VKIMK
CELOVEC TOREK 3. OKT. 1989
Letnik XLIV. Štev. 73 (2496)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din.
P. b.b.
dr. H<7de Haw/icek
Ministrica ti a sedežu ZSO
Predstavniki ZSO, SPZ in Slo-venskega šoiskega društva so v ponedeljek zvezno ministrico za pouk dr. Hiide Hawiiček seznanili s potrebami in zahtevami koroških Slovencev na šolskem in kulturnem področju. Izrazili so zahtevo za odpravo nezakonitega stanja na vseh tistih ljudskih šolah, kjer npr. učitelji brez kvalifikacije poučujejo tudi glavne predmete, ter da naj posreduje, da bodo imeli člani spremljevalne komisije omogočen vstop v dvojezične šole. Ministrico so zaprosili za pomoč glasbeni šoli in
kulturni dejavnosti koroških Slovencev.
Ministrica Haw!ičkova je obljubila pomoč pri zagotovitvi delovanja glasbene šole, čeprav je mnenja, da bi za to morala skrbeti dežela. Tudi Mladinski dom SŠD bo v bodoče prejel ustrezno podporo. V zvezi s šolstvom pa je ministrica obljubila, da bodo pristojni oddelki ministrstva za pouk uredili še nerešena vprašanja v zvezi z zakonsko urejenim izvajanjem pouka na dvojezičnih ljudskih šolah na južnem Koroškem.


Piiberk premaga! SAK z 1:0
Pliberčani so bili tokrat premočni: SAK jim je podlegel z 1:0 (0:0). V zelo športni igri so bili domačini borbenejši in v 40. minuti dosegli odločilni gol. Pliberk po tej zmagi vodi na lestvici koroške lige. Več na 8. strani.
ZSO ostro zavrača vsakršno ztombo ideie Alpe-Jadran
Prireditev „Srečanje manjšin v prostoru Alpe-Jadran", ki jo je pretekli petek in soboto organizirala koroška FPO, je imela „edini pomen v tem, da Haider zdaj, ko je deželni glavar, ustvari vtis, da FPO podpira manjšine", je ugotovil tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Spomnil je tudi na dejstvo, da koroška FPO ne le da zagovarja asimilacijo, temveč da je v preteklosti spodbudila vse protislovenske ukrepe na Koroškem.
V oceni prireditve FPO pa je Sturm tudi opozoril, da „najpomembnejših manjšin iz prostora Alpe-Jadran sploh niso povabili. Tako niso prejeli vabila Slovenci iz Italije, ne Italijani oz. Madžari iz Slovenije, ne Hrvati, Madžari, Čehi, Romi-Sinti iz Avstrije, pa tudi ne druge manjšine iz tega prostora. Nasprotno temu pa so bili povabljeni predvsem predstavniki politične emigracije nemških narodnosti iz Jugoslavije in predstavnik ustašov.
„Druga posebnost te prireditve je bila v tem", je nadaljeval Sturm, „da je FPO v smislu Haiderjevega nastopnega govora ob prevzemu dolžnosti deželnega glavarja povabila le tiste koroške Slovence, ki so zanj politično sprejemljivi. Taka prireditev pa seveda z idejo delovne skupnosti Alpe-Jadran nima nič skupnega. To je v določeni meri oživljanje revanši-zma pod okriljem Alpe-Jadran, kajti kdor hkrati govori o avtohtonih manjši-
nah in o problemih politične emigracije, ta v bistvu podcenjuje pomen problematike avthohtonih manjšin."
Sturm je tudi izpostavil, da se je „treba toliko bolj čuditi, da sta se vabilu odzvala predsednik NSKS dr. Grilc in ravnatelj dr. Vospernik, ki sta s tem podprlazlorabo ideje Alpe-Jadran in pomagala Haiderju popravljati ugled. Pri tem pa je treba še dodati, da šef KHD Feldner v ničemer ni odstopil od svojih protislovenskih stališč.
Zadnji rok za naš hit!
Z velikim naporom nam je uspelo zagotoviti še nekaj mest za Vestnikov hit 1989, ki nas bo v času od 6. do 8. oktobra popeljal na Brione (več o tem lahko berete na 5. strani). Tisti, ki se doslej še niste utegnili prijaviti v uredništvu (0 463/514300) ali pri agenciji Cartrans (0 463/ 512630), to lahko storite samo še danes in jutri. Predlagamo vam, da se odločite, saj vam bo sicer gotovo žal za imeniten dopust s prijatelji!
PREBERITE
2 Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
3 Heute im
Slovenski vestnik
3 Kaj je ..spornega" v ustavi Slovenije
4 Koroška v zrcalu -smrtna nesreča dr. Jožeta Lukana
6 Nova knjiga o koroških Siovencih
7 Te dni na televiziji in v radiu
8 Franci VVieser zmaga) v Borovljah
Ofroc; so z ba/oni razpos/a/; vest o otvor/fv/ šo/e.
