnega giba" želi zveza krepiti sodelovanje med samimi društvi v okviru članstva, vzpostavljati nove stike in medsebojno spoznavanje na nivoju ljubiteljske kulture v pokrajini, deželi in čezmejno. Na reviji se bodo z različnimi plesnimi zvrstmi predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev in sorodnih organizacij, italijanskih društev ter gostujočih skupin iz Slovenije. Revija naj bo praznik mladosti in plesa ter voščilo za srečno ustvarjalno pot vsem, ki bodo stopali na pot do svobodnega giba. Revijo bo otvoril nekoliko poseben program: uvodoma bodo navzoče do svobodnega giba popeljale atletinje gimnasti-čnega odseka Športnega združenja Bor, ki je revijo sprejelo v svoje prostore. Predstavili se bosta skupina kadetinj in deklic pod mentorstvom Petre Dilli. Sledil bo nastop mlajših predstavnic SKD Tabor z Op-čin. Čeprav je skupina s plesom šele začela, je imela letos že vrsto uspešnih nastopov. Deset nadebudnih plesalk se bo predstavilo s hip-hop plesom na glasbo Michela Jaksona Smooth Criminal. iz oci v oci Gostujoča skupina Plesnega centra Terpsihora prihaja iz Šempetra-Vrtojbe. Koreografinja Daša Grgič mlade plesalce vodi skozi igro in domišljijo in s tem spodbuja ustvarjalnost giba in izraza. Tematika »Mali levčki«, s katero se bodo predstavili, sloni predvsem na sodelovanju in medsebojnih odnosih plesalcev. Plesno miniaturo oblikuje sedem plesalk med 6. in 8. letom. V SKD Slavko Škamperle, ki deluje na Stadionu Prvi maj pri sv. Ivanu v Trstu, je plesna dejavnost stalno prisotna že več kot petnajst let. Poleg drugih dejavnosti goji društvo tudi vzgojo mladih pri pridobivanju plesnih veščin. Skupno bosta nastopili dve društveni skupini s tremi koreografijami modernega plesa in hip-hopa. Druga gostujoča skupina deluje v okviru Kulturno-rekreacijskega društva Alfa dance iz Trsta, ki združuje otroke in mlade od 4. do 20. leta starosti različnih narodnosti. Razvijajo osnove klasičnega baleta ter sodobnega in karakternega plesa. Nastopile bodo mlajše solistke z variacijami klasičnega baleta, mlajša Desiree Celin ter Jennifer Puleo in Maša Vodopivec na variacije Piotra Ilica Čajkovskega in Lud-wiga Minkusa, v nadaljevanju pa še trio Michela Montanari, Giorgia Schweitzer in Vida Skerk s koreografijo »Trio Minkus«. Skupina se udeležuje deželnih in državnih tekmovanj v športnem plesu. Sledili bodo mlajši plesalci od 5. do 8. leta SKD Tabor, ki jih vodi mentorica Jelka Bogatec. V okviru dveh skupin vadi kar 23 otrok, ki so v teku sezone dobro delali in se že udeležili raznih revij in nastopov. Predstavili se bodo z dvema miniaturama sodobnega plesa Revija bo gostila nadalje mladinsko skupino Just for grins, ki deluje v sklopu društva American country dance Trieste in se ukvarja z ameriškimi country plesi. Ti si v Italiji in Evropi šele utirajo pot, zato bo skupina poskušala prikazati to redkejšo in manj poznano zvrst z »venčkom« oziroma »medleyem« zadnjih novosti in velikih klasikov countryja. Plesni »maratom« bo zaključila mladinska plesna skupina Amaterskega športno-kulturnega društva Kremenjak, ki prihaja iz Jamelj na Goriškem, kjer je plesna tradicija dobro razvita. Dekleta se redno udeležujejo raznih delavnic in vidno napredujejo v kakovostnih nastopih. Na program so uvrstile dve koreografiji modernega plesa za energični zaključek plesnega praznika. Projekt sta omogočila Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokrajina Trst s prispevkom. Ime in priimek: Nicoletta Ferfoglia Kraj in datum rojstva: Trst, 12.9.1990 Zodiakalno znamenje: Devica Kraj bivanja: Brišče Stan: Prosta Poklic: Univerzitetna študentka Najboljša in najslabša lastnost: Odločnost in trma Nikoli ne bom pozabila: Počitnic na Malti Če bi se ponovno rodil, bi bil...: Ar- heologinja Ko bom zadel na loteriji...: Bom stalno potovala in del zadetka namenila medicinskemu raziskovanju Idealno potovanje, na katerega sem bil/bi šel: Pariz Hobiji: Branje Knjiga na nočni omarici: Avtobio-grafija Baracka Obame Najljubši filmski igralec/ igralka: Liam Neeson Kulturnik/ osebnost stoletja: Nelson Mandela Moje društvo: SKD Vesna iz Križa Moja vloga v njem: Odbornica Ko se prebudim je moja prva misel: Koliko manjka do počitnic?? Moj življenjski moto: »Živi in pusti živeti!« Moje sporočilo svetu: Več ukrepov, manj besed agenda-agenda-agenda lintErcampus MffoJI I i „hj-ih riArJ: i^JFI UtaJtflj Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij INTERCAMPUS 2010, ki bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote, 17. julija 2010. Prijavnico in razpis dobite na spletni strani www.zskd.org. Na razpolago je še nekaj prostih mest, pohitite s prijavami! PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB prireja GLASBENO POLETNO SREDIŠČE namenjeno otrokom od 6. do 12. leta, ki bo potekalo od 5. do 16.7.2010. Spoznavali bomo svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata. Prijave in informacije na tel. 338 41 99 828 (Romina). ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz viš-ješolcev in mladih pevcev do tridesetega le- ta starosti. Vaje MlPZ bodo 10.6. in 11.6 ob 20. uri na sedežu Glasbene Matice v Trstu (ul. Montorsino 2) in 2.9., 3.9., 8.9., 9.9., 10.9. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Za informacije pokličite urade ZSKD. ZANIMIVO ZA LJUBITELJE POEZIJE Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Kriški teden 2010 SKD Vesna iz Križa vabi vse tiste, ki bi radi preživeli prijetne junijske večere, na Kriški teden. To je niz dogodkov, ki jih domače društvo prireja junija meseca. Letošnja izvedba bo razčlenjena na štiri večere. Otvoritveni večer bo potekal v soboto, 12. junija, v Ribiški hiši v Križu, s pri-četkom ob 20.30. Na sporedu bo otvoritev fotografske razstave »Iz morja v gore« Mirne Viola in Marjetice Možina ter de-gustacija vin vaških vinogradnikov. Za glasbeno točko bodo poskrbeli učenci glasbene šole iz Sežane, in sicer kvartet klarinetov iz razreda učitelja Branka Trif-koviča in Trio flavt iz razreda učiteljice Ta-mare Tretjak. Drugi večer Kriškega tedna bo potekal v četrtek, 17. Junija s pričetkom ob 20.30, v vaškem agriturizmu »Pri Bibcu«. Tokrat bo večer posvečen petju: nastopala bosta domači MoPZ Vesna in MoPZ Lopar iz Loparja. MoPZ Vesna je bil ustanovljen leta 1949 in od takrat redno sodeluje na raznih vaških prireditvah ter na revijah kot sta Primorska poje ali Pesem ne pozna meja (katere je tudi eden izmed ustanoviteljev). Zbor že dve leti vodi Rado Milič. MoPZ Lopar pa je bil ustanovljen leta 1997. Taktirka Vladislava Korošca vodi zbor na raznih prireditvah v vasi, krajevni skupnosti, občini in na reviji »Primorska poje«. Predzadnji večer letošnjega Kriškega tedna bo potekal v znamenju orientalskih plesov. Nastopala bo namreč sku- pina plesalk trebušnih plesov društva »Lunin tempelj«. Predstava bo v petek, 18. Junija, v domu A. Sirka v Križu, s pričetkom ob 21.30. Plesalke vodi Yasmin Anuby. Ya-smin se že od mladih let ukvarja z orientalskimi plesi. Začetno so ji bili le v razvedrilo, po nekem nastopu v Gradežu pa je razumela, da želi čar teh plesov deliti s širšim občinstvom in tako je organizirala prve tečaje. Zaključni večer bo posvečen najmlajšim : nastopila bo gledališka skupina Radijskega odra z igro »Medvedek Pu«. Tudi tokrat bo večer potekal v domu A. Sirka, s pričetkom ob 20.30. Režiserka Lučka Susič je priredila priljubljeno delo angleškega pisatelja A. A. Milne-ja. Glavni junak predstave je priljubljeni medvedek Winnie the Pooh, ki je zaživel najprej v knjigah Medved Pu in Hiša na Pujevem voglu pisatelja A. A. Milneja, potem pa še v seriji risank Walta Disneya. Splet odrskih prizorov pripoveduje o prihodu Tigra v Stoletno hosto in o Sivčkovem rojstnem dnevu. Učinkovita pravljična scena je delo Magde Samec, glasbo je podpisal Aljo-ša Saksida, koreografijo pa JelkaBogatec. Igri bo sledil svetoivanski kres pri »Procesiji«, s katerim se bo Kriški Teden 2010 zaključil. Odborniki SKD Vesna so pri pripravi letošnje izvedbe vložili veliko časa, truda in energije, da bi vsem obiskovalcem ponudili prijetne in zabavne poletne ve- gropada Kulturno društvo Skala 19. junija bo v prostorih Gospodarske zadruge Skala v Gropadi velik praznik. V soboto zvečer bo slavnostni koncert MePZ Skala - Slovan ob priliki 20-letnice neprekinjenega kulturnega delovanja. Sicer ima kulturno društvo Skala že več kot stoletno zgodovino, saj so v Gro-padi, v tej majhni vasici na vzhodnem Krasu postavili temelje kulturnemu delovanju že daljnega leta 1885. V glavnem je to delovanje kot tudi še danes, temeljilo na pevski dejavnosti. Zbor je bil takrat zelo številčen, saj nam podatki pravijo, da je bilo kar 48 pevcev, in če pomislimo, da je Gro-pada takrat štela okrog 400 prebivalcev, je bilo to število pevcev res enkratno. V vasi je na začetku dvajsetega stoletja delovala tudi čitalnica. Med prvo svetovno vojno je tudi v Gropadi zavladal nekajletni kulturni mrk in komaj leta 1919 je v vasi ponovno zapel vaški zbor ob priliki mogočne vaške Veselice. Ustanovili so tudi ljudski oder in zopet je bila obnovljena tudi čitalnica. Že leta 1927 pa je fašizem ukinil to pestro in bogato dejavnost, ki je ponovno zaživela komaj 18. avgusta 1946, ko so v vasi svečano proslavili 40-letnico obstoja domačega društva. Društvo je tedaj imelo ponovno pesvski zbor, tamburaše in dramsko skupino. Prav kmalu je tudi to kulturno delovanje popolnoma zamrlo in kot eden glavnih vzrokov je bilo prav gotovo pomanjkanje prostorov. Po skoraj dvajset let dolgem obdbju kulturnega mrka pa je v Gropadi kulturno društvo končno ponovno zaživelo in tokrat neprekinjeno do danes. Pevski zbor Skala je še danes temeljni steber kulture v Gropa-di. Takrat, leta 1985, je vajeti skoraj pet-desetčlanskega zbora prevzela mlada in sposobna Anastazija Purič in ga uspešno vodila celih dvanajst let. Od takrat je minilo že celih petindvajset let in tudi v Gro-padi je prišlo do marsikaterih sprememb. Leta 1997 je vodenje zbora prevzel pevo-vodja Herman Antonič, ki zbor uspešno vodi tudi danes. Od leta 2001 pa se je pevski zbor Skala združil s pevskim zborom Slovan iz bližnjih Padrič. Zbor od vsega začetka redno nastopa na reviji Primorska poje in kot gost tudi na reviji cerkvenih pevskih zborov. Seveda je tudi vedno prisoten na vseh vaških prireditvah v obeh bližnjih vaseh. Letos, ob 25-letnici svojega neprekinjenega delovanja so si kulturni delavci v Gropadi zamislili slavnostni koncert skupno z Lovskim zborom Doberdob, ki praznuje prav tako letos srebrno obletnico svojega obstoja in ima poleg tega tudi istega pevovodjo, to je gospod Herman Antonič. Koncert bo v prosotih Zadružnega doma Skala, ki je v ponos vsem vaš-čanom in v katerem se poleg pevskih vaj vrstijo še razna kulturna srečanja. Časi se spreminjajo, a naloga kulturnega društva Skala ostaja še vedno nespremenjena: ohranjanje slovenske besede in kulture. Št. 96 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu MJKl.V-.tl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 13. 6. