IN SVET
REVIJA ŠTEV. 23.	KNJIGA 23.
(LETO XZO I
V LJUBLJANI, e. JUNIJA 1938	_J
BOltUAD V
KAMENJE
NEBA
do še ni videl »padajoče zvezde« ? Na nočnem nebu se nenadno utrne zvezda in začne padati, dokler prav tako naglo spet ne izgine.
Pa saj ni bila zvezda, ki je padla « neba. Bil je samo košček zvezde — zvezdni utrinek, ki je na svojem potovanju po vsemirju v blazni brzini zašel v zemeljsko ozračje. Tam je zažarel in »gorel. Nešteto takih vsemirskih praškov pade vsako uro na zemljo, toda človek jih vidi le malo. Samo večji se zasvetijo
cela ploha kamnov. Znan je padec meteorja pri Breseii v Italiji med silnim gro-menjem. 16. februarja 1896 pa se je vsula nad Madridom toča kamnov, ki je povzročila veliko paniko med prebivalstvom.
Za to kamenje se ne zanimajo le zvez-doslovci, ampak tudi kemiki in geologi, ki so razdelili zvezdne utrinke v dve skupini: v kamene in železne meteorite. Prvi vsebujejo v glavnem vrste kamnov, ki jih najdemo tudi v prakamenju gorovij. Mnogo težji železni meteoriti pa obstojajo navadno iz 90% železa in iz 10% nikla,
Veliko meteorsko žrelo v Severni Ariconi
kot zvezdni utrinki ln samo največji padejo razžarjeni ali kot meteorji na zemljo.
Zvezdni utrinki in meteorji so ostanki svetov, ki potujejo v velikih rojih po vsemirju. Iz njih nastajajo kometi in temni madeži v srebrnem pasu Rimske ceste so najbrže le oblaki meteorskega prahu.
Čeprav so našli že na mnogih krajih naše zemlje meteorsko kamenje, vendar je to kamenje še vedno redka dragocenost mineraloških kabinetov. Skoraj vsako leto poročajo o padcu kake večje >ognjene krogle« na zemljo, ki pa so doslej povzročile le malo škode. Tako je na pr. 6. junija 1866 padlo pri Knyahinyi na Madžarskem z neba okoli tisoč kamnov v skupni teži devet stotov. 30. januarja 1868 se je vsula na Poljskem kar
pomešanega s fosforjem, silicijem in premogom. Torej iz snovi, ki jih imamo tudi na zemlji. To je za znanost važen dokaz, da so povsod v vsemirju enake snovi. Ni vedno lahko spoznati meteorski kamen. Zvezdarne prejmejo letno nekaj tueatov pošiljk, pri natančnem proučevanju pa se pokaže, da so zemeljskega izvora. S temi lažnimi meteoriti bi se dala postaviti že cela zvezdama. Kamene meteorite spozna le strokovnjak, za železne meteorite pa je le en sam postopek, ki neovržno dokaže njihov kozmični izvor, če namreč obrusimo njih ploskve, jih ogladimo in jedkamo, se pojavijo značilni kristalni liki, ki jih je odkril Widmannstetten. Nobena zemeljska kovina ne kaže podobne sestavine, pač pa vsi meteoriti.
Poznam damo, ki nosi takšen košček železa kot najdragocenejši okras okoli vratu. Pač poseben občutek nositi s seboj pravi košček zvezde, ki je morda star
nad milijon let in ki je prepotoval vse-mirje, dokler ni našel svojega mesta v nežni ženski roki.	—er
PRAKTIČNA KEMIJA
UVEPLO V KAM — KEMIČNA SESTAVA BACILOV
Na zadnjem mednarodnem kongresu kemikov v Rimu so različni predavatelji spregovorili tudi o stvareh, ki morejo zanimati širšo javnost. Razna pre-
_ davanja so se bavila n. pr. z
vpraašnjem surogatov, umetnih nadomestkov dragih in redkih, a vendar ne^ obhodno potrebnih snovi. Velik del naporov moderne praktične kemije je posvečen izdelavi najrazličnejših nadomestkov Sprva je dala pač potreba po devizah povod za marsikatera nova dela važne izume, potem pa je razvoj sam od sebe silil v to smer, posebno ko so ugotovili, da je marsikateri umetni kemični izdelek enakovreden in celo dosti boljši nego naravni Tu so se pojavile tudi različne neslutene izboljšave. ki so vodile spet do popolnoma novih načinov uporabe.
Emajl je bil nekoč n. pr- poceni na* domestek, da so mogli naprgvjti lonce iz železne pločevine z neko trpežnostjo tanjše in da so si mogli prihraniti izdelavo bakrenih kotlov, Izven kuhinje ta prevleka iz barvane steklene snovi ni imela nobenega posebnega pomena. Danes pa je emajina industrija postala pomembna stroka tehnike. Tako izdeluje majolično emajlirane peči, priprave, ki se upirajo vsem kislinam in neštete potrebščine kemične industrije, ki po trpežnosti in dobroti absolutno pr-vačijo. Celo tanke za visoki tlak je mogoče izdelovati dapes z emajlom in sicer za tlak do 12 at. S trpežnostjo je narasla tudi velikost emajlnih tankov. Tako je bilo mogoče izdelati emajlira-nje posode za vsebino do 60.000 1 iz enega samega kosa. Da je emajl poleg tega izvrsten nadomestek za baker in ein, njegovo vrednost in uporabnost samo povečuje.
Kemiki so se v zadnjem času bavili z vprašanjem, po čem kava prav za prav diši in kako jo je najbolje pripraviti. Pražena nezrela zrna nimajo okusa. Kemik dr. Hoepfner pa je na kongresu poročal, da nimajo okusa zato, ker je kofein v njih kemično vezan v
podobi klorovo kislega kalijevega kofeina. To sol najdemo v ostalem v vsa* ki praženi kavi. Okus je mogoče izboljšati, Če se odstrani klorovo kisli kali, ki ni vezan na kofein. Najboljša metoda je uvodna priprava zrn z vodno paro pod povečanim pritiskom, na kar sledi praženje. Tako pripravljena zrna vsebujejo tudi manj žvepla nego po navadnem postopku, in to daje po izboljšanem postopku pripravljeni kavi posebno mil okus. menijo kemiki.
Iz česa sestojijo bacili tuberkuloze? Tudi s tem vprašanjem so se bavili kemiki. Če hočemo v boju proti takšnim neznatno majhnim, toda nad vse nevarnim bitjem s kemičnimi in drugimi pripomočki uspeti, moramo pač poznati njih kemična sestavo. Pri preiskavi bacilov tuberkuloze se je izkazalo, da imajo v svoji »koži« vosek. Če te bacile obravnavamo z razredčeno solno kislino ali podobnimi topili, preostane ostanek, ki predstavlja tako rekoč ogrodje bacijov. Z nadaljnjim kemičnim razkrojevanjem je mogoče iz tega ogrodja pridobiti 12 odstotkov neke vosku podobne snovi. Bacili si svoja ogrodja gradijo iz ogljikovih hidratov, proteina in tolšč in to si ropajo iz zaloge redilnih snovi človeka, ki so vdrli v njegovo kri ali tkivo. Zdravniška veda se seveda zelo zanima za ta odkritja kemikov in pričakovati je, da bodo dala ta odkritja novih pobud za odpravo zavratne morilke.	drl
ŽIDJE NA DUNAJU
Maršal Goering (ime kaže na potomca Slovana Gornika) je v svojem nagovoru nedavno izjavil: »Dunaj, kjer živi 300,000 Judov in kjer drugim ni mogoče živeti, mora zopet postati nemško mesto«. Maršal pretirava. Svetovni židovski zbor je obelodanil knjigo »Gospodarski položaj židovskih manjšin«, lz katere je razvidno, da je le 178.000 Hebrejcev od približno 1,900.000 Dunajčanov. To ne znese niti 109«. Število Židov po vsej bivši Avstriji je neznatno, namreč le 192.000 duš ali 2.86% od celote. Sicer pa žldovstvo nazaduje. Od L 1927. znaša upadek okoli 2.000 enot	fc.
iN A D TATRO SE BLISKA
ANTON DEBENAK
"јКГ\ trbske Plešo se zelo razrašča, Ш ustvarilo si je že košček nižje pri žični vzpenjači nekakšno podružnico, imenovano Nove Ђ Strbske Plesa Minimo ga in _—_ prihajamo k jezeru do največjega središča češkega športnega in svetovljanskega življenja Ker vemo, kako težko se dobi tu prenočišče, skrbimo najprej, da pridemo pod streho. Nikjer ne dobimo pristopa. V hotelih so zasedene ne le sobe, temveč tudi kopalnice in drogi prostranski prostori. Končno se aas usmili sobarica in sprejme ženski v
ne vode so nas zalivali z drobnimi kapljicami, ako smo se približali. Toda stopali smo dalje, v začetku po znakih, kmalu pa le zraven malih piramid iz kamenja; ob njih lezejo le resnejši. V kamenem morju je bilo malo cest. Cilj nam je bilo eno izmed več kakor 100 jezer. Na slovaški strani jih imenujejo plesa, na poljski pa stavi. Pripovedujejo, da so spojena z morjem, od tod tudi naziv »morska očesa«. Največje Wielki Polski stav s površino 35 ha in 78 m globočine smo pozneje občudovali na Poljskem.
svojo sobo na divan; mene pa nastani med Francoze, med odpravo slavnih francoskih hribolazcev, ki so bili na fotografijah v vseh čeških listih in ki so se razen pikantnih del razlikovali od vseh drugih tudi po svojih modrih, žametastih dresih.