Oba deželna jezika ,,sta enakovredna!"
Dvojezična privatna konfesionalna ljudska šola Mohorjeve v Celovcu je tako rekoč uradna: včeraj jo je slovesno odprla ministrica dr. Hilde Hawliček, ki je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da šola deluje v smislu medkulturnega učenja ter da opravlja pomembno nalogo vzgoje v duhu enakovrednosti obeh deželnih jezikov."
Haw!ičkova je tudi poudarila, da je njeno ministrstvo od vsega začetka podpiralo idejo za tako ljudsko šolo v koroškem glavnem mestu (seveda pa se niti z besedico ni dotaknila dejstva, da bi morala pravzaprav vlada poskrbeti za javno dvojezično ijudskošolsko vzgojo otrok tudi v Celovcu). Šoli pa je predala tudi darilo, klavir in
ji tako izkazala naklonjenost. Pri tem pa je ostala sama, saj sta se namestnik deželnega glavarja Zernatto in celovški župan Guggenberger izgovarjala na to, bosta deželna vlada in mestni svet razpravljala o podpori šoli šele potem ko „bodo višji organi" dokončno sprejeli sklep o podpori tej šoli.
V privatno dvojezično ljudsko šolo je letos vpisanih 41 učencev, direktor Mohorjeve Anton Koren pa je v otvoritvenem govoru izpostavil željo in prizadevanje vodstva šole, da bi najkasneje v treh letih število otrok naraslo na 100. Potreba po dvojezični ljudski šoli v Celovcu vsekakor obstaja. Več v naslednji številki.
6/7/ /76", ne pa ,,.S7ovc//.s6a w6/J;7/a J/.s-6u//ra s 6orož6/7n Ježe//;/m g/avar/em", /a 6 o wora/a /menov///; J/.s'6//.s;/-,sA:a pr/reJZ/ev, 6; so /o s 67///Je//e//; /nicea/r/;// orgaalzalorp 6a/7/ega m/a-J;7;.s6ega /e^Z/va/a pre/e6/o /;eJe//o v Ce/ovc//. Ne /e, Ja /a6o ;me/!ova//a .s7ove//-s6a w/aJ;aa /es/Zva/;; zago-
/GORJA SCHELLANDFfA
SLOVEMCt MA/DEB t/BEBA/.LES?
/o v o a/ arog/a 6/7/ re.salča; Bravo Jorg// S' s/rJ/o se 6o/er (/zvzem/mo g/a.s6ea/ /ov/)o /?;;/6e, .s prazno Je/). Bazpravozo^porafa- s/amo /a ae6a/ s/a.se/cara; a/ra že/6/n aera.sA:oaae/o- pa 57oveaee/? aa/a/6 yvo6oJa;'a/cov /a Na 6o/;so propagaaJao seJaapra Ježe/a/ra g/a var- pr/reJ/tev, 6a&or /o /e /rae/ /era 6/66o aa/6o//e pr/raer- ro/crar s S/ovenc/, Na/Jer /a ra o z 6/vi/ra Lem6%e/e- ae 6o aa/ere/ v vse/ /1 vsfr/p. v/ra re/ev/z//.s6/rr; Arv/zon:	Mar.s/6a/ o rera - /a s tera v
„NJo .sen; /nz", /a6o po zvez/ /aJZ o /re.s' ae/z6oJ-v/Jeza 6o/ ///J/ po v.se6/a- a/?) JZ/em/ s/ovea.s6e po//-s6/ p/a//.' i//r/'e /raaJ/Ja/Z /Z6e .s /eaoraeaora aevar-srae/o aa/vao po.s/av//a// aega popa//.s/a /a Jeraago-vpraiaa/a, g/ava/ 6aaJ/Ja/ Aega Je.sa/car/a - povejo se z vsera/ /Za/aaa /zvr/a, za6//ačae /z/ave 06 pr/reJ/-pa6//6a pa 06 v.sa6/ ie /a6o /v/. Vo.spera/6 /e razpravo 6aaa/a/ zaJreg/ p/o.s6a. ocea// za 6oas/ra6/Zvao /a Be/or/čao spre/a/ aa.spro/- poz///vao. Bn6nn se /e 6r/-a/6 eaa6opravaos/Z s/ovea- /Zeao opreJe/Z/ Jo praza/6 s6e raaa/i/ae /ZzpoveJ 7. 7. 6eseJ /er Je/a/, Ja ča6a aa 7W7 v 6ea//a6o6a.' Noro- resa/čaa Je/aa/a, /a/raos/er s6a 6o s* vo 6 o Ja a se/e, 6 o Mar/ce/z pa /e v Jo6ro6o/a/ 6o aeras6a... / /e /rae/ s s/o- 6eseJa/ /gr/ 6/a/Jer/a veas6/ra J/s/rasr/s/r/ra poaa/a/ aaraes/o prs/a 6ar ora/z/era /Vospera/6, ee/o ro6o...