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Draga mladih vabi zamejsko mladino od 9. do 11. julija v Maribor MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti Druženje med mladimi iz zamejstva, zdomstva in iz Slovenije, sklepanje novih prijateljstev, debatiranje o aktualnih vprašanjih, ki so ključna za sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. To in še marsikaj drugega je Draga mladih. Letošnji mladinski forum bo od 9. do 11. julija v Zavodu A.M. Slomška v Mariboru, že vrsto mesecev pa se redno sestaja odbor, ki pripravlja prireditev. Odbor sestavljajo predstavniki mladinskih organizacij iz Slovenije, Koroške in našega zamejstva, med katerimi je tudi MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti. Ta mladinska organizacija iz Trsta si je pred 20. leti zamislila in prvič organizirala Drago mladih v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Neža Kravos, študentka arhitekture, zastopa MOSP v pripravljalnem odboru. Katera je tema letošnje Drage mladih? Letošnji tematiki bosta revščina in socialna izključenost. Za naslov smo si izbrali stavek ŽIVI IN PUSTI SLED, ki govori o pomenu socialnega dela za lju- Neža Kravos di v stiski. Tema je aktualna, saj je danes marsikdo izključen iz družbe, pa ne nujno zato, ker bi bil npr. revež ali alkoholik. Včasih le zato, ker ne ustreza standardom, je druge narodnosti, se ne oblači kot sovrstniki in obnaša kot ostali. S to tematiko smo se v življenju že vsi srečali, le da ji verjetno ne dajemo preveč pomena, ker se večina izmed nas ni nikoli počutila na tak način in nas trenutna družba ne spodbuja, da bi se poglobili v ta problem. Tema je zanimiva, bojim se pa, da zaradi brezbrižnosti, ki nas obdaja, ni ravno taka, ki bi pritegnila vse mlade. Kateri gostje in iz katerih zornih kotov bodo osvetlili temo? Draga mladih se bo začela s predavanjem Zlatka Blažiča iz društva Srečanje, avtorja znane knjige »Zgodovina moje heroinske odvisnosti«. Vtis imam, da bo zelo zanimivo... V soboto in nedeljo sta na vrsti okrogli mizi, pri katerih bodo sodelovali klinični psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Aco Pros-nik, psiholog Bogdan Polajner, profesor Dalmatinski večer pod lipami Kulturni center Lojze Bratuž ponuja ob zaključku sezone izredno zanimiv in poleten večer z mladostniško radoživimi melodijami in pesmimi, ki bodo ponudile poslušalcem razbremenjujoče odseve dalmatinske kulturne dediščine. V soboto, 19. junija 2010 ob 20.30, v slovenskem centru v Gorici, bosta nastopili Glasbeno društvo Tamburjaši in klapa Motovun. Glasbeno društvo Tamburjaši prihaja iz Vipave in so druga generacija tamburjašev na OŠ Draga Bajca. Društvo deluje pod mentorstvom glasbene pedagoginje Vlaste Lo-kar Lavrenčič in skupno šteje 13 članov. Mladi Tamburjaši se redno udeležujejo nastopov doma in v tujini, kot tudi tekmovalnih srečanj. Od leta 2008 so na državnem tekmovanju prejeli visoka priznanja s pohvalo, kot tudi zlato priznanje na mednarodnem festivalu hrvaške tamburaške glasbe v Osi-jeku. V svojem repertoarju igrajo originalne tamburjaške skladbe, slovenske ljudske in priredbe popularnih skladb. Po koncertu bo vsem udeležencem na voljo privlačna družabnost ob sar-delah in malvaziji. na ekonomski poslovni fakulteti Matjaž Mudelj, direktor jezuitske službe za begunce v Sloveniji p. Robim Schweiger in Jože Andolšek oz. kak mlad, ki je deloval v Angoli. Iz Trsta pa smo povabili socialno delavko Kristino Martelanc in njenega moža Adama Selja, ki sta sodelavca tržaškega Karitasa, pri katerem se ukvarjata z ljudmi na robu družbe. Z razliko od prvega dneva, so to gostje, ki morda niso na lastni koži občutili, kaj pomeni biti socialno izključen, se pa s takimi ljudmi ukvarjajo, o temi veliko vedo in je prav gotovo vredno prisluhniti tudi njihovim izkušnjam. Ob študijskem ste kot običajno pripravili tudi pester kulturni in razvedrilni program? Ob predavanjih in okroglih mizah imamo v soboto na programu obisk hiše za starejše občane, Doma sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Tam nas čaka predstavitev doma, sprehod s stanovalci ter ogled cerkve in ostalih zanimivosti. Proti večeru je na vrsti slavnostno praznovanje 20.letnice Drage mladih. Med srečanjem pa bodo gostje imeli tudi precej prostega časa. Izbira Maribora ni naključna, saj Drago mladih zadnja leta izmenično gosti ena izmed številnih skupin, ki prireditev organizirajo. Letos je to študentska katoliška organizacija Amos, ki je ob tržaškem Mospu ena izmed »zgodovinskih« organizatorjev in pobudnikov Drage mladih. Kako boste proslavili letošnjo 20. letnico Drage mladih? Dvajseto obletnico bomo slavnostno obeležili v soboto. Kulturni program bo vseboval glasbene točke, krajši pogled skozi zgodovino Drage mladih in govor dr. Ivana Štuheca, znanega filozofa in teologa, ki je spremljevalec Drage mladih vse od njenih začetkov. Za zaključek pa je predviden piknik. Na slavje so vabljeni vsi, ki so v preteklosti sodelovali kot predavatelji in predstavniki organizacij, ki so kdaj pomagali pri izvedbi projekta. Kako bi mladim iz zamejstva priporočila, naj se odločijo za letošnjo 20. Drago mladih? Poleg tega, da je program zelo razgiban, je Draga mladih tudi odlična priložnost za krajši izlet in ogled morda še nepoznanega mesta. Za mlade iz zamejstva so pa taka srečanja po mojem bistvenega pomena. Vtis imam, da smo zamejci preveč zaprti in imamo veliko predsodkov do takih dogodkov in ljudi, ki se jih udeležujejo. Zato je to enkratna prilika za spoznavanje novih ljudi in navezovanje stikov v nekoliko drugačnih okoliščinah, kot smo jih morda navajeni. Na Drago mladih se je možno prijaviti preko spletne strani www.draga-mladih.org. Informacije pa nudita tudi MOSP in Slovenski kulturni klub preko svoje Facebook strani. Za informacije in pojasnila se lahko obrnete tudi na tržaško organizatorko DM, Nežo Kravos, s katero lahko vzpostavite kontakt preko e-maila (nez90@live.it), Facebooka ali urada Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3 (040 370846). Gledališka šola »Matejka Peterlin«: svet gledališča • ■•• • I «v in pravljic za najmlajše Radijski oder in Slovenska prosve-ta začenjata, v Finžgarjevem domu na Opčinah, z jutrišnjim dnem, Gledališko šolo »Matejka Peterlin« za najmlajše. 56 otrok od 7. do 12. leta starosti se bo teden dni vživljalo v pravljični gledališki svet. Preko igre in vaj bodo otroci vadili v dikciji, odrski postavitvi, mimiki, glasbi, plesu. Udeležence bodo spremljali režiserka Alida Bevk, glavna organizatorka in dramaturginja Lučka Susič, učitelji iz vrst Radijskega odra in mlajše ani-matorke iz Slovenskega kulturnega kluba. Na koncu tedna bodo na dveh (enakih) predstavah in v dveh različnih za- sedbah prikazali pridobljeno znanje in spretnosti. Na odru Finžgarjevega doma bo tako v petek, 18. junija ob 17h in 19h, zaživela igrica Zvezdica zaspanka. Pravljico Franeta Milčinskega »Ježka« je Lučka Susič obogatila s pesmicami (ki jih je uglasbil Aljoša Saksida, za koreografije pa bo poskrbela Jelka Bogatec) in priredila tako, da bodo lahko v njej igrali tako mlajši otroci, ki bodo prvič stopili na oder, kot tisti, ki so se gledališke šole že kdaj udeležili in so že bolj izkušeni. Sceno in kostume bo, ob pomoči otrok, izdelala Magda Samec. Na obe predstavi je vabljena širša publika. gorica PD Standrež vabi v ponedeljek, 14. junija 2010 ob 21.00 v župnijski park Pod lipami v Štandrežu na večer »Pozdrav poletju«. Pevski program bo oblikovala dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela. SKD Hrast iz Doberdoba, ob sklepu pevske sezone, prireja že tradicionalni zaključni koncert na odprtem. Slovo od letošnje pevske sezone bo potekalo v petek, 18. junija ob 21.00 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Letos bo doberdobsko društvo gostilo dva pevska sestava. V goste bosta prišla DVS Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela ter zbor Zahre iz Sau-risa. Koncert bo sooblikoval tudi domači MePZ Hrast iz Doberdoba. V primeru dežja bo koncert v župnijski dvo- MPZ Štmaver bo, v petek, 18. junija 2010 ob 20.30, oblikoval kulturni program na proslavi ob obletnici osamosvojitve Slovenije, ki bo Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Proslavo organizira Svetovni slovenski kongres -Konferenca za Italijo v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in krožkom Anton Gregorčič. trst Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 14. junija, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na srečanje z Milanom Jazbecem, avtorjem knjige »Martin Krpan diplomat in vojščak«. Sodelujeta Žiga Novak in Andreja Penko z Zavoda Martin Krpan. Začetek ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 1B. junija 2010 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Mednarodna umetniška pot 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.50 Nan.: Lady cop 7.35 Nan.: La casa del guardaboschi 8.25 Sv. maša 10.30 A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik 14.00 Glasb.: Gigi, questo sono io 16.25 Vremenska napoved 16.30 Dnevnik - L.I.S. 16.35 Nan.: Heartland 17.15 Šport: Pole position 17.55 Avtomobilizem: VN v Kanadi 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: SP v nogometu: Nemčija - Avstralija 23.05 Šport: Notti Mondiali 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.15 7.00 8.20 9.05 10.35 11.00 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45 14.20 15.50 16.50 17.15 18.00 19.00 20.00 21.05 Aktualno: Tg2 Storie Nan.: Le cose che amo di te Nan.: Joey Variete: Cartoon Flakes Variete: Art Attack Šport: Numero Uno Film: La libreria del mistero - Pre-monizioni (srh., ZDA '05, i. K. Martin) 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Šport: Dribbling Mondiale Film: McBride - Doppio omicidio (srh., ZDA, '05, i. M. Dubois) Nan.: Il commissario Herzog Aktualno: Stracult pillole Šport: Mondiale Sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: Mondiale Sera Avtomobilizem: VN v Kandi, sledi Pole position Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Close to Home 23.25 Film: Fearless (akc., ZDA 'G6, r. R. Yu, i. Jet Li) V" Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 8.00 Aktualno: Mamme in blog 8.10 Variete: E' domenica papa 8.15 Risanke 9.35 Film: I quattro moschettieri (kom., It., '63, i. A. Fabrizi) 11.10 Dok.: Delia Scala Story 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: Telecamere 12.55 Dok. Timbuctu 13.25 Aktualno: Racconti di vita 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 0.35 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Film: Anastasia mio fratello (kom., It., '80, i. V. Caprioli) 17.05 Film: Cafe' express (kom., It.'80, i. V. Caprioli) 18.40 Dok.: Kilimangiaro Album 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: L'amore ai tempi del colera (dram., ZDA '07, r. M. Newell, i. G. Mezzogiorno) 23.05 Variete: Glob, l'osceno del villaggio u Rete 4 5.50 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Nan.: Sei forte maestro 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip 9.30 Dokumentarec: Vite dei santi 10.00 Sveta maša 11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.45 Dnevnik in prometne informacije 14.00 Variete: Ieri e oggi in tv 14.30 Film: Lawrence dArabia (biogr., V.B. '62, r. D. Lean, i. A. Guiness) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il commissario Cordier 21.30 Film: Due nel mirino (pust., ZDA '90, r. R. Spottiswoode, i. M. Gibson) Film: Air America (pust., ZDA '90, r. R. Spottiswoode, i. M. Gibson) Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale S 9.05 10.05 11.10 13.00 13.40 14.10 16.30 18.30 20.00 20.40 23.00 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Film: Hudson Hawk - Il mago del furto (kom., ZDA, '90, r. M. Lehmann, i. B. Willis) 17.50, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo Nan.: Amiche mie Film: Al cuore non si comanda (kom., It., '03, r. G. Morricone, i. C. Gerini) Film: Lo scapolo d'oro (kom., ZDA '99, r. G. Sinyor, i. C. O'Donnel) Dnevnik in vremenska napoved Film: Al di la' del lago (dram., It., '08, r. S. Reali, i. K. Capparoni) Film: I ragazzi della mia vita (dram., ZDA, '01, r. P. Marshall, i. S. Zahn) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.40 10.50 11.25 12.25 13.00 14.00 16.15 17.55 19.