Prebujeno jutro nas je klicalo v gore. Hodna cesta okrog jezera je postala hitro kamenita. Gozd nas je zapustil, prirastlo je ruševje. Srečavali smo mnogo potočkov in izvirkov, divje gnanih z vrhov navzdol. Sum vode nas je spremljal po vsej poti, mogočno naraščal, dokler ni prišel v divji, padajoči nitem vodopada Skoka. Curki razpenje-
£ PLEŠO
Naše Okruhle plešo se nam je končno pojavilo v vtesnjeni kotlini, obkoljeno s skalnimi pobočji, napeto stopnje vitimi do glavnih grebenov Satana in Patrie. Od tod že ni bilo mogoče iti več dalje. Jezero je temno zeleno, skoraj črno. Bilo je ob njem prav grozno tiho. V višinah že na nebu se je belilo sneženo polje. Ne daleč od njega so poizkuša vali skalaši prelesti skalni previs. Spuščali so se po vrveh, zasek ovali s sekirami, Razpoznali smo le njihove potenjice.
V tem je na nebu vzplavala postava štirinožca, za njo druga, tretja in sedma. Divje koze. V razliko s plazečimi ljudmi so skakale, spopelavale, tekale
in celo plesale po beli plošči. »Delale svojo divjost«, bi rekla naša babica. Pri pogledu na nje smo premišljevali o človekovi nepopolnosti Veliki, megleni mrak nas je zmotil v posmehljivem brezdelju. Zavedli smo se, da nas deli najmanj tri in pol ure od človeških na-selišč.
Vrnili smo se.
Mrak nam je skopnel pred očmi in sonce je znova zalilo gore in nižino pod njimi Videli smo Štrbske plešo, dogle-dali smo še za njim široko ravan, iz
nje naenkrat, nepričakovano vstanejo te visoke gore, ti nebotični ščiti, ki so naj-naglejše vzdignjeni gorski pas v Evropi, pravo geološko čudo.
Razžarjena pokrajina pod Tatrami »v mraku poje pastirsko pesem — gore nad plešo se dvigujejo, tam v modrini gledajo nežne, drobne vile in hoteli...«
To je Sovova ubranost v »Dopisu ze Slovenska«, ubranost naša.
Na Strbskem plese živi mlada slovaška pesnica Maša Hal'amova. Profesorica iz naše družbe je pred počitnicami čitala v šoli njene pesmi in pokazala dijakom njeno krasno sliko. Naročili so ji, naj jo v počitnicah ta vsak način pozdravi in sporoči, da bi jo imeli radi, četudi ne bi pisala pesani. Obiskali smo
jo v viH Marianl, na bregu jezera. BOo
je v nedeljo zgodaj, v brezpogojno neugodnem času, h kateremu nas je prisilil le nagel konec našega prebivanja v teh krajih.
Pesnica, lepa, izrazita ženska nežne postave, je ravno kupovala v kuhinji maline. Peljala nas je v okusno oprem-. Ijeno sobo, kjer visi na steni njena slika v slovaški narodni noši Govorila je ж nami o življenju v Tatrah, o tem, da se ji pogosto poveča temperatura in o tem, da se je zdravila v Smokovcu. Bilo nam je vsem sočutno! Ona, Maša Hal'amovž nam je pri tem razgovoru sledila s svojimi globokimi, lepimi očmi. Strmiš K v nje, začutiš, da za njimi nekdo prebiva.
Zapustili smo luksuzno letovišče Štrbske plešo, ločili smo se od svilenih pin-čov, brilantov in toalet ter odšli do srca gor, k Popradskemu plesu. Tam je že priroda vsa divja in primitivna. Nekul-tivirano jezero, ki se nam je razodelo v mesečnem siju, je podprto na levi strani z Ostervo, kamor lahkotno hodimo po serpentinasti stezi. Na nasprotnem bregu jezera vidimo edini hotel, dosti velik in dosti enostaven za divjino. Dobimo v njem prenočišče v skupni spalnici Spimo na dosti čistih posteljah. S svitom smo na nogah, ker imamo pred seboj priljubljeno goro tatranskega pohajkovanja, podvig na 2503 m visoko Rysy. Najprej gremo po urejeni poti med ruševjem, pozneje samo med kamenjem in pečinami. Po dveh urah smo pri Žabih plesih, majhnih jezerih, katerih ne opazimo prej, dokler nismo pri njih. To je vselej prva etapa ceste, ta prijetnejša etapa. Za temi Žabimi plesi se počasi sučemo prav po kačasti pešpoti, plezamo s kamena na kamen, kvečjemu se nad prepadi oprimemo umetnih držajev. Vztrajamo zelo dolgo, preden zagledamo k skali prilepljeno malo, ka-menito kočo; njena ploščnata streha je obtežena s sikalami, da bi ne odletela. To je tJtulna pod Rysy (Koča pod Riso). Pri vhodu nas svarilna tabla pouči, da tu vse stane štirikrat toliko kakor v nižini in da nikakor ne čaj, ampak pol litra vroče vode na čaj stane 3 Kč. Zatajimo si vse poželenje in gremo dalje.
V levo nad steno se ovijajo hribolazcL Grozen pogled! Nad prepadom, visoko v ozki razpoki stoji razkoračen človek, zdi se, da ne more ne gor in ne dol. Njegov tovariš si prizadeva navzgor po vrvi, ki jo ima zavezano okrog pasu. Sledimo tem trenutkom, zdi se večnost Končno so prišli iz peklenskega položaja
POPRADSKB PLEŠO
Pričakujemo, da bodo stopili dol k nam, toda kje neki! Tik je še ena rogla, nje še niso prelezli. Lezejo dalje.
Odidemo. Cez nekaj časa gremo mimo napisa v skali, ki obvešča, da je 20 letni študent tu daroval svoje življenje v dvomljivem koprnenju po rekordu. Zakaj? Mlad, pravi Ibsen. mora prav dodobra na vrh stopiti. Včasi se mu pač zvrti kakor stavbeniku Solnesu.
Sedaj smo se že začeli hudo vzpenjati. Doli raje ne poglej! Mnogi se mu odrečejo in ostajajo sede pod samim vrhom. Mi, ko smo prišli do šilastega obmejnega kamna, ki naznanja orlom in divjim kozam, da do sem je Českosloven-sko in odtod Poljsko, smo obstali v sredini med nebom in zemljo prevzeti s krasoto obojega. Na vse strani štrlijo divje razrezam grebeni, s strmimi rebri in ostrimi ščiti, posebno južni so bogato nazobčani, zaradi tega razčlenjanja je veliko dolin, toliko jih je malokje na svetu na tako mali plošči. Granit je tu zelo zatemnel — od tod tudi častitljive in pomračene črte pogorja, ki so ga že v ledeni dobi ledniki izbrazdili v polkrož-ne in stopnjevite doline, nasipe in za-jeze. Veličastnost Tater počiva na tej osamljenosti in v razliki vrhov proti
nizki okolini, saj naenkrat uporno vzki-pijo kakor okamenelo morje v najdiv-jejši burji. Takšen mir je, da se čutiš brezsnovnega in da bi ostal vedno tu med gorami. Tako mrzle in tihe so skale, tako temnomodre. Le kadar zadiha ve-trič in zažvižga svizec, veš, da so to njih vzdihi, ko se v spanju dramijo.
V	oblakih se zdaj pa zdaj izgubljajo in pojavljajo skupine bližjih in oddaljenejših gor. Krivanj, pod njim sonce sveti, kjer ima vesel biti, Lomnicki štit, orjaški, grozilni Gerlach. Tu jih obliva sonce in jim je prijazno s češke strani, tu zopet obžareva Zakopane in razlito Vislo, ki se sicer že pokorno steče do bregov, ki je pa vendar pokazala, kaj zna.
V	tem se je za obmejnim kamnom pojavila glava, za njo roke, prožna postava. Prvi, svetlolasi in postavni Poljak, drugi, tretji in četrti. Ali smo se tu na tej višini srčno pozdravili, kako se nismo niti spomnili na skrbi iz ravnine! Stanislav Lom je rekel: »Snidemo se človek s človekom in z ljubeznijo osvojimo si zemljo. Edino tu zgoraj to ni bila utopija.
Čudili smo se dolgo. Toda končno smo se povrnili v nižino.
REGRAT V USA
»Cankarjev glasnik«, nov mesečnik za leposlovje in pouk, ki ga ureja E. Kristan (6411 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio), prinaša v majski številki med drugim čuvstveno črtico A. J. Klančarja »Staro zlato«, s katero nastopa ta angleški kritik in prevajalec kot izvirni pisec Cankarjevega načina.
Pod zaglavjem »Za gospodinje« berem: Ali še veste, kaj je regrat? Kaj ne bi vedeli, saj ga sedaj poznajo celo Amerikanci, ki so se — mimogrede — še druge kuhe in peke naučili od nas. Prav sedaj je re-gratov čas, ko je svež. Menda pač najbolj tekne, če si ga človek sam nabere in ga precej globoko izreze. Vsakdo nima časa za to in v večjih mestih tudi ne prilike. Dobi se pa sedaj na trgu. V nekaterih krajih, n. pr. na Long Islandu pri Ne\v Yorku ga sade na velikih farmah Regrat vsebuje mnogo železa in je zato priporočljiv.
Ce prav razumemo, so doseljenci (pa menda ne Slovenci?) po Združenih državah uvedli na jelovnik Lećntodon taržxacum, po katerem ga Nemci imenujejo L6wen-zahn in Anglosaksoni po starofraneoskem izrazu dandelion, levji zob (nazobčan list). Po mlečnatl koreniki so ga krstili Cehi: mlič in ponekod pri nas mleč. Splošni naš regrat izvaja Pleteršnik iz bavar. R6hr-leinskraut (cgvkasta rastlina), toda verjet-
nejši koren se mi zdi nem. Wegwart=po-trošnik, Cichorium intybus. — Franc, pis-senlit (močipostelj) kaže na odvajalno njegovo lastnost.	A. D.