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza Risanke Nan.: Malcolm Nan.: Knight Rider 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Šport: Grand prix Film: Vivere un sogno - Goal! 2 (dram., V.B. '07, r. J. Serra, i. K. Becker) Film: Zoo Rangers in Africa (pust., Niz., '05, r. J. Nijenhuis, i. J. V. Ar-denne) Nan.: Samantha chi? Film: Hardball (dram., ZDA'01, r. B. Robbins, i. K. Reeves) 7.00 Koncert klasične glasbe 8.20 Aktualno: Salus Tv 8.35 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.25 Dok.: La grande storia 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Glasb.: Musica, che passione! 13.30 Attenti al cuoco 14.00 Variete: Camper magazine 14.30 Lirika: Medea 14.50 Lirika: L'amico Fritz 17.00 Dok.: Borgo Italia 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Detective per amore 21.00 Koncert: Mille voci 2010 23.00 Film: Blood Angels (grozl., It., '05, r. R. Oliver, i. L. Lamas) 0.30 Film: Banditi (dram., '95, r. S. Mi-gnucci, i. L. Troisi) LA 6.00 7.00 9.15 10.35 10.55 12.30 13.05 14.05 16.15 17.25 20.00 20.30 21.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End Aktualno: Omnibus Life Aktualno: La settimana Avtomobilizem: Prvenstvo Superstar, 1. del Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Barnaby Avtomobilizem: Prvenstvo Superstar, 2. del Film: Tai-Pan (pust., ZDA,'86, i. B. Brown) Dnevnik Resničnosti show: Chef per un giorno Dok.: Missione Natura 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.10 Nan.: Royal Pains 0.00 Nan.: Eli Stone 23.45 Aktualno: Reality 0.50 Dnevnik in športne vesti (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski 9.20 Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 9.50 Prisluhnimo tišini 10.20 Ozare (pon.) 10.25 Obzorja duha 10.55 Evaristični kongres, prenos iz Celja 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Oglasi + napovedniki 14.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, 1. del 15.30 Prvi in drugi 16.00 Dok. odd.: La reunion 16.05 Športni gost 17.20 V dobri družbi 18.35 Risanka 19.55 Gledamo naprej 21.25 Večerni gost: Luba Šlander 22.50 Serija: Lovec na ljudi 0.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 13.06.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal (t Slovenija 2 6.00 1.30 Zabavni infokanal 6.20 Skozi čas 6.30 SP v nogometu: Južna Koreja -Grčija 8.15 SP v nogometu: Argentina - Nigerija 10.00 SP v nogometu: Anglija - ZDA 12.00 Studio 13.30 SP v nogometu: Alžirija - Slovenija 16.00 SP v nogometu: Srbija - Gana 18.00 Ljubljana: Kvalifikacije za SP v rokometu: Slovenija - Madžarska 20.30 SP v nogometu: Nemčija - Avstralija 23.00 Žrebanje lota 23.10 SP v nogometu, posnetki Koper 13.00 13.20 15.25 15.55 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.15 20.25 22.450 23.15 0.10 Dnevni program SP v nogometu: Alžirija - Slovenija, neposredni prenos In orbita SP v nogometu: Srbija - Gana, neposredni prenos Ljudje in zemlja 22.30, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Back stage live Levant 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj SP v nogometu: Nemčija - Avstralija, neposredni prenos Slovenski magazin Tartini festival 2009 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 14.30 Kasaške dirke 15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Vlak skrivnosti 21.45 Pod drobnogledom 22.30 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.05 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Schummanove naj...mojstrovine, ob 200-letnici rojstva; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giar-dino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Ba-bele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.0014.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-00-18.00 Glasbeno popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.006.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05, 13.05, 16.05, 19.00 Koncert: Schumannov dan EBU; 14.05 Humoreska tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Polni zagona boste reševali težave na delovnem mestu. Vaš nadrejeni bo opazil trud in ga nagradil. Pazite, da ne boste pozabili še drugih obveznosti, ki jih boste zaradi službe zapostavili. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi nespečnosti se vam lahko zgodi, da se vam bo zmanjšala zbranost pri delu. Poskrbite, da se boste dobro naspali, tako boste laže nadaljevali delo ali učenje. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čaka vas teden, natrpan z delom, vendar boste tudi vi polni energije in zagona. Izkoristite dobro koncentracijo. Za konec tedna pojdite na krajše potovanje ali izlet. RAK 22.6.-22.7.: Zaradi neza-«« dovoljstva v službi in slabih odnosov med vami in sodelavci vam bo padla motivacija. Poskušajte izboljšati delovne razmere, z nadrejenim pa se pogovorite o težavah. LEV 23.7.-23.8.: Tekoči do-(^^r godki zahtevajo od vas hitro prilagajanje. Nekatere spremembe so vam všeč, druge ne. Od vas bodo na delovnem mestu zahtevali odločnost, a težko boste sprejeli prave odločitve. DEVICA 24.8.-22.9.: Vezane ^^ device bodo našle v partnerju varnost in podporo. Samo on bo znal umiriti vašo nemirno dušo. Tudi nevezane device imajo svojega angela varuha, le prepoznati ga morajo! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če- ^ ^ prav ste po naravi strpni in umirjeni, ste v svojih sodbah in ocenah pogosto strog sodnik. Po nepotrebnem prizadenete druge; vaša resnica ni edina prava. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Spremembam na delovnem mestu se boste morali prilagoditi tudi vi. Čeprav vam na začetku ne bodo dišale, se vam bo vloženi trud dolgoročno izplačal. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Manjši neuspehi so spodbuda za delo naprej! Ste človek, ki potrebuje izzive, saj za vas ni hujše stvari, kot je mlačnost. Torej nikar ne nergajte, vztrajajte naprej in uspehi bodo prišli. KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav boste navzven popolnoma umirjeni, v vas divjajo različni občutki. Čeprav o njih ne boste želeli govoriti, pa bi vam to koristilo. Odprite se in pustite divji zveri, da pride ven. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zadnje čase se preveč razdajate, zato se počutite kot izpraznjena vreča. Žal vam bo da se o tem ne boste mogli pogovoriti s partnerjem. Vse ob svojem času. RIBI 20.2.-20.3.: Posel: če ste lt> v preteklih dneh preveč hiteli, boste v prihodnjih popravljali lastne napake. Ljubezen: s partnerjem bosta odličen tim. Drug drugemu bosta pomagala. 22 + Nedelja, 13. junija 2010 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Bossa noga - Kingston 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: Un ciclone in convento 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 4 15.05 Nan.: Raccontami 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Šport: Mondiale Rai sprint 18.45 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Šport: Nogometno SP 2010 Italija - Paraguay 23.05 Dnevnik 23.20 Šport: Notti Mondiali V^ Rai Due 6.00 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.15 Aktualno: Ricominciare 6.40 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.10 Nan.: Tutti odiano Chris 10.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade, sledi Nonsolosoldi 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 23.15 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Šport: Dribbling Mondiali 14.30 Nan.: Ghost whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney 21.05 Film: Heartbreakers - Vizio di fa-miglia (kom., ZDA, '01, r. D. Mir-kin, i. S. Weaver, G. Hackman) 23.30 Film: Liberty stands still (triler, Kan./Nem., '02, i. W. Snipes) 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Aktualno: Protestantizem NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA ^ Rai Tre / 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Film: Tu sei il mio destino (kom., ZDA, '55, r. G. Douglas, i. D. Day) 11.05 13.00 Aktualno: Cominciamo bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo Bene Estate - Condominio Terra... (v. L. Colo) 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre - Gran concerto (v. A. Greco) 15.35 Nan.: Roaman Mysteries 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Šport: Rai sport, lahka atletika, Diamond League 17.15 Nan.: Doc Martin 18.05 Dok.: Geo Magazine 2010 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.05 Nad.: Seconde chance 20.25 Nad.: Un posto al sole 21.10 Variete: Circo Massimo 23.10 Nan.: Survivors 0.00 Nočni dnevnik Rete 4 6.50 Nan.: Kojak 7.50 Nan.: Il fuggitivo 8.50 Nan.: Balko 10.15 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan: Carabinieri 5 13.05 Nan.: Distretto di polizia 5 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.10 Nan.: Nikita 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Gli impenitenti (kom., ZDA, '97, r. M. Coolidge, i. J. Lemmon, W. Matthau) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: Il commissario Navarro 23.15 Film: Sotto accusa (dram., ZDA, '88, r. J. Kaplan, i. J. Foster, K. McGillis) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Il mistero del lupo (pust., Šv./Fr., '06, r. R.O. Niemi, i. T. Tal-visara) 10.05 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Ritorno alla natura (pust., ZDA, '09, r. B. May, i. J. Silverman) 17.05 22.10, 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.45 Aktualno: A gentile richiesta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Velone (v. E. Iacchetti) 23.40 Film: Non prendere impegni sta-sera (dram., It., '05, r, G. Tavarelli, i. L. Zingaretti, G. Tirabassi) O Italia 1 6.10 Nan.: Listen up 7.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 7.55 17.25 Risanke 9.45 Dok.: Capogiro 11.20 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue water high 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chantel 19.30 Film: Barbie e le tre moschettiere (risanka, ZDA, '09) 20.05 21.50, 23.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Barbie e l'avventura nell'ocea- no (risanka, ZDA. '10) 22.45 Film: Semplicemente irresistibile (kom., ZDA, '99, r. M. Tarlov, i. S.M. Gellar) ^ Tele 4 La 7 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 13.30 Johannesburg: Nizozemska - Danska, prenos 16.00 Mangaung/Bloemfontein: Japonska - Kamerun, prenos 20.30 Cape town: Italija - Paragvaj, prenos 23.00 Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetek tekem 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Nan.: Detective per amore 10.35 Aktualno: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Hard Trek 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: Animali amici miei 15.05 Mednarodni pokal plesa 2010 17.00 Risanke - K2 19.00 Musa Tv 19.15 Italia economia 20.00 Športne vesti 20.05 Sport estate 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Margaret Bourke - White (dram., '89, i. F. Fawcett) 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad Koper Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Noi duri (kom., It., '60, i. F. Buscaglione) Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.25 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Valmont (dram., Fr.,/V.B., '89, r. M. Forman, i. A. Bening, F. Balk) Nan.: Cold Squad 13.00 13.20 15.25 15.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.15 20.25 22.45 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 19.00 20.00 20.30 21.30 0.00 Dnevni program SP v nogometu: Danska - Nizozemska, neposredni prenos Zoom SP v nogometu: Japonska - Kamerun, neposredni prenos 23.35 Športna mreža 0.05 Vremenska napoved 23.15 Primorska kronika 22.30 Vsedanes - TV Dnevnik Športna oddaja Kuharski recepti Vzhod - Zahod 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj SP v nogometu: Italija - Paragvaj, neposredni prenos Športel i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani Kultura: 30 let galerije ARS Koncert: Združeni v boju proti odvisnosti Mozaik 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura Športni ponedeljek Koncert: Vinko Coce Videostrani (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof (pon.) 10.35 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.35 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.55 Dok. feljton: Boljšak (pon.) 14.20 Odd. o modi: Bleščica 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.-igr. nan.: Buba Guba 16.35 Igr. nan.: Podstrešje - Gramofon (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Starši v manjšini 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.15 Umetni raj 23.40 Glasbeni večer: Antologija slovenske glasbe (T Slovenija 2 6.30 1.50 Zabavni infokanal 7.30 Nogometna tekma: Srbija - Gana, posnetek iz Tshwane/Pretoria 7.30 Južna Afrika: SP v nogometu 9.15 Nemčija - Avstralija, posnetek iz Durbana 11.00 Alžirija - Slovenija, posnetek iz Po- lokwanea (pon.) 13.00 Nogometni studio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzrnik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik;7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Nogomet, SP, nagradno vprašanje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Premiera SNG Nova Gorica: Čakalnica; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: 12. Mednarodni festival kitare Kras; 20.30 sotočja: delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Kantina v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33-12.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici italiani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. skupina c - Ob 13.30 v Polokwanah krstni nastop Slovenije Za začetek s pravo nogo Za slovensko reprezentanco je proti najslabši ekipi skupine zmaga skoraj nujno potrebna Selektor Slovenije Matjaž Kek zadovoljen z opravljenim delom - Postava Slovenije že določena Navijači Slovenije danes ne bodo imeli časa prebaviti kosila, saj bo že ob 13.30 slovenska reprezentanca opravila krstni nastop na svetovnem prvenstvu. Kekova četa pa bo takoj pred morda odločilnim dvobojem, saj bo za Slovenijo današnja tekma proti Alžiriji nekaka ponovitev dodatnih tekem proti Rusiji: le zmagovalec bo še v igri za uvrstitev v drugi krog. Na papirju gre nedvomno za najlažjo od treh tekem in morda prav zaradi tega lahko skriva najnevarnejše zanke. Kekovi varovanci morajo namreč upravičiti vlogo favorita in tako ohraniti možnosti, da bi si zagotovili zgodovinski preboj v osmino finala in celo preseči mejnike, ki jih je postavila Zahovi-čeva generacija. Selektor Matjaž Kek nima težav s postavo, tako da je standardnih enajst igralcev že določenih. Pred vratarjem Udineseja Handanovičem bodo obrambno vrsto sestavljali Brečko, Cesar, Šu-ler in Jokič, pred četverico zveznih igralcev Birsa, Koren, Radosavljevič in Kirm pa bosta igrala Dedič in Novakovič. »Normalno, da je naša velika želja, da bi pozitivno odprli to SP, to bi bilo psihološko zelo pomembno. Prepričan sem, da enako razmišljajo tudi tekmeci,« pravi selektor Matjaž Kek. Slednji priznava, da je čutiti nekaj živčnosti, a tiste dobre: »Zdaj je v našem taboru primerna napetost. Mogoče je bila pred dvema, tremi dnevi prisotna živčnost, a ta se zdaj umirja. Imamo pravo koncentracijo, pravo razmišljanje in pravo energijo, ki, verjamem, nas bo pripeljala do ugodnega izida.« Seveda so v nasprotnikovem taboru načrti isti: osvojiti celoten izkupiček in si zagotoviti najboljši izhodiščni položaj pred dvobojema proti Angliji in ZDA. Afričani bodo danes igrali z najboljšo možno postavo. Vodstvo ekipe je namreč potrdilo, da bo lahko zaigral tudi branilec Bochuma Anthar Yahia, ki je bil v teh dneh na seznamu poškodovanih. Yahia si je na treningu lažje po- PETER MOKABA Stadion Peter Mokabi, poimenovanem po znanemu borcu proti apartheidu, premore 45.264 gledalcev ansa škodoval gleženj in zdravniki so ga sprva uvrstili med poškodovane, dodatni pregledi pa so pokazali, da ne gre za resnejšo poškodbo in da bo nogometaš lahko nastopil že na današnji tekmi. Alžirija je po mnenju strokovnjakov najšibkejša izmed reprezentanc iz starega kontinenta, a je tudi tista, ki se s taktičnega vidika najbolj približuje evropskih reprezentancam. Trener Rabah Sadan se običajno poslužuje postavitve 34-2-1, edini napadalec pa je Sienin igralec Gezal, ki je letos s toskan-skim moštvom izpadel v B-ligo. Kar 20 od 23 reprezentančnih nogometašev igra v Evropi. V začetni postavi pa le vratar Čauči brani barve v domačem prvenstvu. In prav številka ena je ena izmed šibkih točk Alžirije, tako da je verjetno slovenski selektor Kek že svetoval svojim varovancem, naj kar poskušajo streljati tudi z razdalje. MIMOGREDE Vuvuzele Predsednik FIFA Seep Blatter pravi, da je treba tradicijo spoštovati. »Vuvuzela je afriški izdelek, navijači naj ga uporabljajo kot se jim zdi.« Vendar se igralci in trenerji iz neafriških držav diktaturi glasbila, ki spominja bodisi na rjovenje slonov bodisi na roj čebel, čedalje bolj upirajo. Italijanski reprezentant Pazzi-ni pravi: »Ne le, da je težko slišati sodnikovo piščalko, na igrišču ne slišiš niti soigralca.« »Ena sama je zabavna, ko pa jih je za poln stadion, jih imam čez vrh glave,« se je pritožil selektor Urugvaja Oscar Tabarez. Morten Olsen, »mister« Danske, ima to srečo, da je na pol gluh. »Ko se bo tekma začela, bom izključil akustični aparat,« je dejal, vendar bi se mu morebiti ta ukrep lahko tudi maščeval, če bi preslišal kaj pomembnega. Obstaja pa tudi izhod. Zelo dobro gredo namreč v promet zamaški za ušesa. »Včeraj sem jih prodal 300 parov, danes 200, zaloga je pošla,« je povedal eden od lokalnih prodajalcev spominčkov. RADENKO KNEZEVIC Slovenija in Kras, oba bosta zmagala 2:1 Napadalec Krasa Ra-denko Kneževič je dober poznavalec razmer v slovenskem nogometu in reprezentanci: »Mislim, da je največja vrlina reprezentance ravno homogenost. Če gledamo na posameznike razen Handa-noviča in Korena igrajo vsi ostali v manj pomembnih klubih, a so si med sabo prijatelji in v tem se razlikujejo od vseh ostalih reprezentanc.To bo tudi glavno orožje proti kvalitetnejšim reprezentancam.« V napadu bosta verjetno igrala Dedič in Novakovič. Mislim, da sta oba zelo dobra napadalca, ki sta bila v zadnji sezoni strelsko dokaj dobro razpoložena. Gre za dobro dvojico, poznata se in se ujemata. Dedič več teče in je tehnično malo boljši, No-vakovič pa bolje zadržuje žogo, odlaga žogo veznim igralcem in gre nato v napad. Vam bo uspelo gledati Slovenijo? Mislim, da ne bo mogoče. Moramo biti že ob 14.30 na igrišču in smo nastanjeni 40 km od Jesi-ja, tako da bomo že prej šli na pot. Najbrž bom lahko prvi del tekme poslušal po radiu in nič več. Ste pripravljeni na zgodovinsko tekmo? Mislim, da smo se dobro pripravili. Prišli smo že dan prej, ob tem branimo veliko prednost s prve tekme. Nikakor ne mislimo, da smo že zmagali. Moramo biti previdni, saj bi nas Jesina v Repnu lahko nekajkrat kaznovala. Tudi mi moramo igrati napadalno, agresivno, saj z enim doseženim golom bi bilo napredovanje v D-ligo veliko bližje. Moramo pa paziti zlasti prvih 15 minut in zdržati začetnemu navalu Jesine. Nazadnje najzahtevnejše vprašanje: končna izida tekem Slovenije in Krasa. Slovenija bo zmagala ali 1:0 ali 2:1, mi pa se lahko zadovoljimo tudi z minimalnim porazom, ampak upam, da bomo tudi mi zmagali 2:1. skupina c - Le neodločeno proti ZDA Angliji manjka vratar! Po golu Gerrada kapitalna napaka Greena - Angleži neučinkoviti v napadu - Na koncu bi skoraj prišlo do senzacije Anglije - ZDA 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Gerard (4.), 1:1 Dempsey (40.). ANGLIJA: Green, Johnson, King (od 46. Garragher), Terry, Cole, Lennon, Milner (od 30. Wright Phillips), Lampard, Gerrard, Rooney, Heskey (od 79. Crouch). ZDA: Howard, Cherundolo, DeMerit, Onyewu, Bocanegra, Donovan, Clark, Bradley, Dempsey, Findley (od 79. Buddle), Altidore (od 86. Holden). sodnik: Simon (Brazilija). OPOMINI: Milner, Gerard, Carragher; Che-rundolo, Demerit, Findley. Dvoboj favoriziranih Angležev z Američani v skupini C je bil pravi uvod v slovensko preizkušnjo z Alžirijo. NI se izšlo po željah slovenskih navijačev. Znane težave Angležev, poškodba Ria Ferdinanda, so selektorja Fabia Ca-pella prisile k pričakovani menjavi v prvi postavi, namesto njega je zaigral Ledley King. Pač pa je strokovnjak iz Piersa malo presenetil z vratarjem, ki sicer že tradicionalno velja za šibko točko angleške izbrane vrste. Namesto Davida Jamesa je mesto med vratnicama zaupal Robertu Greenu. Izbira ne bi mogla biti slabša, saj je Green naredil kapitalno napako. V 40. minuti je Clint Dempsey (na sliki) udaril s kakšnih 20 metrov z leve strani, žoga pa se je Greenu odbila od rok in se skotalila čez golovo črto. An- gleži so se lahko le še prijeli za glave, toliko bolj, ker so bili dotlej gospodarji na igrišču in so že v četrti minut vodili z 1:0. Po lepi podaji Emila Heskeyja je Steven Gerard prevaral vratarja in žogo potisnil v mrežo. Anglija je tudi v drugi polčas krenila odločno in napadalno, vendar neučinkovito. Podaja Lennona je šla v prazno, Wayne Rooney je bil po prodoru sam pred vrati ZDA, a v prepovedanem položaju, Emile Heskey pa je bil v 52. minuti povsem sam pred Howardom, toda slednji se je izkazal z odlično obrambo. Podobno je bilo deset minut pozneje ob strelu Franka Lamparda. Na ameriški strani, ki je tako kot v prvem delu potrebovala polovico polčasa, da je vzpostavila ravnotežje, sta bila nevarna Lan-don Donovan, vendar s podajo ni našel Carlosa Bocanegre, ter še posebej Jozy Altidore. Green se je ob strelu mladega ameriškega napadalca v 65. minuti odzval povsem drugače kot v prvem polčasu in s skrajnimi močmi žogo preusmeril v vratnico ter preprečil senzacijo. italija jutri ob 20.30 proti paragvaju Nestrpno čakajo na začetek bojev V taboru »azzurrov« v Leribiju je Fabio Quagliarella za biljardno mizo nepremagljiv, vprašanje pa je, kako bo jutri zvečer proti Paragvaju. Italijo, poleg cela armada varnostnikov, obkroža skepsa, zato potrebuje svežega junaka, ki bi že na letošnjem prvenstvu prevzel mesto utrujenih bojevnikov iz Berlina. Bo to Pazzini (na sliki), Maggio ali Montolivo? Postava je »top secret«, prav tako realna vrednost moštva. Volje pa ne manjka. »Zdi se mi, da smo na pripravah že šest mesecev, komaj čakam, da se začne,« je dejal Pazzini. 