OSEMDESKTLETNICA RACHELE4E SMRTI
Slavna igralka klasične tragedije, rojena v Munfu (Švica), je blestela kakih 20 let v Francoski Komediji. Pred smrtjo je napravila turnejo po Ameriki, a brez prejšnjega uspeha. Izčrpana od pota in neume. vanja se je vrnila na Francosko. Sušica, katera jo je glodala 12 let, je naglo napredovala. Pariza ni mogla več prenašati. Obiskala je Gymnase, oder svojih prvih nastopov, nato pa hitro k Ažurni obali, kjer se je nastanila v vili, ki je bila Snrdouje-vega strica:
i Sest ur na dan upam, je govorila, 18 ur pa obupujem«.
Zdravniki so ji svetovali transfuzijo krvi, ona pa:
»Vsi ti ljudje ne razumejo, da tudi jaz izrekam Hamletovo besedo: Spati! tako mi je slabo od življenja«.
Na njeno željo so sorodniki prispeli iz Niče in po jidiš zapeli v njeni sobi svete pesmi za umirajoče. Imela je še moči, da je sklenila roke in s svojo požrtvovalno sestro Saro izmolila nekaj hebrejskih stavkov. Potlej je Rachel rahlo zatisnila oči to brez hlepenja ugasnila za vedno. k.
SREČANJE S SMRTJO
DR. IVO SORLI
Četrta povest orda ste brali ali slišali o dveb na smrt obsojenih nesrečnikih, ki so ju v srednjem veku s puško in mečem, a že izstradana vsakega po drugi poti spustili v gozdič, češ da bo tistemu, ki jim prinese v treh dneh tovariševo glavo, odpuščeno.
Clovelk mora peklenski domislek samo občudovati isi kar vidi ubogi zveri, kako se izza debel in stebel vsak hip bolj hlepeče zalezujeta, obenem pa trepetata, kdaj poči zahrbten streL
Ko sva se bila s prijateljem Ivanom taiko silno zaljubila v isto devojko, ona pa se radi najine približno enake privlačnosti in gorečnosti ni mogla odločiti ne zame ne zanj, sva se sipomnila te historije. Toda toliko razsodnosti sta si najini blazni glavi še ohranili, da so se nama tolike muke zazdele odveč. Saj je bilo treba — sva ugotovila — samo to: da eden od naju dokončno izgine iz življenja, drugi pa ohrani vse možnosti, da bo za revno deklico skrbel.
Ce ste sposobni natanko premisliti, boste priznali, da sva bila tako zaprla vse poti za kolikor toliko običajno »rešitev vprašanja«. In ako še pristavim, da si naravnost z umorom že celo nisva hotela omadeževati rok, bo nama vsakdo, ki se potrudi presoditi najin položaj, moral potrditi, da je nama ostal res še samo »ameriški duel« z eno črno in belo kroglo. Kdor potegne črno, mora biti mrtev opolnoči istega dne.
Sestala sva se zato še enkrat, prisegla in vadljala, kdo bo vlekel. Zadelo je mene. In tedaj sem segel v črno škatlo in vzel ven, kar mi je prvo prišlo pod prste.
Mrzel pot mi je stopil na čelo: na moji dlani je ležala črna krogla. Sedaj je ura kazala dve — ostalo mi jih je še deset!
Nemo sem se priklonil, posegel po klobuk in hotel oditi.
»Čakaj!« me je tu ustavil tovariš. »S pravico zmagovalca in tudi radi samega sebe — zakaj tudi tako bi zagrešil neke vrste umor — zahtevam, naj vsaj zdaj odloči ona! Pojdi in ji povej vso resnico! Ce bo vprašala po meni, reci,
da sem do štirih dama. Ob petih se тг« ni ti k meni!«
Zelo je ostrmela, ko sera ji povedal. Samo tega ni mogla verjeti, da bom res izvršil. Z grobnim glasom sem ji povedal, da bom
»Dajta mi časa do jutri!« je prosila.
»Nemogoče! Jaz ga imam samo de polnoči.«
»Dobro! Potem pridi po moj odgovor ob šestih!«
Doma sem napisal poslovilnih pisen\
ob petih potrkal pri tovarišu, da mu) povem, kaj je rekla.
Toda povedati mi je imel več orL Takoj po mojem prihodu je prihitela, k njemu. In mu odkrito razložila, da bi se bila skoraj rajši odločila zanj. Toda če si more s tem rešiti življenje, je, seveda treba, da se žrtvuje zame. No, ako tudi njen sklep moje usode ne mo-, re več spremeniti, ona pač ne bo kriva. V ostalem pa da je bila prijetno razigrana in ji je stvar očitno zelo laskala.
Ob šestih sva jo s prijateljem zavila v gostilno. Dokončno sva bila spoznala, da je takih deklet sicer malo, a nekaj gotovo še na svetu, dveh takih norcev, kakor sva bila midva, pa najbrže ne, in da je zato najbolje, ako ostaneva skupaj.
No, hotel sem samo povedati, da sem. tisti hip, ko sem z roko segel v črno škatlo, pač tudi jaz smrti gledal v oči. Ce je historija drugače precej banalna, nisem jaz kriv.
Peta povest
Radoveden sem, spoštovana gospodična, kaj Vam je toliko na tistem »pogledu smrti v oči«. Ali bo življenje z Vami tako grozno, da je zanj treba na ta način utrjenega, če ne celo kar že preskušenega moža? Ali pa si želite samo občutka, da Vas bo tak junak lahko tem bolj uspešno ščitil na vse strani, ker ga niti najvišja strahota ni mogla zmleti?
Jaz za svojo osebo takoj izjavljam, da sem imel dvakrat poguma meriti se z zmagovalcem vsega živega, da bi si pa vendar dvakrat premislil, preden bi svojo usodo z Vašo »vezal«.
Prvič sem se s smrtjo srečal v dvoboju z najtežjimi pogoji: brez usmilje-
nja (od strani gledalcev namreč) do kanca! No, zgodba je — pripovedovana — vsakdanja in zato tu o njej ne bom govoril
Druga bi utegnila Zbuditi celo Vaše cenjeno zanimanje. (Kakor že vidite, Vam res nisem posebno naklonjen). Gre namreč za borbo s približno takšno žensko, kakor ste menda Vi — v ostalem z mojo prvo in doslej tudi zadnjo ženo.
Spoznala sva bila, da naju je drug drugemu za pogubo sam pekel poslal na svet, a j»stavil še v državo, kjer je okove mogla streti samo smrt. Naj naju torej drugega pred drugim odreši smrt!
Dobro — toda kako? Kakaj niti enemu niti drugemu ni dišala vrv.
Pač pa sva bila oba pripravljena za to ceno tvegati nekaj mesecev ječe. »Prekoračenje silobrana« na primer. Ona vzame kuhinjsko sekiro, jaz nož — izgovor bo lahek: če ostane ona, sem jo bil napadel jaz, enako narobe; vsak pa je dolžan, da izvrši delo do konca, Če mu ostane še toliko telesne moči.
Toda vrag vedi — kar tako ne moreš. Treba torej počakati prvega »naravnega« zakonskega prizora med nama.
A ga naenkrat — več dni ni! Jaz se sicer razdivjam, da bi kar na mestu izvršil, ampak tu ona nenadoma »popu-
ALI JE RIMRAUT) TRGOVAL
S SUŽNJI?
Verlainov prijatelj, slaven po sonetu o barvah samoglasnikov:
A črn, E bel, I rdeč, U zelen, O višnjčv... Književnik ki je z 17 leti Končal svoj pesniški poklic, je izginil v Afriko, kjer je bil v Abesiniji negušu dobavitelj.
Angležinja miss Enid Starkie je v svojem spisu »R. v Etiopiji« vprašala: »Ali ni bil ta predhodnik nadrealizma sužnjar?« J. M. Carrč ji odgovarja v 2. aprilski štev. Štirinajstdnevnika »Mercure de France«. Na podlagi tajnih konzularnih poročil mu ona očita, da je uganjal prepovedano kupčijo z orožjem in celo s črnimi sužnji na obali črnega morja. Po listini z dne 16. 6. 1888. je italijanski konzul v Adenu javil svoji vladi, da se je karavana slonove kosti in sužnjev pod vodstvom Tbrahima Abu Bekra napotila iz šoe preko Harrara v Tadžurah s tihim dovoljenjem francoskih oblasti. V poročilu je dodatek, da spremlja karavano francoski prekupec »Remban«, eden od najdelavnejših in najrazumnejših ppravnikov francoske vlade.
Gdčna Starki« g lahkoto dokazuje, fe
sti«. Ali je vrag na dnu vendar strahopeten? Kar že »miroljuben« je zadnji čas.
Mene pa to življenje še bolj mrvi in po dveh mesecih moram k zdravniku. Mož maja z glavo, mi nekaj pripiše, in čez teden dni nai pridem zopet
Zdaj pa je ves iz sebe. Ali nimam koga »v bližini«, ki mi počasi streže po življenju?
Po tistem nerazumljivem zakonu, da tujcu »svojca« ne moreš izdati, zanikam; toda ko prestopim prag svoje kuhinje, sem res »zrel«. Samo — hudič razumi! — preko tega vendar še ne morem, da ne bi ji sam potisnil topori-šča v roko.
2e zamahnem, ko me zvije grotesken krč: vsi udje odrečejo, kolena mi kleo-nejo in ves trd ležim pred njo.
Tedaj se ona skloni bliže, se mi za-piči v oči — s tistim Vašim smrtnim pogledom, veste — pa poskusi, ali se moji »spasmično« skrčeni prsti pač dovolj trdno oklepajo ročaja.
»Zelo naravno bo!«
»Kar poskusi, satan! Prihajam od doktorja Savana — ta ti že pokaže' tvoj ^naravno'!«
Tako sem se v zadnjem hipu rešil.