24 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO PRESENEČENJE Zgledno obrit in lepo oblečen Diego Armando Maradona je bilo eno od največjih presenečenjih včerajšnjega dne na SP. Pred dnevi je bil zaradi neugledne podobe tarča ostrih kritik NIGERIJCI OB MILIJON Nigerijski nogometaši bI dobili milijon dolarjev, če bi premagali Argentino. Nek nigerijski poslovnež pa je ta denar prihranil, saj so Afričani morali priznati premoč Messija in soigralcev »URADNO« ZADOVOLJNI Javnost in oblasti v JAR so zadovoljni z uvodnim izidom njihove reprezentanca proti Mehiki, čeprav jim je žal, da ni znala obdržati začetne prednosti. Krstni nastop JAR je bil pravi praznik, banke, uradi in trgovine so namreč zaprli že ob 12. uri. VAJENI USPEŠNIH KRSTOV Čeprav se morda čudno sliši, je Južna Koreja včeraj proti Grčiji že tretjič zapored svojo uvodno tekmo na svetovnih prvenstvih začela z zmago SKUPINA B - Maradonova Argentina uspešno začela prvenstvo Upravičili vlogo favorita Južnoameričani so zadeli po šestih minutah in nato zapravili številne priložnosti - Milito igral le nekaj minut Skupina A Izidi: JAR - Mehika 1:1, Urugvaj - Francija 0:0 Južnoafriška r. 1 0 1 0 1:1 1 Mehika 1 0 1 0 1:1 1 Urugvaj 1 0 1 0 0:0 1 Francija 1 0 1 0 0:0 1 SPORED 16.6. JAR - Urugvaj (20.30), 17.6. Francija - Mehika (20.30), 22.6. Mehika -Urugvaj (16.00), Francija - JAR (16.00) Skupina B Izidi: Argentina -Nigerija 1:0, J. Koreja - Grčija 2:0 Južna Koreja 1 1 0 0 2:0 3 Argentina 1 1 0 0 1:0 3 Grčija 1 0 0 1 0:2 0 Nigerija 1 0 0 1 0:1 0 SPORED 17.6. Grčija - Nigerija (16.00), Argentina - J. Koreja (13.30), 22.6. Nigerija - J. Koreja (20.30), Grčija - Argentina (20.30) SKUPINAC 1:1 Izidi: Anglija - ZDA 1 0 1 0 1:1 1 1 0 1 0 1:1 1 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 Anglija ZDA Alžirija Slovenija SPORED danes Alžirija - Slovenija (13.30), 18.6. Slovenija - ZDA (16.00), Anglija - Alžirija (20.30), 23.6. Slovenija - Anglija (16.00), ZDA -Alžirija (16.00) Preostale tekme SKUPINA D spored: Danes Nemčija - Avstralija (20.30), Srbija - Gana (16.00), 18.6. Nemčija -Srbija (13.30), 19.6. Gana - Avstralija (16.00), 23.6. Gana - Nemčija (20.30), Avstralija - Srbija (20.30) SKUPINA E spored: Jutri Nizozemska - Danska (13.30), Japonska - Kamerun (16.00), 19.6. Nizozemska - Japonska (13.30), 19.6. Kamerun - Danska (20.30), 24.6. Danska - Japonska (20.30), Kamerun - Nizozemska (20.30) SKUPINA F spored: Jutri Italija - Paragvaj (20.30), 15.6. Nova Zelandija - Slovaška (13.30), 20.6. Slovaška - Paragvaj (13.30), Italija - Nova Zelandija (16.00), 24.6. Slovaška - Italija (16.00), Paragvaj - Nova Zelandija (16.00) SKUPINA G spored: 15.6. Slonokoščena obala - Portugalska (16.00), Brazilija - S. Koreja (20.30), 20.6. Brazilija - Slonokoščena o. (20.30), 21.6. Portugalska - S. Koreja (13.30), 25.6. Portugalska - Brazilija (16.00), S. Koreja - Slon. obala (16.00) SKUPINA H spored: 16.6. Honduras - Čile (13.30), Španija -Švica (16.00), 21.6. Čile - Švica (16.00), 21.i Španija Honduras (20.30), 25.6. Čile Španija (20.30), Švica - Honduras (20.30) Nadaljnji spored OSMINA FINALA, 26.6.: A1: 1. skupina A - 2. skupina B (16.00); A2: 1. skupina C - 2. skupina D (20.30); 27.6.: A3: 1. skupina D - 2. skupina C (16.00); A4: 1. skupina B - 2. skupina A (20.30); 28.6.: A5: 1. skupina E - 2. skupina F (16.00); A6: 1. skupina G - 2. skupina H (20.30); 29.6.: A7: 1. skupina F - 2. skupina E (16.00); A8: 1. skupina H - 2. skupina G (20.30). ČETRTFINALE, 2.7.: Č1: zmagovalec A5 -zmagovalec A6 (16.00); Č2: zmagovalec A1 -zmagovalec A2 (20.30); 3.7.: Č3: zmagovalec A4 - zmagovalec A3 (16.00); Č4: zmagovalec A7 - zmagovalec A8 (20.30). POLFINALE, 6.7.: P1: zmagovalec Č2 -zmagovalec Č1 (20.30 v Cape Townu); 7.7.: P2: zmagovalec Č3 - zmagovalec Č4 (20.30 v Durbanu). TEKMA ZA 3. MESTO, 10.7.: poraženec P1 -poraženec P2 (20.30 v Port Elizabethu). FINALE, 11.7.: zmagovalec P1 - zmagovalec P2 (20.30 v Johannesburgu). Tako je branilec Argentine Heinze udaril po žogi z glavo in dosegel odločilni gol ansa Argentina - Nigerija 1:0 (1:0) STRELEC: v 6. Heinze. ARGENTINA (4-2-3-1): Romero; Gutierrez, Samuel, DeMichelis, Heinze; Veron (28.dp Maxi Rodriguez), Masc-herano; Di Maria (40.dp Burdisso), Messi, Tevez; Higuain (30.dp Milito). Trener: Maradona. NIGERIJA (4-3-3): Enyeama; Odiah, Yobo, Shittu, Taiwo (29.dp Uc-he); Haruna, Etuhu, Kaita; Obinna (7.dp Martins), Yakubu, Obasi (15.dp Odem-wingie). Trener: Lagerback. SODNIK: Stark. OPOMINI: Gutierrez, Haruna. Polemike, ki so sledile njegovim izbiram, so bile kar precejšnje, a po prvi tekmi je Diego Armando Maradona igrišče zapustil kot zmagovalec. Njegova Argentina je namreč premagala Nigerijo in z igro zadovoljila, čeprav bo treba počakati na zahtevnejše dvoboje, da se bo lahko podalo dokončno oceno o belomodrih. Sicer nekatere njegove odločitve niso povsem razumljive, saj je Higuain v konici napada zamudil nekaj izvrstnih priložnosti, ki bi jih Milito bolje izkoristil, nekaj težav pa je imel tudi Veron. Napadalec Interja je vstopil na igrišče le v končnici drugega polčasa. Prava tekma v tekmi pa je bil dvoboj med najboljšim igralcem na svetu Leom Messijem in nigerijskim vratarjem Enyeamo. V tem dvoboju je nedvomno prevladala afriška številka 1, ki je presenetila z nekaj res vrhunskimi posegi, ki so preprečili Argentini, da bi zmagala z večjo razliko v golih. Argentina bi lahko zadela po dveh minutah igre, a podaje Messija Higuain ni uspel izkoristiti. Kljub številnim vrhunskim napadalcem s katerimi razpolaga selektor Argentine Maradona je odločilen zadetek dosegel branilec Heinze, ki je z glavo maksimalno izkoristil strel s kota. SKUPINA B Južni Korejci kot prvi do treh točk Južna Koreja - Grčija 2:0 (1:0) STRELCA: v 7. Lee Jung, v 7.dp Park JUŽNA KOREJA (4-4-2): Jung Sung; Cha Du Ri, Cho Yong, Lee Jung, Lee Yong; Lee Chung (45.dp Km Jae), Ki Sung (30.dp Km Nam), Km Jung, Park; Park Chu (42.dp Lee Seung), Yeom Ki. Trener: Huh GRČIJA (4-4-2): Tzorvas; Seitaridis, Papadopoulos, Vyntra, Torisidis; Samaras (14.dp Salpingidis), Tziolis, Katsouranis, Karagounis (l.dp Patsatzoglou); Charisteas (16.dp Kapetanos), Gekas. Treneer: Rehhagel SODNIK: Hester (Nzl); OPOMINI: Torisidis; GLEDALCEV: 40.000. Južna Koreja po zmagi nad Grčijo lahko začenja upati na uvrstitev v osmino finala, obratno so nekdanji evropski prvaki pod vodstvom izkušenega Rehhagla povsem odpovedali in po tem porazu so si verjetno zapravili vse možnosti, da bi se prebili med najboljših šestnajst, saj bi morali v naslednjih dveh tekmah premagati tako Argentino kot Nigerijo, kar bi bilo res presenetljivo glede na včerajšnjo igro Grkov. Razlika je bila zaznavna zlasti v hitrosti. Grški obrambni igralci so bili odločno prepočasni, da bi se zoperstavili Parku in ostalim. Posebno v težavah se je znašel Vyntra, ki je bil šibki člen grške obrambe in je z napakami prispeval k obema goloma Azijcev. Obratno je Južna Koreja prijetno presenetila s hitro igro in tehnično dobro podkovanimi igralci. Nekaj njihovih nepazljivosti v obrambi pa Grki niso izkoristili. Danesše 16.00 v Pretorii Srbija - Gana Obe ekipi vodita srbska trenerja, ganski selektor Milovan Rajevac pa ne bo mogel računati na zvezdnika ekipe Chelsea Michaela Essiena. Za Ra-domirja Antiča je ključni mož Inter-jev vezist Dejan Stankovič. Na stadionu Loftus Versfeld, ki sprejme 43.000 gledalcev, naj bi bilo okrog 5.000 srbskih izseljencev, gotovo pa jih bodo preglasili afriški navijači. «Tekma proti Gani bo za nas gostovanje,» je menil srbski napadalec Ajaxa Marko Pantelič. 20.30 v Durbanu Nemčija - Avstralija Kljub odsotnosti kapetana Ballacka je vloga favoritov jasna. Nemški selek-torJoachim Löw ima vsekakor drugo najmlajšo nemško ekipo na SP doslej, saj je v njej tudi šest igralcev, ki so lani osvojili naslov evropskih prvakov do 21 let. Trener Avstralije Verbeek je reprezentanco, v kateri je 18 igralcev iz evropskih lig, zgradil na jedru, ki je nastopil že na prejšnjem SP. Zvezde so Kewell in Neill (Galatasaray), vratar Schwarzer (Fulham) in igralec sredine igrišča Evertona Tim Cahill, ki je dosegel kar 20 zadetkov na 40 reprezentančnih tekmah. MOJ »MUNDIAL« Luka Švab bo ves čas pred ekranom Trener, igralec in »duša ekipe« ljubiteljev Proseka (letos so šestič zmagali ljubiteljsko prvenstvo) Luka Švab bo pozorno spremljal tekme svetovnega prvenstva. »Nogomet mi je všeč in bržkone bom v prihodnjih tednih veliko pred televizorjem (smeh). Na letošnjem SP bi kot favorite omenil Španijo, Argentino in Anglijo. Navijal pa bom za Slovenijo, Srbijo, Italijo in Kamerun. Kamerun? Pri afriški ekipi igra Interjev napadalec Samuel Eto'o, ki mi je zelo všeč. Za Slovenijo in Italijo »par condicio«? Navijal bom za obe in prepričan sem, da se bosta obe uvrstili v osmino finala. Slovenija ima dobro ekipo in vsi bodo dali vse od sebe, saj dobro vedo, da je to za vse edinstvena priložnost, da se izkažejo. Italija pa je prava neznanka. Tudi v Nemčiji ni začela kot glavni favorit. Ljubiteljska ekipa Prosek že nekaj let uspešno nastopa in zmaguje kot za stavo. Ekipo sestavljamo igralci, ki smo hkrati zelo dobri prijatelji in nogomet ter šport nasploh sta nam pri srcu. Pred začetkom letošnje sezone nismo vedeli, ali bomo še naprej igrali. Kljub temu smo si zavihali rokave in smo se vpisali v prvenstvo ter na koncu zmagali. Mi smo bili pač vzgojeni v tem duhu, da je treba vztrajati in da je šport pomemben dejavnik v življenju. Sovodenjski ljubitelji nekaj let nastopajo v ljubiteljskem prvenstvu pod okriljem deželne zveze. Tudi mi smo pomislili, da bi se lahko vpisali v to prvenstvo, ki je nekoliko bolj zahtevno, tudi iz organizacijskega vidika. V prihodnji sezoni upamo na pomoč Primorja, ki nam bo najbrž znova dalo na razpolago igrišče. Kaj pa, če bi se Prosek vpisal v prvenstvo 3. AL? Morali bi trenirati in ne samo igrati. Vsekakor sem prepričan, da bi se v tej ligi borili za napredovanje v 2. AL. Imamo kar nekaj izkušenih in dobrih igralcev. TOTOZAKUMI TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Sara Ferluga Bruno Gaiotto Lovrenc Gregore uradnica upokojenec trener smučanja Alžirija - Slovenja 0:1 1:2 1:2 Srbija - Gana 2:1 2:1 2:1 Nemčija - Avstralija 3:1 1:0 1:0 Nizozemska - Danska 2:2 0:1 2:0 Japonska - Kamerun 0:2 0:1 1:1 Italija - Paragvaj 2:1 1:1 1:1 VČERAJŠNJI IZID 1 1 2 SKUPNO 2 1 5 Slovenija je po drugem dnevu »stav« še povečala prednost: Andrej Gu-ček, kolesar iz Celja, ki nastopa za tržaško društvo Eppinger Saab in je po poklicu reševalec iz vode, je edini zbral dve točki, saj je pravilno napovedal zmagovalca dvoboja med Južno Korejo in Grčijo ter Argentino in Nigerijo. Slovenija zdaj vodi s petimi točakmi. Upokojenec Sandi Cergol s Kolonkovca in delavec Paolo Peric, sicer trener cicibanov Maldosti, pa sta za Tržaško oziroma Goriško pravilno napovedala samo zmago Južne Koreje. Neodločenega izida med Anglijo in ZDA pa ni pravilno napovedal nihče. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nedelja, 13. junija 2010 25 BO SELEKTOR? Gennaro Gattuso je dejal, da po SP ne bo več igral za reprezentanco. 