Sem torej še vedno »poročen« in že zato ne morem biti Vaš »kandidat«. Čutil pa sem vendar potrebo, da Vam
to historijo povem. *>■-
gre za Rimbauda, Carrž pa sodi, da poetov značaj ne dopušča take podmene. Nam se zdi obtožba utemeljena, saj je bil avtor »Pijanega čolna« podrejen uslužbenec tvrd-ke Tian, ki jo angleško poslanštvo v Rimu izrečno dolži nedovoljenega barantanja z orožjem in strelivom. Kot odvisen uradnik je bil kaj rado prisiljen opremiti tako karavano.	A. D.
KDAJ JE ČLOVEK ODRASEL?
Po običajnem naziranju odrase srednjeevropski človek v sredini dvajsetih let. To v splošnem velja, dogaja pa se neredko, da tudi znatno starejši ljudje še nekaj rasejo. S tem pa se rast še davno ni končala, kajti mož.gani rasejo n. pr. dalje in tudi nos postane pogostoma še daljši. Številne meritve iz zadnjega časa so pokazale, da se rast nosu ustavi šele približno pri 60. letu. Rekord pa imajo ušesa, ki rasejo do 80. leta. Ker dočaka to starost razmeroma malo ljudi, lahko rečemo, da umre večina ljudi tedaj, ko niso niti še popolnoma odrasli. Seveda pa je treba priznati, da je omenjena rast možganov, nosu in ušes v precej ozkih mejah in da je brez natančnega merjenja skoraj ne moremo ugotoviti.
O ŽIDOVSKIH KULTURNIH DELAVCIH
L KOŠTIAL
»Moj narod nima domovine, nemirno klati se okrog, al' rćđil mož je slave vrednih — le-tš naj živi večni Bog!« (S. Jenko, »Lob Baruh«, 6. kitica. Glej »S.Jenka zbrane spise«, ur. dr. J. Glo-nar, Lj. 1921, str. 70).
Statistika uči, da je med prosvetnimi de-laci [umetniki, znanstveniki in pisatelji! odstotek Židov (brez ozira na konfesijo!) znatno večji kot pa med evropskim prebivalstvom sploh. To dejstvo so skušali nekateri razložiti z večjim odstotkom nadarjenih Židov, drugi pa s faktom, da je razmeroma dosti več oseb z višjo izobrazbo med Judi kakor med arijskimi narodi. Mislim, da velja oboje.
Naj navedem najimenitnejše Hebrejee po kulturnih panogah! Ves glasbeni svet pozna skladatelje Jakoba Meyerbeera (prvotno Меуегја Beera) iz Berlina [opere: Hugenoti, Prerok, Vražji Robert], Antona Rubinsteina iz Vehvotynca v Romuniji [simfonije, oratorijij, Feliksa Mendelssohn-Bartholdyja iz Hamburga [kantate, orato-riji itd.], Jakoba Halevyja (Lčvyja) iz Pariza [opera: Židinja in cerkvena glasba] , Karla Goldmarka iz Kesztbelya na Madž. [opera: Sabska kraljica i.dr.], Jakoba Offenbacha iz Kolna [opereta: Lepa Helena i. dr.], Gustava Mahlerja iz Ka-lišt'a v ČSR [sonate, etide], Ign. Mosche-lesa iz Prage, Emerika Kalmana [operete] itd.
Vijolinska virtuoza sta H. Herz z Dunaja in Jehudi Menahim (roj. 1.1917.), ki mu plačujejo v Hollywoodu po 20 milj. din na leto.
Med arhitekti so sloveli Ed. Knoblauch iz Berlina, ki je zgradil krasno sinanogo v Berlinu v mavrskem slogu, Alfred Mes-sel in E. Mendelssohn.
Znameniti slikarji so bili: Maks Lieber-mann z Dunaja, M. Lieb, bolj znan pod imenom M. Munk&csi (po rojstnem kraju), Jos. Israels (impresijonist; žanrske slike iz življenja holandskih ribičev) in M. Op-penheim (slike iz starojud. domačega življenja). Da je tako malo slikarjev in kiparjev med Židi, ima svoj vzrok v znani prepovedi v sv. pismu (П. Moz. knj., 20. pogl., 4. v.; v lat. prevodu [Vulgati]: »Non facies tibi sculptile neque omnem si militu. dinem, quae est in coelo desuper et quae in terra deorsum nec eorum, quae sunt in aquis sub terra« = Ne delaj si kipa niti kake podobe tega, kar je zgoraj na nebu, tu doli na zemlji ali v vodi pod zemljo!)
Gledališki igralci so bili Bogumil Dawi-son iz Varšave, Adolf Sonnenthal iz Budimpešte, Eliza Rachel iz Mumpfa v Švici, Sara Bernhardt iz Pariza, največja tra-gedka, Max Goldmann (Reinhardt) i. dr.
Izmed lirikov je treba navesti Jehudo
Halervija iz Španije, H. Hetoeja hi DGaeel-dorfa, L. A. Frankla is Chrasta v CSR [njegovo pesem »Die UniversitSt« je uglae-bilo 19 skladateljev; tudi epik], Emila Ka-ha z Dunaja, Morica Hartmanna iz Dtt-šnika v ČSR, Elzo Lasker-Schtilerjevo te Elberfelda, Al. Jeittelesa iz Prage,*) Joela Kleina aH Kissa Jćzsefa z Madž. [tempeljski spevi in balade], Petra Altenberga (R. Englanderja) z Dunaja, Iz. Kalischa i« Krotoszjma.
Znani pripovedniki so BerthoJd Aner-bach iz Nordstettena na Wtirttemb. [vaške novele], K E. Franzos iz Podolja (preveden v mnogo jezikov), L. Sacher-Ma-soch Iz Lvova, J. K. A. Lewald in F. LewaL dova iz Konigsberga, Aug. Sflberstein. is Budimpešte ,L. A. Franki iz Chrasta, Mo-riz G. Saphir iz Madž. (humorist), Ulj Herzl iz Budimpešte, L. Kalisch ia Leszne-ga na Poljskem, Bernh. Wolff iz Altone, Salomon Kohn iz Prage [spisal slaveči roman »Gabriel«], Eno. Kuh, Leop. Kompert iz Mnichovega Hradišt'a, Izrael Zangwffl iz Londona [romani iz življ. revnih Židor v Londonu], Jakob Wassermarm, Izak Jeit-teles iz Prage (alias JuL Seidlitz), Bern-hard Kellermann, Schalom Asch iz Kotnega na Poljskem SoL Jak. Abramović Ш Ruskega, Fr. Werfel iz Prage, Lazar Pin-lras iz Vratislave, Max Nordan L dr.
Dramska dela so pisali L. Halčvy (L£ry) iz Pariza, David Kalisch iz Vratislave, Na-hida Ruth Lazarusova iz Berlina, J. L. Klein iz Miškovca. Siegm. Schlesinger iz Novega mesta ob Vahu (ČSR), Salomon H. Mosenthal iz Kassela, Herm. Hersch ia Porenja, Ign. Kuranda iz Prage (»Zadnja bela roža«). Hugo Bernstein-Kš.roly, Sch. Asch, Iz. Jeitteles, Th. Herzl, Izr. Zang-will, P. A. Silbermann iz Gdrlitza, Artur Schnitzler z Dunaja L dr.
Židovskega rodu so zaslužni prevajalci Martin Ruber [Kalevaba], Siegfried Kap-per iz Smichova [pesmi o knezu Lazarju], dr. Samuel Fr. Krauss iz slav. Požege [srbske nar. pesmi, pripov. i. dr.] in L. A. Franki [srbske nar. pesmi].
Odlični publicisti so bili L6b Baruch iz Frankfurta ob M., izza L1818. (»Ludwig Borne«), Aron Bernstein iz Gdanska, Leop. Sonnemann iz Hochberga v Nemčiji, Meier Aron Goldschmidt z Danskega (tudi dov^ list) i. dr.
Politiki in državniki: Kari Mars iz Trle-
ra, prvotno Mordechai [pisec »Kapitala«], Ferd. Lassale iz Vratislave, E. Bernstein, Viktor Adler, Th. Herzl iz Budimpešte [autor »Alt-Neulanda«, cijonist. utop. romana] . Gabr. Riesser iz Hamburga, Sidney Sonnino iz Firence, Benjamin DisraeU (lord Beaconsfield) iz Londona, Luigi Luz-zatti iz Benetk, Leon Gambetta iz Cahorsa, Leib Bronstein (Trockij), Izr. Zangwill, cijon. voditelj, ki je ustanovil »Žid. teri-torijalno organizacijo«, Lina Morgenstem
*) Nekatere njegove pesmi Je ttgiasbai njegov prijatelj L. Beethoven.
iz Vratislave. bojevnica za pravice žensk, Ign Kuranda, ki je ustanovil »Grezboten«, Joh. Jacoby iz Kdnigsberga, Edvard Bern-stein. Kari Blind, David Ricardo (nac. eko-nom), J. Jacoby iz Konigsberga, Leon Blum. Daniel Isaacs (Reading).
Ne smemo pozabiti Maksimilijana Har-dena (prvotno Witkowskega) duhovitega in pogumnega polit, in liter, esejista, ki 1e izdajal tednik »Zukunft« in se boril zoper Viljema И. in njegovega prijatelji Eulen-burga.
Juristom je dobro znan dr. Georg Jel-linek iz Lipskega. pisec mnogih pravoslov-nlh knjig, ki je izdajal s Pilotyjem »Hand. buch des affentlichen Rechtes«, Levi Herz-feld iz Ellricha je bil pravnik, umetnostni kritik in filolog, dr. Jos. Unger pa jurist in državnik; Fr. Stahl slovi po svoji »Pravni filozofiji«.
Zgodovinarji judovske krvi so L. Schle-singer iz CSR: H. Graetz iz Ksiadza na Poznanjskem, Max Btidinger iz Kassela, Izak Moderchal J ost iz Bernburga, M. Philippson iz Magdeburga, Z. Frankel iz Prage itd.