32-letni veteran Milana pa je presenetil z izjavo, da si želi nekoč postati italijanski selektor NAVIJAŠKA OČALA Ne le vuvuzele, na SP se je razpasla nova navijaška moda. Kdor kaj da nase, si v teh dneh omisli plastična očala. Takšna brez stekel, ki zaradi velikosti komajda stojijo na nosu in štrlijo daleč na levo in desno mimo ušes. KDO JE ZMAGAL LETA 2006? Da je na koncertu Shakire pred začetkom SP svetovni pokal Južnoafričanom simbolično izročil francoski nogometaš Vieira namesto enega od italijanskih junakov iz leta 2006, je povzročilo (upravičeno) jezo in protest italijanske delegacije v JAR BO, NE BO? Ni še jasno, ali bo kapetan Slonokoščene obale Didier Drogba v torek nastopil na prvi tekmi proti Portugalski. Vprašanje je, ali mu bodo pustili, da bo igral z opornico na poškodovani podlahtnici na desni roki, ki je zahtevala operacijo. Zadnjo besedo bo imel sodnik na tekmi naša anketa - Na turnirju »12 ur nogometa« V Štandrežu »za Latince« Za mnoge je favorit Španija, Italija največ le do četrtfinala, Slovenija pa gotovo v osmini - Plebiscit za Messija Nogomet, glasba, tekmovalnost, smeh in dobra volja ter ... vuvuzela. Cape Town ali Johannesburg? Ne, Štandrež! Na Juventininem turnirju »12 ur nogometa« je bilo včeraj, vseh 12 ur, živahno. Ob hudi pripeki (32 stopinj Celzija) se je na travnatem igrišču trlo nogometašev, nogometašic in ljubiteljev nogometa. Tekme so bile borbene, kiosk je stalno delal in Juventinini odborniki so se pod šotorom potili kot v savni. Na dogajanja v Južnoafriški republiki ni spominjala le vuvuzela, ampak tudi jezikovna raznolikost. V Štandrežu so se prepletali slovenščina, italijanščina in srbohrvaščina oziroma bošnjaško narečje iz območja Prizrena na Kosovu. Mundial« še ni popolnoma »vžgal« naših ljubiteljev nogometa, ki se bodo bržkone bolj vživeli z današnjo tekmo Slovenije proti Alžiriji in jutrišnjo Italije proti Paragvaju. Na »terenu« smo spraševali, kdo so favoriti za osvojitev svetovne lovorike, kakšna bo usoda Italije in Slovenije, kdo bi lahko bil najboljši strelec SP in ... ali bo Kras danes napredoval v D-ligo? 18-letni Marko Vizintin iz Pal-kišča (del sezone je letos igral pri Mladosti) je kot favorite omenil »latinski trio« Španijo, Argentino in Brazilijo. »Španci v prvi vrsti. Argentina in Brazilija pa sta itak vedno favoriti,« je dodal Marko, ki Italiji pripisuje zelo malo možnosti. »Najbrž se ne bo uvrstila niti v osmino finala,« pravi in in dodaja: »Slovenija se bo v osmino uvrstila kot drugouvrščena.« Najboljši strelec SP? »Angleški napadalec Rooney«. In Kras? »Gre naprej! Bo napredoval v D-ligo.« Da bo Španija svetovni prvak, je prepričan tudi 17-letni mladinec Ju-ventine Daniele Peric, ki »vidi« Italijo in Slovenijo gotovo v osmini finala. »Za kaj več pa nimata možnosti. Za najboljšega strelca prvenstva ne bi dajal napovedi, saj je spisek dobrih nogometašev dolg in pravzaprav lahko zmaga kdorkoli,« je dejal Peric, ki prav tako želi Krasu, da bi napredoval v D-ligo. »To bi bilo res zgodovinsko napredovanje,« je dodal. 21-letni Števerjanec Peter Bajt je kot glavnega favorita omenil Brazilijo. »Brazilci so letos odlična ekipa,« pravi Peter, ki je o Italiji in Sloveniji povedal sledeče: »Italija se bo uvrstila v četrtfi-nale in bo nato izločena. Slovenija se bo uvrstila v drugi krog in bo izločena v osmini finala.« Bajt je prepričan, da bo najboljši strelec argentinski zvezdnik Leo Messi. »Upam tudi, da bo Kras napredoval v D-ligo, saj je slovensko društvo,« je dodal Peter. Predstavnica nežnejšega spola Maša Braini (poročena Marsič), doma iz Štandreža, je tudi kot prvega favorita omenila Španijo. Italija in Slovenija? »Italijani se ne bodo uvrstili v drugi del. Upam pa, da bo Slovenija napredovala vsaj v osmino finala,« pravi Brainijeva, ki je hitro odgovorila tudi na vprašanje, kdo bi lahko bil najboljši strelec prvenstva? »To bo Messi, Argentinec kajne?« Tako je. Maša, ki si je že ogledala več Krasovih tekem, je prepričana, da bodo rdeče-beli napredovali v D-ligo. »Tudi jutri (danes op. ur.) bodo zmagali. Tokrat z 2:1,« je dejala. Za Špance se je opredelil tudi 18-letni Goričan Patrik Černic, ki je letos igral pri mladincih Pro Gorizie. »Španija ima zelo dobro ekipo. So evropski prvaki in lahko znova vseh presenetijo,« je dejal Černic. Italija? »Gotovo se bo uvrstila v osmino finala, mogoče tudi v če-trtfinale. Za kaj več pa nimajo možnosti,« je dejal Černic, ki navija za Španca Davida Villo in Brazilca Louisa Fabiana. »Eden od dveh bo najboljši strelec prvenstva. Oba sta odlična napadalca,« je dejal Patrik. Tudi on je prepričan, da Argentinski napadalec Lionel Messi ima na Goriškem veliko privržencev. Kar nekaj jih je napovedalo, da bo prvi strelec svetovnega prvenstva. Na včerajšnji tekmi proti Nigeriji pa se ni vpisal med strelce ansa Marko Vizintin bo Kras brez večjih težav napredoval v D-ligo. 50-letni Goričan Rafit Sadiki, po rodu Bošnjak s Kosova, je bolj neodločen: »Ne vem, lahko bi zmagala Španija, Anglija ali Brazilija,« je dejal Sadiki, ki se je rodil v vasi Donje Ljubinje (tako se je imenovala tudi ekipa, ki je nastopala na štandreškem turnirju) pri Pri-zrenu. »Italija bo izpadla v četrtfinalu, Slovenija, za katero bom navijal, se bo gotovo prebila vsaj do osmine finala, kar je že lep uspeh. Že jutri (danes) bodo premagali Alžirijo. Od posameznih igralcev, mislim, da se bo letos izkazal Messi,« je dejal Sadiki. Španije pa ni med favoriti imenoval 45-letni Albin Devetak z Vrha. »Zmagali bosta ali Anglija ali Brazilija,« je dejal in dodal: »Italija bo izpadla v če- Albin Devetak trtfinalu, Slovenija pa se ne bo uvrstila v osmino finala. Zanjo je že lep uspeh nastop na SP.« Plebiscit za Messija, tudi Devetak je Lea imenoval kot prvega kandidata za prvega strelca svetovnega prvenstva. In kako bo danes s Krasom? »Bodo zmagali in napredovali«. V Štandrežu bo še naprej živahno. Rafit Sadiki Vsaj do 25. junija, ko se bo končal še drugi moški in ženski malonogometni turnir na mivki Štabeach Summer Soccer 2010, ki ga organizira štandreško kulturno društvo Oton Župančič pri domu Andreja Budala. Turnir se bo začel jutri, tekme bodo v večernih urah. Jan Grgič me (ne) zanima Shakira? Pri nas Magnifico Andrej Petaros je organizator koncertov. Kdaj bo društvo Druga-muzika spet priredilo koncert? 17. julija. To pomeni po koncu svetovnega prvenstva. Namenoma? Ja. Organizacija koncertov v času svetovnega prvenstva se nam je zdela preveč rizična. Pozornost publike je usmerjena drugam oziroma ni prava. In kaj bo torej 17. julija? Imeli bomo Gučo na Krasu. Spet srbsko vzdušje potem ko ste lani v Praprot povabili Bobana Markoviča. S srbsko skupnostjo v Trstu ste navezali plodne stike, mar to pomeni, da boste na SP navijali za Srbijo? Kot prvo bom navijal za Slovenijo, potem za Srbijo in potem za tistega, ki bo igral lepši nogomet. Kje si boste ogledali tekmo Slovenije proti Alžiriji? Na Gorjanskem. Tam je nogometni turnir, ki se ga bom udeležil z ekipo Brundula team. Ko bo igrala Slovenija, je predviden premor. Boste spremljali tudi tekmo Italije? Ja, čeprav še ne vem kje. Morda »pri Savotu«. Južnoafričani so za začetek SP angažirali Shakiro in nekaj južnoafriških pevcev. Koga bi izbrala Drugamuzika ob morebitnem svetovnem prvenstvu pri nas? Kaj pomeni pri nas? Recimo, da bi SP organizirala Primorska. Potem bi izbrali Slovenca. Najprimernejši se mi zdi Magnifico, glede na to da je še najbolj poznan na mednarodnem glasbenem prizorišču. (p. v.) anketa o italiji in sloveniji Vsaj ena se bo uvrstila v drugi del Le slaba tretjina bralcev naše spletne strani meni, da se bosta Italija in Slovenija skupaj uvrstili v osmino finala. Zanimiv je podatek, da jih le deset odstotkov meni, da bosta izpadli obe. Več možnosti bralci vsekakor pripisujejo Italiji. Skoraj vsak tretji meni, da bo med obema svojo pot na SP nadaljevala le Italija, le dobra četrtina pa, da bo prava faza ugodna le za Slovenijo. Kakorkoli že, danes (igra Slovenija) in jutri (Italija) bo slika za nas in vse udeležence ankete že precej bolj jasna. Se bosta Italija in Slovenija uvrstili v osmino finala nogometnega SP v Južni Afriki? Da Le Italija Le Slovenija Ne 53 - 32% Zakaj prazna mesta na tribuni? Mednarodna nogometna zveza FIFA bo skušala z interno preiskavo ugotoviti, zakaj je bilo na petkovi uvodni tekmi svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki na stadionu Soccer City v Johannesburgu več sto praznih sedežev, čeprav je bila tekma uradno razprodana. Eden od sektorjev z 200 sedeži na stadionu je bil povsem prazen, šele v drugem polčasu so ga zapolnili prostovoljci. Uradno je bilo na stadionu po podatkih prirediteljev 84.490 navijačev, kar je rekord tega objekta. Kot kaže bo na tem SP prihajalo do razlik med uradnimi številkami in dejanskim obiskom stadionov. Tako naj bi bile tekme ZDA - Anglija, Argentina - Nigerija in JAR - Mehika razprodane. Po drugi strani pa je bil stadion Nelsona Mandele v Port Elizabethu le na pol poln. Uradno je bilo neprodanih le 3000 vstopnic, toda nazadnje so na objektu našteli le 31.000 gledalcev na46.000 sedežih. FIFA sporoča, da se številni lastniki vstopnic preprosto niso odločili za obisk tekme. 1 26 Sobot a, 12. junija 2010 ŠPORT / nogomet - V odločilni tekmi proti Padovi gladek poraz v Trstu in izgredi navijačev Triestina po osmih letih izpadla iz B-lige Triestina - Padova 0:3 (0:1) STRELCI: v 2. Vantaggiato, v 21.dp Cuffa, v 40.dp Bonaventura. TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6; Colombo 6, Cottafava 5,5, Scurto 5,5, Sa-bato 5; Tabbiani 5,5, Cossu 5, Princivalli (33. Siligardi 6), Testini 5,5; Pani 4,5 (34. Gorgone 5,5, 11.dp Della Rocca 5,5); Godeas 5,5. Trener: Arrigoni. PADOVA (4-3-2-1): Agliardi; Dar-mian, Cervo De Lucia, Faisca, Renzetti (39. Trevisan); Bovo (12.dp Jidayi), Italiano, Cuf-fa; Bonaventura, Di Nardo; Vantaggiato (29.dp Morosini). Trener: Sabatini. SODNIK: Tagliavento iz Ternija 5; OPOMINI: Scurto, Colombo, Renzetti, Agliardi, Calderoni, Cuffa; GLEDALCEV: 13.500. Nasvidenje, B-liga. Po osmih letih med drugokategorniki se Triestina seli v nižjo ligo. Nesrečna sezona se je še bolj nesrečno zaključila z domačim porazom proti Padovi. Moštvo iz Veneta je tako ohranilo status B-ligaša, medtem ko bo Trie-stina, razen nepredvidljivih repasaž, v sezoni 2010/2011 igrala v 1. diviziji oziroma nekdanji C1-ligi. Padova je zmago gradila na golu, ki ga je dosegla že v 2. minuti tekme, a včeraj v Trstu je bila boljša v vseh elementih igre, tako da, če potegnemo črto, je po 180 minutah prevladala ekipa, ki je pokazala več. Odločilna je bila verjetno telesna priprava in včeraj je Padova imela rezervoarje precej bolj polne od Triestine. Že dolgo nismo videli stadiona Roc-co tako polnega kot sinoči. Več kot 13.000 gledalcev se je zbralo, da bi bodrilo Trie-stino na zadnji tekmi letošnjega neskončnega (in v glavnem neuspešnega) prvenstva. Porabiti vse energije v devetdesetih minutah. To je 11.000 domačih glasov zahtevalo od Arrigonijevih varovancev. Obe ekipi imata kot društveni barvi belo in rdečo: sinoči na Roccu je bilo tri četrtine stadiona v rdeče obarvanega, medtem ko so se navijači gostov, ki so množično prispe- Denis Godeas se ne sinoči ne med celo sezono v vlogi rešitelja ni znašel li iz Veneta (bilo jih je približno 2500) v belo obarvali, medtem ko so bili dresi igralcev barve električno rumene barve. In ozračje je bilo res naelektreno, posebno po drugi minuti igre, ko se je rezultat že spremenil. Padova je izkoristila prvo priložnost: po kotu se je žoga zakotalila do Vantaggiata, ki je žogo silovito brcnil in našel luknjo med deseterimi nogami in telesi. Calderoni je lahko le opazoval, kako je žoga zatresla domačo mrežo. Prejeti gol je dobesedno pretresel domače igralce, ki takega začetka niso pričakovali. Kmalu zatem bi Italiano kmalu podvojil, a njegov strel je švignil mimo vrat. V 7. minuti je Triestina le zapre-tila z Godeasom, ki se je