Kdo ne ve za slovečega fizika AJb. Einsteina iz Ulma in njegovo teorijo relativnosti ? L. 1921. je prejel Nobelovo nagrado.
Z matematiko so se bavili Abraham tbn Esra iz Toleda. Elija Misrahl, rabbi Mojzes ben Maimun (Maimonldes ali Ram-bam) iz Kordove in Lazar Ben-David iz Berlina. Matematični talent je tudi vzrok da ,1e med odličnimi šahisti dosti 21 do v. n. pr. Tartakoiver, Gerstenfeld. Kolisch. Stahiberg Naldorf. Frydman, Steiner itd. Fizik Helnrich Hertz je odkril električne valove.
Precej Hebrejcev je med slovečimi medicine!: Maimonides, dr. Weichselbaum, dr. Zuckerkandl. dr. A Jeltteles, dr. Khon-Kaposl iz Kaposvžra (dermatolog), dr. Ad. Pollitzer (otolog), dr. P. Ehrlich (ki je osnoval kemoterapijo in odkril 1. 1910 arsenobencol »salvarsan«), dr. H. Bamber-ger iz praške okolice, dr. M. Herz iz Berlina, dr. Mor. Benedikt iz Vasvira (nevrolog), dr. A. VVassermann (po njem je dobila ime W-ova reakcija), dr. Slegmund Freud iz Pribora (psihiater, oče psihoanalize), dr. Maymus Hirschfeld, dr. Xwan Bloeh (seksolog) etc.
FllozofUa Ima veliko židovskih zastopnikov: Baruh Spinoza iz Amsterdama, Mojzes Mendelssohn iz Dessaua (Lessln-gov prijatelj), dr. W. Jerusalem iz Chru-dlma, psiholog Alfred Adler, dr. Henri Bergson iz Pariza, pravnuk poljskega ha-sida Bereksohna; etik Max Scheller, Abr. Geiger lz Frankfurta ob M., Suzana Ru-binsteln iz Crnovcev; Otto Weininger; Salomon Malmon iz Litve (kantovec), Herm. Jellinek iz Drslavle na Mor., H. Graetz; dr. Edm. Husseti iz Prostčjova (znan po svoji fenomenologiji) in drugi.
Izmed prirodopiscev naj omenim Marka Eliezerja Blocha iz Anspacha (njegovo veliko delo o ribah, 12 zvezkov, je bilo
dolgo glavna zakladnica ihtlologtje) ln Arona Bernsteina iz Gdanska, ki je objavil mnogo poljudnih spisov iz prlrodopisja.
Pedagoška pisatelja sta bila Moses Bii-dinger in Izak M. Jost.
Neznane pokrajine so raziskovali in popisovali Izrael Jos. Benjamin iz Romunije, Benjamin ben Jona iz Tudele v Španiji, E. Jakob Oppert iz Hamburga ln Ed. Sehnltzer (Emin paša).
Dr. L. Zamenhof iz Biallstoka je izumil esperanto.
Literarni historiki ro Izak Disraeli ts Enfielda, Ludv. Geiger iz Vratislave, Izak Jeitteles iz Prage, G. Brandes (recte Co-hen) z Danskega, Ed. Engel.
Tudi med jezikoslovci dobimo dosti Zidov. Znan romanist jc Gorlčan Graziadio Isala Ascoli, ki je prvi dognal, da furlan-ščtna ni italij. narečje; indologi Th. Gold-stlicker iz Kdnigsberga, G. Salomon Oppert iz Hamburga in Th. Benfey iz Gottin-gena; albanist in indogermanist L. Ben-Loew iz Erfurta; eranist Jol. Oppert iz Hamburga: slavist V. Peretz iz Ukrajine; klasična filologa Th. Gomperz iz Brna in W. Freund iz Kempna na Poznanjskem; turkolog Herm. Bamberger (alias Wžim-bčrv) lz bratislavske vel. župani je, germa-nista Paul Cassel iz Glogova in Daniel Sanders iz Altstrelitza; seministi Adolf Jellinek iz Drslavic na Mor., Jakob Gold-denthal iz Brodov na Poljskem, G. H. Bernstein iz Jene, Jol. Furst iz Zerkova na Poznanjskem, Leop. Zunz iz Detmolda, Moriz Steinschneider lz moravskega Prost jčjova; v občnem in primerjalnem jezikoslovju so se uveljavili Moriz Lazarus iz VVielena na Poljskem (ki je osnoval »psihologijo narodov«), Haimann Steinthal iz GrSbziga v Nemčiji, Lazar Geiger iz Frankfurta ob Men! (ki je imel srednjo Nemčijo za prvotno domovino Indoevrop-cev) i. dr.
Salomon Berger je zbiral proizvode hrvatske ljudske umetnosti in ustanovil etnografski muzej v Zagrebu.
ODRASLI SE UCE LAŽJE NEGO OTROCI
Nihče ni do danes dvomil, da sposobnost za učenje z rastočo starostjo nazaduje. Celo izkušeni pedagogi verjamejo v to domnevo. A je vendarle napačna. Skrbne psihotehnične raziskave so namreč pokazale, da si človek sposobnost za učenje do visoke starosti ne samo ohrani, temveč da se v poznejših letih celo lažje uči nego otroci. To izvira bržkone od tega, da se odrasel človek loti učne snovi z razumevanjem, med tem ko si mladi človek to učno snov vbija mehanično in pogostoma celo z odporom. Sele v najvišji starosti, namreč ko se pojavi starostna oslabelost, sposobnost do učenja popusti. Dotlej si svoje obzorje lahko neprestano širiš
A. T'SERSTEVENS O JUGOSLAVIJI
Sin francoske matere in flamskega očeta, rojen v bruseljskem predmestju Uccle 1.1885., suče barvit in bogat čopič. Svojo književniško pot je nastopil z drzno zbirko Počmes en prose (Pariš, 6d A. Messein, 1911), ki bi bila pri nas gotovo doživela usodo Cankarjeve Erotike. »Naslada: toda plotove hočem imeti okoli svojih misli in tudi še okoli svojih besed: da mi na moje vrtove svinje ne uderejo«. S tem navedkom iz Nietzschejevega Zarathustra otvar-ja t' Serstevens omenjene Pesmi v prozi, o katerih pa tankovesten moralist poreče, da so imele prenizek plot in da so pujski vendarle ušli v ogrado.
1936. je belgijski romancier objavil slasten pustolovski roman: L' O r du »Cri-s t o b a 1«. Zgodba se vrši med vojno. Ameriški Nemci pošiljajo v prvotno domovino lepo vsoto zlatih milijonov na ladji, po videzu nedolžni, Cristobalu, najeti v ta namen. Ali načelnik redarstva v pristanu Guyaquilu zavoha tovor in z roparsko tolpo zaseže pošiljko. Ko je bil plen v njegovih rokah, pusti ujeto posadko na samotnem otoku. Ali so še kod neobljudeni otočki? Med vojno zlasti so imele ladje fantastične smeri. Skratka, svet urno zve za uboge ostavljence, vse zavezniške mornarice se brezžično druga drugo obvestijo in prične se napet lov za »Cristobalom«. Francoski brod je tisti, ki ga zasači v atolskem jezercu ali lagonu. Vendar izza »Nibelun-govega prstana« leži prekletstvo na zlatu. Na krovu ni drugega ko sami mrliči.
Živahna pripoved, obilica preokretov, slikovitost oseb, vse to je zabavalo. Slike s palube in guyaquilske luke so bile točne in sočne: domišljija je bila čvrsto opletena okoli resničnosti. Tako istinitost brez okraskov nam nudi sedaj T" Serstevensov 11 i-nćraire de Yougoslavie (Grasset, 1938). Kakor je atvor nedavno prekrižaril Španijo ,tako v svojevrstnem vozu kolovrati po naši zemlji, iščoč osobito odprtih pokrajin kakor tudi vrvečih ljudskih množic.
Z Reke, ki je s svojimi širokimi cestami, bankami, velikimi kavarnami ohranila avstrijsko lice, jo mahne na Sušak po mostu, ki ga merijo po eni plati karabinieri, po drugi pa orožniki s takim izrazom, kakor da se ne poznajo. Dalje krene do Velebita. Pri tem poudarja koristi slabih cest: naselbin ne družijo, pač pa jih ločijo, da vsako mesto toliko laglje ohrani svoj lastni značaj. Po lepem orisu hrvaške obale poveličuje Trogir, podoben ladji: en most ga veže s kopnim, drygi z ostrovom ćiovom, trije zvoniki ga delajo sličnega fregati. Iz Splita spleza 900 m visoko, da зе razgleda po okamenelem morju v Hercegovini. Potem se vrne na obrežje in mimo čudne Dubro-vačke Rijeke, ki koj pri izviru lahko nosi brodove, zdrkne na komedljantskem avtu (automobile-roulotte) v mesto sv. Vlaha. To je začaran kraj. K Dubrovniku je pisec
živel ob slednjem letnem času, toda nikdar ga ni minil občutek čarobnosti. »Ustvarjen je iz naslade, lenobe, prisrčnosti in cele kope drugih stvari, ki se obračajo tako na čute kakor na duha. Neprestano veselje mu polni ulice kakor jadransko sonce«.
Potlej Kotorski zaliv, ki ti prikliče v spomin niz italijanskih jezer, črna gora, Peč, prvo izmed mestec, ki so še ohranila turške sledove: Djakovica, Prizren, Ohrid, Mona-stir, Prilep, Veles. Povsod ga je zbodel mi-naret enak dolgi sveči, ob njej pa oster kajfež. Moslimski vpliv je čutil tudi v Bosni ponosni: Travnik, Jajce. . . Vse to se izgubi v Kostajnici. Povrnili smo se na Hrvaško, v prestolnico Zagreb, »pravo mesto. lepo zasnovano, dobro zračeno, z izrazom dednega blagostanja ln ki spominja na Turin.«
Pokrajina se spremeni na novo, ko stopimo v Slovenijo, ali če hočete, na Kranjsko, deželo, katere glavno mesto je Lay-bach (ob 20 letnici Jugoslavije še zmerom tuji naziv, čeprav drugod: Souchak, Tro-gliir, itd.). »Dežela te domisli tu pa tam Vogezov in njihovih smrečin, pogosteje pa Savojske ali Franche-Comtćja.« Tako smo zopet v osrednji Evropi.