sredi kazenskega prostora obrnil in streljal, vendar za las zgrešil gol. Padova je bila vsekakor bolje postavljena na igrišču in tudi s fizičnega vidika je Sabatinijevo moštvo pokazalo viden napredek v primerjavi s prvo tekmo. Arri-goni je moral kmalu zamenjati Princival-lija zaradi poškodbe in obupnega Panija, ker je hotel spremeniti postavitev svoje ekipe. Še prej bi si Padova verjetno zaslužila naj- strožjo kazen (Colombo je potegnil za dres Di Narda), ki pa jo je sodnik Tagliavento spregledal. Gostje so bili veliko bližji drugemu golu kot Triestina izenačenju. V 34. minuti je le mojstrski poseg Calderonija preprečil Di Nardu, da bi se veselil drugega in morda odločilnega gola. V drugem polčasu so Tržačani poskušali presenetiti vratarja gostov, ki pa je imel bolj malo dela, saj razen netočnih strelov - z glavo Godeasa in z nogo Siligardi-ja - je moral le poskrbeti za običajne posege vseh vratarjev. Tako je Triestino v 66. minuti kaznoval Cuffa, ki je na 16 metrih preigral Cottafavo in nato ukanil Caldero-nija. Le Siligardi je še poskušal, njegov strel pa je vrhunsko odbil v kot Agliardi. Že deset minut pred koncem tekme so domači gledalci začeli zapuščati tribune, kar je bil znak, da nihče več ni verjel v možnost preobrata, začenši z igralci Triestine, ki se po drugem prejetem golu niso več pobrali. Tretji gol iz protinapada je bil pomemben le za statistiko. Najbolj zagreti med navijači so po tekmi dali duška svojemu nezadovoljstvu z vzklikanjem proti svojim nogometašem, upravi društva, posebno proti predsedniku Fantinela. Oblegli so izhod nogometašev iz stadiona, s predmeti pa začeli tudi obmetavati policiste. Iztok Furlanič zsšdi - Seja izvršnega odbora Enakomerno znižanje prispevkov Razporeditev sredstev je bil glavni argument junijske seje izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bila pretekle dni v Gorici, piše v tiskovnem sporočilu Združenja. Glede notranje porazdelitve za paglavja manifestacij in združenih skip komisija za prispevke ni imela lahkega dela, saj se je morala držati že prej sprejetih splošnih varčevalnih ukrepov. Izdelala pa je homogen predlog, ki so ga odborniki v celoti in soglasno odobrili. Tako so bili vsi obravnavani prispevki enakomerno znižani upoštevajoč predvsem pomembnost posameznih pobud in usklajenost z obstoječimi pravilniki. Potrjeni so bili tudi že sprejeti sklepi, med drugim, da letos ne bo izšel Zbornik slovenskega športa v Italiji in je bilo zamrznjeno poglavje finančnega prispevka za sodelovanje s šolami. Ker je to sodelovanje za celotno gibanje zelo pomembno, pa ZSŠDI ostaja šolam še vedno na razpolago za organizacijsko tehnično pomoč. Glede splošne porazdelitve sredstev v manjšini, o kateri se zadnje čase vedno bolj razpravlja pa so bili odborniki ZSŠDI mnenja, da so določene spremembe dobrodošle, vendar so potrdili, kar je že bilo poudarjeno na zadnjem občnem zboru in sicer, da je potrebno do njih priti z objektivnimi rešitvami, ki naj slonijo na real- ni pomembnosti posameznih ustanov, na njihovem ukoreni-njenju na teritoriju in na analizi kako in zakaj so potem javna sredstva tudi konkretno uporabljena. Osnovno merilo bi moralo biti koliko vsaka ustanova uporabi po posamezni osebi, ki se v njenem delokrogu udejstvuje ali koristi njene usluge in koliko se določena dejavnost v širšem pomenu besede samofinancira. Če ne bi bilo take analize in takega pristopa, bi lahko bilo vse prepuščeno osebnim občutkom in trenutnemu razpoloženju posameznikov, kar gotovo ne bi izboljšalo sedanje prakse. Na seji so seveda govorili tudi o tekočih organizacijskih vprašanjih, med katerimi naj omenimo predvsem Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo 18. in 19. junija v Kranjski gori. Povoljno mnenje so izrekli za včlanitev novega konjeniškega društva Skuadra Uoo iz Medje vasi ter z zadovoljstvom pozdravili ponovno izvolitev Lojzka Popovi-ča v deželni odbor italijanske smučarske zveze. Ob poročilih pa-nožnih komisij so odborniki ZSŠDI vzeli na znanje trenutno situacijo na posameznih področjijh in izrazili željo, da bi se društva znala v večji meri dogovoriti za tvorna sodelovanja, ki so v trenutni finančni krizi še toliko bolj nujna in potrebna, se zaključuje tiskovno sporočilo ZSŠDI. nogomet - Finale končnice elitne lige Kras Koimpex v ■ • • v »vročem« Jesiju Danes pozno popoldne bomo vedeli, ali bo Kras Koimpex v prihodnji sezoni igral v D-ligi. Rdeče-beli bodo v Jesiju (začetek tekme ob 16. uri) branili vodstvo treh golov (3:0). V Repnu je šlo vse kot po maslu, danes pa bo treba ponoviti predstavo s prve finalne tekme končnice prvenstva elitne lige. Jesina bo prav gotovo igrala na vse ali nič. Krasov trener Alessandro Mu-solino ni napovedal obrambne taktike. »Tudi mi bomo napadali in skušali bomo doseči vsaj en gol,« je dejal Krasov trener, ki ne bo imel na razpolago izključenega Vi-glianija. Na stadionu Carotti v Jesiju, ki ima okrog 60 tisoč prebivalcev, naj bi se zbralo 4 tisoč gledalcev. Med temi bo tudi skupina navijačev ekipe repenskega društva, ki je danes zgodaj zjutraj odpotovala v Marke z dvema avtobusoma. Seveda v pričakovanju, da bodo v Jesiju primerno proslavili zgodovinski dosežek, (jng) TURNIR ILGIULIA-Finale: SanLui- 1. gi - Trieste Calcio 3:1. Kras Koimpex danes po TV Na naši spletni strani www.primorski.eu dobite danes povezavo na neposredni spletni prenos tekme Jesina - Kras s pričetkom ob 15:40. Na www.primorski.eu bomo o tekmi že danes objavili tudi daljše poročilo. kolesarstvo Brajkovič na Alpe d'Huez ob Contadorju! ALPE D'HUEZ - Slovenski kolesar Jani Brajkovič (RadioShack) je tudi po zahtevni šesti, predzadnji etapi dirke Dauphine Libere, generalke pred slovito dirko po Franciji, oblečen v rumeno majico vodilnega. Slovenec je ohranil dovolj moči in ni popustil na legendarnem ciljnem vzponu na Alpe d'Huez. Etapo je sicer v silovitem sprintu dobil Španec Alberto Contador (Astana), ki je v cilju prehitel Brajkoviča, vendar pa njegovo vodstvo ni bilo ogroženo. Brajkovič je na zahtevnem vzponu zdržal napade izzivalcev ter v cilj prišel kot drugi ter ubranil 1.41 minute prednosti pred Contadorjem. Zadnjo 148 km dolgo današnjo etapo (Allevard-les-Bains -Sallanches) bo kolesaril oblečen v rumeno. Nevzdržni stroški za varnost na tekmah Tržaški avtonomni policijski sindikat SAP je pred včerajšnjo tekmo med Triestino in Padovo, ki je zaradi varnostnih razlogov zahtevala poostrene kontrole in okrepljeno število policistov, sporočila, da se letno v Italiji za varnost na nogometnih tekmah porabi približno 50 milijonov €. Po mnenju sindikata bi morali v bodoče te stroške plačati klubi, saj bi morala društva, ki z milijonskimi zneski plačujejo igralce, nameniti določen del proračuna tudi varnosti na športnih objektih in za poravnavo stroškov, ki jih z neredi povzročijo navijači nogometnih ekip. Formula ena danes ob 18. uri MONTREAL - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) bo današnjo dirko za VN Kanade v Montrealu (začetek ob 18. uri), osmo letošnjo preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1, začel s prvega startnega mesta. Na kvalifikacijah si je prvo startno vrsto priboril še vodilni v SP Avstralec Mark Webber (Red Bull). Pri McLarnu so izjemno natančno izračunali porabo goriva, saj je Ha-miltonu nato po najhitrejšem krogu zmanjkalo goriva za vrnitev v bokse, tako da je svoj dirkalnik ročno potiskal proti garažam. Iz druge vrste bosta dirko začela Nemec Vettel in Španec Alonso (Ferrari). REKORD - Slovenka Tina Šutej, študentka univerze Arkansas, je v finalu atletskega študentskega prvenstva ZDA v Euge-neu v skoku s palico zasedla drugo mesto in s 4,40 metra izboljšala svoj slovenski rekord (4,31 m). BRON - Slovenski reprezentanti v 3 X K1, kajakaši Nejc Žnidaričič, Jernej Korenjak in Lovro Leban, so na svetovnem prvenstvu v spustu na divjih vodah v Sortu v Španiji v moštveni vožnji sprinta osvojili bronasto medaljo. ODBOJKA - Ekipa A1-lige RPA-Lui-gibacchi.it Perugia volley, kjer je v minuli sezoni igral tudi slovenski odbojkar Matej Če-nic, se seli. V prihajajoči sezoni bo igrala v kraju San Giustino, ki leži 64 kilometrov severno od Perugie. rokomet - U18 Kerpan, Cernich in Sedmach v državnem finalu Mladinci Pallamano Trieste, za katere nastopajo tudi slovenski igralci Ivan Kerpan, David Sedmach in Mitja Cernich, bodo danes v Meranu igrali za državni naslov v prvenstvu U18. Včeraj so v odločilni tekmi za uvrstitev v finale z 31:26 premagali domačine iz Merana. Tržaški rokometaši so stalno vodili, v drugem polčasu tudi za 14 golov. Kerpan je včeraj zadel 5 golov, Sedmach enega, Cernich pa ni vstopil na igrišče. Mladinci iz Trsta so zmago vknji-žili tudi na prvih dveh kvalifikacijskih tekmah: v prvi so premagali Siracuso s 17:35 (Sedmach 4, Cernich pa 2, Kerpan 1), v petek pa so ekipo iz Toskane Tavernelle premagali z 31:36 (Sedmach 6, ostali slovenski igralci pa niso stopili na igrišče). kotalkanje - Pokal Sedmak in Bressan Danes znani zmagovalci in revija s Tanjo Romano Na Pikelcu na Opčinah se bo danes nadaljevalo kotalkarsko tekmovanje za Pokal Pavla Sedmaka in za Mladinski pokal Davida Bressana. Ob 14.30 bodo nastopili cicibani in dečki, sledili pa bodo dolgi programi starejših tekmovalcev. Po razglasitvi zmagovalcev bo ob 19.30 kotalkarska revija, na kateri bodo nastopili domači kotalkarji, zmagovalci tekmovanja in tudi večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano. / ŠPORT Nedelja, 13. junija 2010 27 namizni tenis - Državno prvenstvo pri Brescii Lisa Ridolfi bronasta v absolutni konkurecni V četrtini finala je igrala proti Ani Bržan - Pri Krasu najboljše veteranke, ostali razočarali V kraju Ponte di Legno pri Brescii so včeraj na državnem prvenstvu v absolutni konkurenci nastopili najboljši namiznoteniški igralci. Pravico do nastopa v absolutni konkurenci sta imeli tudi slovenski igralki Lisa Ridolfi in Ana Bržan, ki sta drugokategornici in že vrsto let nastopata v italijanskih klubih. Odličen rezultat je osvojila Lisa Ridolfi, ki je v absolutni konkurenci bila tretja - v četrtini finala je premagala Ano Bržan s 4:0, v polfinalu pa je klonila z reprezentantko Nicoletto Štefanovo. »Brona se zelo veselim - v skupini sem premagala tudi državno prvakinjo v 2. kategoriji Wei Jian, Kitajko, ki že dolgo živi v Italiji. Jutri (danes op. a.) pa bom igrala še v finalu za državni naslov v ženskih dvojicah,« je po nastopih povedala Lisa, ki je osvojila tudi zlato kolajno v mešanih dvojicah v 2. kategoriji, v ženskih dvojicah drugokategornic pa je bila tretja. »Na celi črti pa sem razočarala med posameznicami, kjer sem izgubila že v osmini finala,« je še zaključila igralka iz Nabrežine. Zelo dober izkupiček je dosegla tudi Ana Bržan iz Podlonjerja, ki je letos igrala v A2-ligi na Šardiniji. Šlovenska igralka se je v absolutni konkurenci prebila iz skupine kot drugouvrščena, med najboljšimi osmimi pa je izgubila z Ri-dolfijevo. Med drugokategornicami se je okitila z dvema bronastima kolajnama: tretja je bila med posameznicami in ženskimi dvojicami. »Izredno se veselim osvojenih kolajn. Škoda, da sem v polfina-lu posameznic izgubila šele po petih ni- občni zbor ŠZ Dom želi krepiti stike s starši Četrtkov občni zbor ŠZ Dom ni bil volilni, na njem pa so podali obračun delovanja v minulem letu. Predsednik Luka Bresciani, ki je bil na položaju imenovan oktobra lani, je uvodoma opozoril, da so tradicionalnim dejavnostim (košarki, ritmiki, rekreaciji, orodni