Potnik — »sentimentalni klatež«, kakor je naslov njegovemu najboljšemu romanu — je govoril s kmeti, pil z njimi, poslušal njih pesmi, ogledoval noše, zaplsaval vse te stvari, ki ginejo. 2al mu je, da se vsa ta sedanjost pogreza. Enkrat pa se je okre-nil v preteklost in napisal zanosito stran o drami z dne 28. junija 1914., ko je v Sarajevu padel Franc Ferdinand.	A. D.
POLETNI VEČER
LfiON GAMBETTA
Odvetnik in politik, rojen v CVhorsu, je nehal s 44 leti, ko drugi šele pričenjajo. Bil je blisk, osvetljujoč precej časa francosko nebo. Oče je bil italijanskega pore>' kla (MOSK-moderna socijalna knjižnica, Zagreb, 1935, ga šteje med 2ide... Po pravici?). Pred stolnico je imel trgovino z izveskom »Bazar g-gnois«.
V poslednjih letih cesarstva Je bil mladi Leon republikanski poslanec. V zbornici Je prevzel vodstvo opozicije in antiklerikalizma. Kavarniškega tribuna v zanemarjeni opravi, slepega na eno oko, umerjeni možje ne jemljejo resno: prekričav jim je, presurov. Toda glej, v parlamentu razodene klasično omiko. V ognjeni lavi njegovih govoranc je polno grških navedkov. Pri vsem tem ga hočejo nasprotniki opečatiti kot neizobraženca. »To ni francoščina«, pravi o njem politik Grčvy, »to je konjšči-na!« Nepismen on, ki zna na pamet De-mostonove govore!?
4. sept. 1870. bukne revolucija v Parizu. Republika je proglašena. Gambetta prevzame ministrstvo narodne obrane. Po nezgodi pri Sedanu nobena reč ne zaustavi nemških čet, ki obkolijo Pariz. Ubežavši od tod z zrakoplovom, organizira G. v Toursu vlado, pri kateri je on vojni in notranji minister, nekak diktator. Ko se prestolnica vda, preseli vlado v Bordeaux. A skoraj mora odstopiti. Toda čez malo let splava zopet na površje. L. 1881. ima predsedstvo in vnanje zadeve. V vsem ga vodi strastna ljubezen do Francije. V 73 dneh, ko je držal v roki oblast, je to sijajno pokazal. Po nesreči pa si je roko presrtreH.
»Neumno, da M se zjokal«, se Je zmerjal z okornežem. Potem je pritisnilo še vnetje slepiča in pobralo ga je.
Stoletnica pušča nekatere hladne, druge sovražne, tretje navdušene zanj. Naposled se uresniči njegova beseda, izrečena na smrtni postelji: »Zaupam v zgodovino. Kadar od nje pričakujemo zadnje sodbe, gredo obrekovanja mimo nas, a da se nas ne dotaknejo.«	D.
KAKO NAGACIJO ŽIVALI
V muzejih lahko opazujemo živali, ki ee skoraj ne razlikujejo od onih v prosti pri-rodl Naffačenje je d česalo že precejšnjo stopnjo popolnosti. Velike četveronožce najprej ekrbno posuse. Odstranijo jim vss mišice, meeo, očistijo kosti vseh mehkih delov. Z ostrim nožem pobero maščobno tkanina Noto patressjo kožo z mavcem, jo razkužijo v kopeli, da preprečijo razpadanje dlake in naselitev mrčesa. Razkužno kopel pripravijo navadno iz galuna in v voda raztopljene morske soli.
Kožo manjših živali, n. pr. veverie namažejo z arzenikovim milom. Tako ravnajo s nekaterimi razlikami pri vseh sesalcih, ribah, ptičih in plazilcih. Vzdolž kosti ovijejo žica, napolnijo noge, krake, telo in vrat manjših živali z bombažem, večje nabašejo e konopljo, senom ali slamo. Ko je ogrodje zatlačeno in žival napolnjena, zašijejo odprtine s močno, povoščeno žico. Robove kože lepo počešejo, s kladivom иагагипајо ah vzbaSijo kožo.
Glavo, lobanjo in čeljusti napravijo h lepenke, ki dopušča najpopolnejši posnetek narava. Modele votlih lobanj za pse, mačke, volkove, konje, lisice, medvede, tigre, leve itd. iadelujajo v tovarnah iz mavca. Posebni strokovnjaki napravijo čeljusti različnih sesalcev. Ko je zobovje učvrščeno, je opili-jo, očistijo in vložijo v maske iz lepanke. Na isti način napravijo jezike, ld jih prebarvajo z rožnato barvo. Tako prirejene vzorce oblečsjo v razkuženo kožo, vdenejo še steklene oči in žival je za razstavo popolna.
Laže kakor sesalce nagačijo ptice. Paziti pa morajo, da se ohrani bleščeča barva perja. Krvave lise iaperejo najprej z milno, nato čisto vodo in posuše. Na Mmaniee uje-tamu ptiču poškrope perje s svežim maslom in olji5nim oljem ter ga ostrgajo z nožem. Perje iz*>erejo z raztopino pepelike m čisto vodo. Končno ga z zdrobljenim krednim prahom poeuše.
Kačam vzamejo drob skozi žrelo, kjer to ni mogoče, razparajo plazilce pod trebuhom 10 cm v dolžini.
-ie
PREKRSTITEV V RAJHTJ
Nacistične oblasti so nedavno sporočile državljanom, da bi kazalo biblijska imena nadomestiti z bolj arijskimi. Vendar te spremembe se ne vrše brezplačno. Za nov priimek je treba odriniti 5 do 2000 mark, za novo krstno ime pa 5 do 500. Kadar se prošnja ne usliši, odtrgajo desetino ali polovico stroškov.
(1838—1882)
FOTOAMATER
Fotografije v juniju
V juniju in juliju, ko je sonce najvišje in so osvetlitve najkrajše (do 1/1000 sek. pri zaslonki 4.5!), ima amater najugodnejše pogoje za vsestransko snemanje na prostem. Med tem ko nastaja večina posnetkov s potovanj v juliju, bi morali sončne dneve junija, najsvetlejšega meseca v letu, porabiti za vajo za poznejšo fotografijo na potovanju. Začetnik, ki se nauči v juniju pravilnega osvetlevanja, bo v juliju delal s tem večjo sigurnostjo.
Med vnanjimi posnetki, ki nas vabijo do dela s kamero, spadajo v prvo vrsto pač posnetki sveže, zelene poletne pokrajine. Da podamo njene barve tako, da se bodo res poletno svetlo moramo uporabljati zelo dobro ortokromatski ali še bolje pan-kromatski material, eventualno v zvezi z rumenico ali rumeno zelenico. V pokrajini se daje začetnik vse prelahko premamiti po krasnih pogledih v daljavo in pri tem pozablja, da temelji perspektivični učinek pokrajinskega posnetka na harmonični sozgradbi ospredja in ozadja. Naj nas na višjih mestih, na širnem polju ali na bregovih kakšne reke lepi pokrajinski pokrajinski pogledi torej še tako mamijo k posnetku, upoštevajmo najprvo temeljno pravilo, ki pravi, da moramo poiskati primerno ospredje! Ce je amater v prijetni družbi, tedaj mu ne bo težko odločiti se za to, da porabi to družbo kot štafažo, ki naj napolni ospredje in da daljavi tako potrebno plastiko. Stafaža naj bo normalno kakšnih 5 m od kamere. Ce ustanovimo na 10 m in zaslonimo pri kameri v formatu 6x9 cm na f:ll ali kameri 6x6 cm na f:8, tedaj dobimo popolno ostrino od 5 m do neskončnosti in s filmom 16/10 ali 17/10 DIN si privoščimo lahko še vedno osvetlitev 1/50 ozir. 1/100 sek. če ne uporabimo rumenice. Za človeško štafažo velja pravilo, da mora gledati v globino in ne v aparat, s tem dobimo notranjo zvezo med štafažo in pokrajino, ki si štafažo podredi. Samo mojster more vedeti, kdaj lahko z uspehom prelomi takšna pravila, ki imajo svojo upravičenost.
Otroški posnetki so v juniju tako preprosti kakor nikoli, saj nam dovoljuje svetloba v tej dobi najkrajše osvetlitve, ki zmagajo tudi najbolj žive gibe veselih osebic. Pri tem moremo tudi dovolj za-sloniti (v opoldanskih urah na f:ll, v predpoldanskih in večernih na f:5.6 do f:8), da nam ni treba biti v skrbeh zavoljo ostrine. Najugodnejša oddaljenost znaša za otro ke 3 m, pri najmanjših pa 2 m. Smer svetlobe je zelo važna. Plastično risbo nam daje nekoliko stranska svetloba, zelo lepe učinke daje protivna luč, in to tudi pri drugih vrstah posnetkov. Seveda pa moramo pri njej normalno osvetlitev podvojiti, da ne ostanejo sence neizrisane. V protiv-ni luči (a tudi pri vsaki drugi) moramo natakniti na objektiv senčilo in zelo mo-
ramo paziti zlasti na to, da ne bo sonce sijalo naravnost v lečo.
Svetloba junijskega meseca nam dovoljuje trenutne posnetke celo v poznih večernih urah, n. pr. ob sončnem zatonu. Tu pa je pankromatsko tvorivo neobhodno potrebno. Osvetlitev znaša pri zaslonki 4.5 še! ob 7. zvečer približno 1/25 sek.