in otroški telovadbi) dodali še vadbo cheerleadinga, ki se ji je odzvalo šest deklet, vaditeljica pa je Nicole Krizmancic. Bresciani je poudaril, da je bila športna sezona pozitivna, potožil pa je, da je odbor številčno šibek, kar se pozna predvsem pri nezadostni komunikaciji s starši mladih špotnikov, ki so aktivni v društvu. Starše, tako Bresciani, je treba v društvu še bolj angažirati. Sledila so poročila in posegi predstavnikov odsekov. Spregovorili so Miloš Figelj za telovadbo, Boris Budal za plezalno steno, Saša Primožič (prebral je košarkarsko poročilo Davida Orzana) in Andrej Rosano za rekreacijo. Blagajniško poročilo je podal Igor Komel, nadzorniško pa Barbara Uršič. Po občnem zboru je društvo v sodelovanju s Kulturnim domom pripravilo še projekcijo dokumentarnega filma o Petru Brumnu »Na koncu Tržaške«. ORIENTACIJSKI TEK Gaja 3. v Timauu in 16. v Paluzzi Tekmovalci orientacijske sekcije gropajsko-padriške Gaje so prejšnji konec tedna (v soboto) na sprint tekmi v kraju Timau v videmski pokrajini dosegli pomembno uvrstitev. Gaja se je v ekipnem tekmovanju uvrstila na 3. mesto. Nastopilo pa je kar 43 ekip. Gajev-ci so petkrat stopili na zmagovalni oder, tudi ostali tekmovalci pa so se dobro odrezali. V nedeljo pa so nastopili še na tekmi veljavni za državni pokal v Paluz-zi. Nastopilo je okrog 500 tekmovalcev, Gaja pa se je ekipno uvrstila na 16. mesto (skupno 70 ekip). Solidno je tekmoval mladi gajevec Andraž De Luisa. Lisa Ridolfi zih. Proti bodoči zmagovalki Wei Jian sem sicer že izgubljala 2:0, nato izenačila 2:2, nato pa mi je v petem nizu zmanjkalo moči,« je povedala Ana, ki zaradi poškodbe hrbta od februarja do aprila ni trenirala, pred državnim prvenstvom pa je vadila dvakrat tedensko. Prav zato je Bržanova igrala zelo sproščeno brez večjih pričakovanj, kar je bilo najbrž odločilno za dober uspeh. Ana Bržan Na državnem prvenstvu, kot smo že poročali, je nastopil tudi zgoniški Športni krožek Kras s 17 igralci, od katerih jih je devet nastopilo tudi med veterani. Prav v veteranskih tekmovanjih so bili krasovci najuspešnejši, saj so stopili na stopničke šestkrat. Štiri kolajne so bile zlate, po ena pa srebrna in bronasta -čisto vse pa so osvojile igralke Krasa, igralci pa niso bili tako uspešni. Veteranke Krasa so osvojile šest kolajn, kar štiri najžlahtenešje. Na sliki ekipa veterank, ki je osvojila 1. mesto ( v sredini »poraženke« iz ekipe Giovanni Castello) odbojka - Mémorial bratov Špacapan na odprtem igrišču Sloga spet prva Tako kot lani je turnir v organizaciji ŠZ Olympia osvojila brez izgubljenega seta Častni predsednik ŠZ Olympia prof. Martin Kranner z najboljšim igralcem turnirja in članom zmagovite ekipe Sloge Ambrožem Peterlinom Na članskem moškem odbojkarskem memorialu bratov Mirka in Petra Špacapana v organizaciji ŠZ Olympia se je od ponedeljka do petka na odprtem igrišču ob telovadnici Olympie zvrstilo 82 igralcev devetih ekip, tako kot lani pa je brez izgubljenega seta zmagala Sloga, ki je v finalu popolnoma nadigra-la še pomlajeno Prvačino, potem ko je v kvalifikacijah pometla z vsem svojimi nasprotniki. Slogaši so se v Gorici predstavili z ekipo igralcev, ki so v minuli sezoni igrali v B2 in C-ligi in so potrdili svojo premoč tudi v nenavadnem okolju odprtega igrišča. Bolj izenačena je bila tekma za 3. mesto, v kateri je zelo mlada postava Fincantierija tesno ugnala Mosso, za katero je igral tudi Luka Lavrenčič, lani pri videmskem VBU v B2-ligi. Sledilo je bogato nagrajevanje, ki so ga omogočili številni institucionalni in zasebni pokrovitelji. Sloga je prejela v dar pokal Dežele FJK, drugouvrščena Prvačina pokal goriške Pokrajine, tretjeuvrščena Mossa pa pokal Občine Gorica. Za najboljšega napadalca turnirja je bil imenovan član Sloge Vasilij Kante, najboljši podajalec je bil Danjel Filiputti (Prvačina), najboljši igralec pa Ambrož Peterlin (Sloga). Ob priliki so bili toplega aplavza deležni tudi mladi igralci Olympie, ki so dosegli 11. mesto na državni fazi prvenstva under 14. Polfinalna izida: Sloga - Fincantieri 3:0 (25:18, 25:22, 2512), Prvačina - Mossa 3:0 (25:18, 25:16, 25:19). Za 3. mesto: Fincantieri - Mossa 2:1 (15:17, 23:25, 18:16). Za 1. mesto: Sloga - Prvačina 3:0 (25:17, 25:22, 25:14). Turnirja Soče na Peči V okviru občinskega praznika Junijski večeri bo ŠZ Soča organizirala na Peči dva odbojkarska turnirja na odprtem. Jutri in pojutrišnjim bo mešani mladinski, od srede do petka pa še članski. Spored: Mladinski turnir, jutri ob 19.45 Sloga - Soča in Prvači-na/Hit - Olympia /Govolley (finalni tekmi v torek od 19.45 dalje). Članski turnir, v sredo od 19.45 Olympia - Soča, Soča Naš prapor, Naš prapor - Olympia; v četrtek ob 19.45 Sloga - Fin-cantieri, Prvačina - Sloga, Fin-cantieri - Prvačina (finalni del v pete od 19.45). memorial spacapan 2. del Danes še članski dvoranski turnir ŠZ Olympia bo v okviru 3. memoriala bratov Špacapan organizirala danes še članski moški čezmejni turnir, na katerem bo nastopilo šest ekip iz Italije, Slovenije in s Hrvaške. Poleg Olympie in Sloge bodo s člansko ekipo nastopili tudi reška Vežica (2. hrvaška liga), Triglav iz Kranja (2. slovenska liga), Bassano (D-liga) in mladinska reprezentanca FJK under 16. Spored: Skupina A (Kulturni dom): 10.00 Vežica Reka -Sloga, sledi poraženec 1. tekme - Bassano Volley; sledi zmagovalec 1. tekme - Bassano Volley. Skupina B (Telovadnica Olympia): 10.00 Olympia - Deželna reprezentanca under 16, sledi poraženec 1. tekme - OK Triglav Kranj; sledi zmagovalec 1. tekme - OK Triglav Kranj. Finale (Telovadnica Olympie): Ob 16.00 za 3. mesto, sledi finale. □ Obvestila Bero dobrih uvrstitev pa igralci Krasa niso ponovili v jakostnih kategorijah. Razočarane so bile predvsem drugo-kategornice, delno pa tudi tretjekategor-nice. Nasploh je bilo na letošnjem prvenstvu veliko presenečenj, tako da so na najvišje stopničke stopile igralke, ki niso bile favoritinje. Športna direktorica Krasa Sonja Milič je pojasnila, da je najbrž sezona predolga, da bi igralci uspešnejše tempirali formo. »Razočarane so bile tudi naše igralke. Menim, da je na bled nastop krasovk vplivalo predvsem dejstvo, da po prvenstvu niso imele možnosti, da bi igrale kakovostne turnirje ter vzdrževale predvsem koncentracijo in taktiko.« Tri drugokategornice Krasa Martina in Katja Milič ter Eva Carli so v posamični konkurenci namreč izpadle že v 1. krogu, torej med 32. Tudi v dvojicah nastopi niso bili prepričljivi, v nasprotju z lani, ko so bili rezultati boljši. (V.S.) AŠD POLET vabi na izredni občni zbor, ki bo v petek, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentabrska ul. na Opčinah. ASD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu 61. KD SLOVAN s Padrič organizira v sklopu Kresovanja 2010 v petek, 18. junija, ob 22. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah 10. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev«. Vpisovanje na sedežu Gozdne zadruge na dan pohoda od 20.30 do 21.30. Zaželen pa je pred predvpis (do četrtka) po e-pošti (kdslovan@gmail.com) ali po tel. 3343307443 (v večernih urah). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v torek, 15. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 1998 - 2003) od ponedeljka, 14.6. do petka 25.6. Informacije in prijave na ZSŠDI (040 635627; urnik: 8.00 - 14.00) AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI prireja odbojkarski kamp »Igrajmo Minivolley« pod vodstvom domačih trenerjev za punčke in fantke od letnikov 1999 do 2003 v nabrežinski občinski telovadnici od ponedeljka 14. junija do petka 18. junija z urnikom od 8.30 do 12.30. Poskrbljeno bo tudi za malico. Prijave v telovadnici v Nabrežini pri Tjaši ali telefonsko na ZSŠDI-ju (tel. 040635627). PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite tel.št 3384913458. AŠŽ GAJA - teniška sekcija organizira od 14. junija do 2. julija začetne in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce. Pojasnila in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek -petek 15.00 - 18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski, na jadrnicah O'pen Bic, tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti in štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. e-mail: info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europalaser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL, v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21.6. do 25.6. in od 28.6. do 2.7. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 3385889958 ali marinandrej@alice.it. 28 Nedelja, 13. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika M. SOBOTA O 16/29 Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo v gorah, kjer se bodo lahko pojavile plohe ali nevihte, ki bodo bolj pogoste v Karniji in Karnijskih Predalpah. Vmes bodo lahko tudi krajša sončna obdobja. Čez dan se bo lahko po nižinah in na Krasu pojavila kakšna krajevna ploha ali nevihta. Danes bo delno jasno. Več oblačnosti bo na severozahodu, kjer se bodo že proti jutru pojavljale krajevne nevihte, ki se bodo čez dan širile tudi v notranjost države. Možne bodo tudi močnejše nevihte s točo.Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 23 do 32 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Danes bo v višjih zračnih plasteh dotekal bolj vlažen in hladen zrak, ki bo povzročil nestanovitnost vremena. Med ponedeljkom in torkom se bo nad Francijo okrepilo ciklonsko območje, zaradi katerega bodo dotekali bolj vlažni južni tokovi. Nad srednjo Evropo je frontalni val, nad južnim Balkanom pa šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje občasno nekoliko bolj hladen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.40 '"lunine mene ^sš Luna vzide ob 5.55 in zatone „ ob 22.07 bioprognoza Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala tudi sopar-nost. Priporočamo povečano previdnost. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinje C. plimovanje Danes: ob 5.59 najnižje -64 cm, ob 12.38 najvišje 30 cm, ob 17.40 najnižje -6 cm, ob 23.18 najvišje 43 cm. Jutri: ob 6.26 najnižje -60 cm, ob 13.27 najvišje 30 cm, ob 18.35 najnižje -3 cm, ob 23.59 najvišje 34 cm. temperature v gorah oc 500 m...........2 8 2000 m .......... 14 1000 m .......... 23 2500 m .......... 10 1500 m .......... 18 2864 m............8 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. .'¿i TOLMEČ O 14/25 TRBIŽ O 13/24 O GRADEC 17/31 O 11/25 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 18/27 17/28 O PORDENON 18/27 A CELOVEC O 15/28 O TRŽIČ 16/27 O KRANJ o 15/28 S. GRADEC CELJE 17/29 o MARIBOR 018/30 PTUJ O M. SOBOTA 016/31 O LJUBLJANA GORICA O ° * GORICA pOSTOJNA 18/28 N »g™ 18/28 20/28 17/28 OH/26 c ™ 22/28" /A^FN0 O " PORTOROŽ O £2NOMELJ 18/29 , " REKA 18/29 OPATIJA ZAGREB 19/30 CL )UMAG PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Ponoči in zgodaj zjutraj bo povsod po deželi oblačno z obil- V noči na ponedeljek bodo nevihte v zahodni Sloveniji. Jutri' nim dežjem in nevihtami. Zjutraj se bo vreme izboljšalo, na bo sončno, predvsem popoldne bodo nastale krajevne ne-spodnji nižini in ob morju bodo daljša sončna obdobja, vihte. drugje pa bo še vedno spremenljivo s kakšno nevihto. Popoldne se bo v gorah jasnilo, vendar se bo še lahko poja-^vljala kakšna padavina. ^V JJ 11.i ...kup.cue OKVIRJI ZA OČALA OČALA vet 10 2 (20 m od Kulturnesa doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096 POREČ