Poletni čas ponuja amaterju sam od sebe eno najbolj hvaležnih in po krivici zanemarjenih motivičnih vrst: žive motive v prosti naravi.
P omladi in poleti uporabljaj za snemanje na prostem samo p&n kroma tično tvorivo. To tivorivo podaja baš zelen ie travnikov in dreves evetleje in ves posnetek dobi od tega sveteL, prijazen, sončen ton. Seveda moraš pankromatsko tvorivo razvijati samo v zeleni svetlobi ali pa Se bolje v razvijalnem tanku v temi in po času.
Žrtvuj si včasi kakšno uro ali kakšno nedeljsko dopoldne in pojdi — sam fotografirat. Družina in družba ti postane večinoma nestrpna, če se navdušiš za kakšen motiv in porabiš pol ure ali več, da dobiš pravi izrez, pravo zaslonko, pravo svtlobo itd. Nageil in posrečen jetreil« je dobra reč in tudi na družabnih izletih to ni treba pustiti kamere doma, toda pravi pogled za motive in za pošteno fotografiranje si dobiš letedaj, če se temu opravilu vdajaš tu pa tam sam, z ljubeznijo in »potrato« časa. Kvečjemu, da si privoščiš skupni izlet z enako mislečimi amaterji, ki razumejo takšne finese amaterskega dela in od katerih se lahko tudi sam kaj naučiš. Tudi sto. iala ni treba vedno prezirati. Se dandanes boš prišel pogostoma v položaje, ko ti U> zelo koristil.
★
Fotoklub Ljubljana: V torek članski večer, v petek seja celotnega klubskega in razstavnega odbora ter razstavnih referentov. — Člani naj skrbno preberejo ter upoštevajo okrožnico, ki so jo prejeli te dni!
Kakšen ugled uživa slove ns k a fotografija v mednarodnem svetu, je danes pri nas vsakomur znano (razen zastopnikom neke fotografske industrije, ki ima od slovenskih amaterjev masten dobiček, a se ne zaveda nobenih obveznosti do njih). Vsekako pa je značilno, da je bil Fotoklub Ljubljana od vodtsva velike mednarodne kongresne razstave, ki se bo odprla te dni na Dunaju, pozvan, naj imenuje svojega zastopnika v častnem odboru, ki ga sestavljajo same kapacitete mednarodne umetniške fotografije in amaterskega gibanja. Fotoklub je imenoval na to mesto svojega bivšega predsednika g. Srečka Groma, ki pojde na mednarodni amaterski kongres na Dunaj kot delegat ljubljanskega fotokluba. G. Grom bo imel tam referat v poenotenju žirijskega postopka za mednarodne razstave. Doslej je razen domačinov slovenski zastopnik edini, ki bo imel kakšen referat in to ne pomeni malo, kajti ta kongres je sploh prvi svoje vrste in bo postavil temeljni kamen zgradbi mednarodne fotoamaterske zveze. V častnem odboru je v ostalem tudi g. Frajtić, tajnik zagrebŠkeg" fotokluba in je Jugoslavija doslej edina zunanja država, ki ima ▼ častnem odboru dva zastopnika!
FILATELIJA
Iz naše filatelije
Pod številko 92. lahko javimo novo dopisnico z besedilom »Golica« in značko »foto Putnik«. Predstavlja pa ravninsko sliko z narcisami v ospredju, v ozadju pa s smrekovim gozdom, tako da si bo lahko vsakdo, kdor Golice ne pozna, mislil, da je to kakšna prijazna dolinica. Dopisnica je v vijoličasto sivi barvi. Prva, ki smo jo dobili, ima žig »Senjskl rudnik, 29. V.« Čudimo se, kako je tja zašla. Ali poslednjih dopisnic do kompleta morda zato ne dobimo, ker so se zaradi nepoznavanja geografije izgubile kje v notranjosti države, tako kakor imamo po Sloveniji kqpico dopisnic z otoka Krka in s slapov reke Krke pri Skradinu v Dalmaciji, večina tistih, ki nam pridejo v roke, pa ima žige s Krke na Dolenjskem in iz Krškega? — Do kompleta nam manjkata še dve sliki, štirih dopisnic pa še nimamo v drugi barvi. Da so bile dopisnice tiskane v štirih barvah, kakor so poročali strokovni listi, ne drži. Naša redakcija ima na razpolago ogromno izbero teh dopisnic, pa vendar doslej še niti ene nismo dobili v več kakor dveh barvah. Pač pa je verjetno nekaj drugega. Vsaka dopisnica je tiskana v dveh barvah, in sicer je tekst navadno druge barve kakor slika sama. Tako je lahko nastala razlaga o štirih barvah zaradi tega, ker so pri obeh variantah v celoti porabljene štiri barve.
Prijateljem naše rubrike, ki so izkoristili našo ponudbo, da lahko dobe brezplačno rabljene dopisnice, smo po svojih močeh ustregli. Prvim smo lahko poslali vse dopisnice, ki so jih želeli, tistim, ki so se pozneje oglasili, pa nekaterih nismo mogli dati, ker so nam pošle. Tiste, ki so si želeli najnovejših dopisnic, prosimo, naj še malo potrpe, da se nam jih dovolj nabere, potem pa jim jih bomo poslali. Ce želi dopisnice še kakšen bralec, naj nam to čimprej sporoči. Od prvih 70 jih imamo na razpolago po večje število še okoli 45, druge pa le še posamezne.
Urednik naše rubrike je te dni dobil na pošti 25 parske znamke na izredno debelem skoraj kartonskem papirju. Zbiralce, ki se za take specialitete zanimajo, opozarjamo, naj pogledajo na poštah in po trafikah, ali bodo tudi kaj podobnega našli. Doslej so bile takšne znamke še neznane.
Znamke za letalsko razstavo v Beogradu so izšle in je o njih obširnreje pisalo »Jutro« med tednom. Tiskane so v offsetu. Glavne pomanjkljivosti: Znamke so občutno prevelike, saj imajo isti format kakor naše nove redne znamke za letalsko pošto. Žarometi so preveč izraziti, tako da se letala za njimi skoraj ne opazijo. Teksti bi bili hvaležno gradivo za reševalce ugank, ker so tako nerazločni. Znamke učinkujejo sploh plakatsko, kar pa ni nič čudnega, saj je slika na njih navaden posnetek plakata, ki je izdan za to razstavo.
Več prijateljev naše rubrike se je že oglasilo z željo, da bi organizirali dobavo novih znamk za zbiralce izven Ljubljane. Zaenkrat to pač še ne bo mogoče, v glavnem zaradi finančne strani. Edini način bi bil ta, da bi vsak zbiralec, ki želi nove znamke dobivati, vložil primeren depozit za znamke, ker je znamke mogoče dobiti iz inozemstva takoj ob izidu le proti plačilu v naprej. Urednik naše rubrike bi stopil v zvezo z zbiralci, ki zdaj dobavljajo nove znamke ljubljanskim filatelistom.
B. R.
Nove znamke po vsem svetu
BRAZILIJA: V spomin na Magmlliaesa je izdala brazilska poštna uprava posebno sii nje zeleino ztiamko po 400 reisov z njegovo sliko.
CEJLON: S sliko nabiralca gumija in Jurija VI. ie izšla nova fraukovna znamka |«o 2 cenla v karminasti i.n črni barvi.
FRANCIJA: Za svetovno prvenstvo v nogometu izide posebna гпатка po 1.75 franaka. Znamk bo 3 milijone.
HONGKONG; S sliko kralja, Jurija VI. je izšla znamka za 1 dolar v Škrlatni in sinji barvi,
ITALIJANSKA VZHODNA AFRIKA: Pred kratkim smo poročali o posebnih znamkah /ч! 20001et.nico oesarja Avgusta za Libijo. ZJaj so izšle podobne znamke tudi za Italijansko Vzhodno Afriko. Serija ima naslednje vrednote: sepaisto po 5 centesimov, karminasto po 10 c., zeleno po 25 c., vijoličasto 50 c., rdečo po 75 c,. in sinjo po 1.25 lire. Za letalsko pošto sta tudi izšli dve vrednosti, m sicer rjava po 50 c, in škrlatna po 1 liro.
NORVEŠKA: Norveška poštna uprava je izdala tri posebne anamke za propagando tujskega prometa. Na olivno rjavi znamki po 15 oerov ie slika severnega jelena v l»pi pokrajini. na rdeče rjavi po 20 oerov st&ra norveška cerkev in na itltraiiiarina»ti [jo BO oerov fjord.
NOVA KALEDONIJA: Izšle so tri nove znamke za letalsko pošto, ki imajo naslikano zemeljsko kroglo in trimotorno letalo nad njo. Znamka za 05 eentimov je vijoličasta, za 4.50 ir. svetilo rdeča in za 0 fr. ultra,ma-rinasta.
ŠVICA: Dosedanja znamka za letalsko do-š-to po ti5 eentimov v temno ainji in sivo sinji barvi je dobila nov pretistk »10 e./.
TURČIJA: Za dobrodelno organizacijo »Rdeči polmesec« je izšla nova znamka po lh kurusa v sinji baivi. Naslikan je polmesec nad zemljevidom Male Azije.
VENEZUELA: Izšla jo nova Ггдоко.вд zniainka po 37'Л c-enlava v sinji barvi.
ZLATA OBALA: Ta angleška kolonija je dobila nove zauimke s nI i.ko kralja Jurija VI. Serija obsega naslednje vrednote: zeleno po i4 pennvja, rdeče rjavo |K> 1 p., rdečo [.o p., škriljasto po 2 p., sinjo po 3 p., rdečo po 4 p.. vijoličasto po ti p., aianino po S> p., olivno zeleno in črno po i šiling,

ZGODOVINSKA GLOSA
Metternichova »diplomatska prijateljica«
Le malokomu je znano »zgodovinsko prijateljstvo« med grofom Metternichom in lievensko princeso, s katero se je seznanil Metternich za kongresa v Aix-les-Bainsu. Princesa je bila izredno inteligentna, zelo prilagodljiva, toda polna aristokratskih predsodkov.
Princesa je živela na angleškem dvoru, kjer je uživala zaupanje Wellingtona, Ca-stlereagha in celo kralja samega. Imela je dobre zveze z odličnimi osebnostmi angleškega javnega življenja ter je skušala e taktično spretnostjo odkriti tajnosti angleške politike. Njeno družabno aktivnost je obvladovala edina želja: kar največ videti in slišati, da more o vsem poročati njenemu prijatelju grofu Metternichu. Dopisovanje z lievensko princeso je bilo za Metternieha velikega pomena, čeprav princesa ni mogla nepristransko presoditi svojega mišljenja. Tako je tudi zmerom zahtevala, da mora biti Metternich vedno njenega mnenja.
Metternichovo sovraštvo do Cliateaubii-anda je njeno delo. Princesi ni bil všeč. Imenovala ga je »grbavca z nevidno grbo«. »On je surov in neprijeten«, je pisala, »malenkosti ima za silno važne, velikih stvari pa ne vidi. . . Sanjač, ki prodaja evoje ime, pa ga nihče ne mara.«
Ko se je pozneje Metternich vnel za Marijo Leykam, živahno Dunajčanko z italijansko krvjo, je popolnoma pozabil na svojo londonsko prijateljico.	atp
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Kožna obolenja po ugrizih pajkov
S toplejšim letnim časom se vračajo tudi poletne nadloge posebno iz sveta žuželk. V Srednji Evropi teh nadlog v splošnem še ne občutimo tako hudo, čeprav nam komarji lahko temeljito pokvarijo marsikateri prijetni večer na verandi in nas prepodijo v zatohlo sobo. Bolhe, stenice, uši, ki prenašajo najnevarnejše bo-teani, prepodimo z izboljšano stanovanjsko kulturo in snago lahko popolnoma. Nasprotno pa ugotavljajo v zadnjih letih pil otrolciih, ki se vračajo s počitnic na deželi, prav pogostoma neke posebne izpuščaje na koži. Preiskave so dognale, da ne gre za izpuščaje, temveč za sledove ugrizov črnih, majhnih pajkov, ki živijo podnevi v skritih kotih. Ti pajiki grizejo ljudi, posebno otroke, med spanjem. Posledice so najprvo каЈшг leča veliki, rdeči, srbeči in žgoči vozli, ki se ognojijo. Nevarnosti zastrupitve, kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, ni. Seveda pa umazani nohti in prsti s temi oteklinacami na smejo priti v dotiko. Najbolje je vgrize obložiti s platnom, ki amo ga namočili v borovi vodi. Tudi mazilo U шђјееа olja jih odpravi.
lds.
IZ FILMSKEGA SVETA
Simona Simonova
To je velika potovalka. S te strani jo še malo poznajo. Hči francoskega kolonijal-ca se je rodila v Marseillu, potem živela več let na Madagaskarju. Poklic njenega očeta jo je potlej potegnil v nekatere prestolnice: Budimpešta, Praga, Dunaj. Slednjič se je sedaj nastanila v Parizu. Iz šole se je premikala v šolo, naposled se ji je zazdelo, da mora iti med kiparje. Dobiva ustanovo proučevala početke te umetnosti v Rimu.
Pri tem pa je gojila še petje pri materi Daniele Darrieuxove. Tako je prišlo, da je nastopila na odru. Za začetek so ji dali neznatne vloge. Takoj se je pokazala, ljubko, naravno, malce drugače ko drugi. Prvič je igrala v filmu brezpomembno vlogo novinarja v »Neznanem pevcu«. Po 5 ali 4 manjših nastopih (Sin Amerike, Kralj palač, Mala čokoladarica) je bila Simone Simon povabljena na udeležbo v filmu »Lac aux dames«, ki je raznesel sloves naše zvezdnice po Evropi in preko. V Hollywoodu, kjer je presenečala z izvirnostjo, je zaporedoma vrtila »Spalnico deklet«, »4 žene iščejo sreče« in »Zadnjo uro«. Potem je poskusila še svoj glas pred platnom in takoj so zanjo napisali scena-rio »D' Yvette Tvette«. Tako potuje iz ene stroke v drugo. Po krasnem uspehu v New Yorku je dobila od družbe Radio bajne ponudbe. A sedaj se je posvetila studiu. Velika potnica se je vrnila v Pariz k prijateljem, da se napoti v izredno kariero.	N. K.
Leteči zaročenec hollywoodske zvezde
Francoska pevka Lily Pons. ena izmed velikih vedet v Hollywoodu, se je vrnila nedavno v Pariz. Njen zaročenec, ki jo že dolge mesece obletuje, Andrej Kostelanec, vodi orkester v New Yorku, Ponsova pa je vrtila v Cinelandiji. Vsako soboto večer sede Kostelanec na aeroplan v New Уогки in prispe drugo jutro v Hollywood, kjer prebije 6 ur s Ponsovo; zvečer odrine na isti način ter nastopi v ponedeljek zjutraj na svojem področju. Celih 18 mesecev pre-brzi leteči Rus vsak teden po 10.000 km, da more obedovati s svojo bodočo ženko. To je zares čuvstven in sportski višek. Lily šteje sedaj 28 pomladi. Poročena je bila z nizozemskim odvetnikom Mesrit-zem, a razporočila sta se 1933. Kostelan-cu je 86 poletij. V zakonskem jarmu še nI bil. čisto mlad je pripadal zboru petro-grajske opere. Bežeč pred prekucijo je zapustil rojstno deželo 1. 1917.
V.
»Da. to je. Za nas vse velja: mnogo vzeti temu svetu, kar največ iz njega iztisniti, iskati se več in — potem umreti.«
Knut Iiamsun
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetliee v juniju g balkona žari sedaj že v živih barvah. Cvetlico so se na njem privadile novega bivališča in poganjajo vedno nove cvete. V tem času ne smeš opustiti nege. Kar velja za vrtne cvetlice, velja tudi zanje: v rednih presledkih jih je treba zalivati, zvečer ln zjutraj jih moraš škropiti z uležano volte, od časa do časa jim je treba zrahljati
moraš stalno proti njihovim škodljivcem in boleznim in do srede avgusta jim moraš dati zdaj pa zdaj nekaj krepčila s cvetličnim gnojem, če imaš ovijalke na špalirju •vojega balkona, tedaj moraš njih vitice vedno znova enakomerno razdeljevati in rastline skrbno vezati na špalir.
Na vrtu je vsa družba pomladanskih evetk končala svoje cvetenje. čebulnice med njimi bi se rade do prihodnje pomladi odpočile. Odreži jim samo odcvetela stebla, listi se jim bodo posušili polagoma sami od sebe. Med odcvetelimi steblikastirni rastlinami so nekatere, ki jim listi postanejo sedaj rumeni in grdi. Odreži jim vse nad-t&lne dele do nekoliko centimetrov nad zemljo. Potem bodo pognale nove in ne bodo preko poletja predstavljale grdega ma-
deža na tvojem vrtu. Vse, ki si ohranijo listje tudi preko zime, poreži po docvete-nju enakomerno, da jim zgornje telo ostane kompaktno. Med te rastline spada n. pr. iberis. Takšnih rastlin, ki so ti delale veliko veselja, sploh ne zanemarjaj. Ko so odcve-tele, jih okrepčaj, daj jim sedaj in v naslednjih mesecih od časa do časa krepke »juhe« iz raztopljenega cvetličnega gnojila, kravjega gnoja ali rožnih ostružkov. Lahko natreseš okrog njih tudi dobre kompostne zemlje, z gnojem nasičenega šotnega drobirja alj rožne moke. Vse to vtla-čiš plitko v zemljo, če so že dolgo na svojem mestu, tedaj jih sedaj po odcvetu lahko presadiš.
Sedaj so spet dnevi vrtnic. Pokaži jim svojo hvaležnost za cvete z dobro nego. Večji del tvojih vrtnic je oplemenitenih. Nižje vrste si požlahtnil kratko nad koreninami, drevesca pa pod krošnjami. Poganjki iz šipka, iz katerega so plemenite vrtnice, so »divjaki«, ki jemljejo plemenitim poganjkom sok in moč. Te divjake je treba odstraniti' z ostrim nožem, čim se pojavljajo, in sicer takoj ob deblu, če poganjajo iz njega, in čim nižje v zemlji, če poganjajo naravnost iz nje. Odcvele vrtnice je treba odrezati, a ne dosti nižje, nego so same stale. Da mora biti vsaka greda in tudi greda vrtnic vedno rahla in prosta vsakega plevela, to menda veš. Pred vsem pa pomagaj vrtnicam, kakor vsem vrtnim rastlinam, v boju proti škodljivcem in boleznim. čim opaziš kakšen znak tega, pojdi po pripomočke, ki jih imajo za to v vsaki trgovini s semeni. Vsak prijatelj cvetlic ima pač lahko tudi doma majhno »lekarno« s takšnimi pripomočki.
Rešitev zlogovnice v št. 21
Vodoravno: 3) Slovenski narod. 6) snaga, 7) nikdar, 9) muha, 10) kletarstvo, 12) Vinko, 14) vi ca, 15) Riga, 16) Java, 18) voditelj, 20) urbar, 21) jama, 23) slanik, 24) Jordan, 26) lina, 27) terica. — Navpik: 1) raven, 2) kuna, 9) mumija, 13) kolobar, 19) diva, 28) rilec. — Za nagrado je bil izžreban Janko Vidmar, Trbovlje.
Sfi % Л И HB
Rešitev problema 241
1. Sc4—dS.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 1—t po raznašalcih dostavljeno Din 5.—