6a6aa, Nac6//ag, Mar- P/s' rae ne/vara - /a/co s/ /ve/z)/až/o/gro/:o/paraar- /e 06 vsera /era Jo6ro6o/-s/6Ja/ z zaspaa/ra/ avs/r//- aera /a prev/Jaera s/a/aa/a s6/ra/ nov/nnr/7 v aeJe//s6/ raora/ ra/s67/ ae samo raar-/e/ev/z//'s/c/ „Presses/aaJe". s/6 a/er/ ra/aJ/aec, /eraveč Nr/z/ča/ra vprašaa/era se /e /a J/ s/are/s/ /e/a/6. P/go aas /zra/Tca/ s sraeša/ra/ aae/c- Ježe/a/ g/avar - vo///o ga /e Jo/ara/,* svo/e sogovorr;/6e 29% vo/Z/cev, /a zaPa/ aa/ /e s/;asa/ osraes/Z/, v 60//60	6/ 6//0 /aAro Zež/co, Ja se
se a/so že šara/ aov/aar os/a//6 77 % /coačao požv/-Pa6aa /e preJrzea 77a/Jer- žga naaj? N/ečep/aza/szva /ev oč;7e6, čes Ja a/pre6ra/ a/ mogoče proJa/a// A:o/ Greaz/aaJ/a6r6ac6a, oč/- ž7v//en/s6o vo//o, s/epega /ao pres//ša/, /a MarAre/z J/a/og/z/raa/a ae 60/ /vonje ma venomer za/r/eva/, se/vvea/ao razpravo /a ga/-Ja /e aas vse6 Ježe/a/ g/a- //6 /vomprom/sov ae /to/ var/). /Ip/avze s/oveas/:e po//z/čao 6or6o. Moveas/va pa6///ve pa ma /e aspe/o po//J6a /o vse 60// po-/zva6/z/ zgo// zaJe// ae/va/ . za6//a. Orgaa/zaZor/7 -aeo6veza/6 aapoveJ/. Z;a/- apa/mozaJa/e-Za/vop//Zve paJa se /e Jorg/ pr/prav//ea	,,77a/ Jer-/or-6/a;se/ j" /as-
aaač/Z/ ae/va/ s/oveas/v/6 ceaac//e pa sp/06.
6eseJ, /va/pa Ja /e Jorg/ pr/-
prav//ea razm/s//aZ/ o Nra/j MaZ/až sp/ po J more6/za/6 spremem6a6 Peco /a 60 se Jo/go spa/. V vo///aega reJa aa Noros- aeJe//s/c/6 aagovor/6 aam 6em, /va/paJa m a /e pr/ mars/6 Jo ra J zaZr/a/e, Ja srca ZaJ/ agoJea razvo/ se 60 6raa/a pre6aJ//. N Jo o6e6 aaroJa/6 s/vnp/n. /o se verjame?
V Borovljah vse nared za premiero
V Borovljah je za premiero novega gledališkega dela tako rekoč vse nared. V hali 7 bivše Kestag se že pripravljajo na generalko, tudi dvorana je že opremljena^ za tehnično zahtevno odrsko uprizoritev. Kot je znano, so vstopnice za premiero prihodnji ponedeljek in nadaljnje predstave na voljo pri krajevnih prosvetnih društvih, na tajništvu SPZ in potovalnih agencijah. „Buge waz primi gralva Venus" - ena lepa igra je novo odrsko delo, ki naj bi ga videl vsak ljubitelj gledališča!
BcJzz/ o6čzz/ z&or Zveze s/ove/!s6/6 zzse/jezzcev, 6/ je 6/7 v neJe/jo pr/ Pzzs/z/6zz v Ba/e/!Č#6, je o6/'s6<r//o /epo s/evz/o 6/VS/6 preg-nzzzzcev. MeJ /zjzm/ je 6/7o Z/zJ/ mnogo soroJzz/6ov m znoncev, 6/ se čn/zjo povezane z vsem/, 6/ so 6/7/ zarz/J/ svojega pore6/a v časa nac/sZ/čne s/ra6ov/a Je pregnan/ z Jomov /n so mora// več /e/ /rpe/z v raz-n/6za6or/sč/6. /7Je/ež/7/ so se ZaJ/ preJsZavn/6/ naroJ-n/7/ organ/zac/j /er preJ-sZavn/6/ Zveze zJraženj 6orcev /z Moven/je.
77/J/ /eZosnj/ o6čn/ z6or je 6/7 povezan s 6raz6/m 6a/Z//rnzm sporeJom. 77/-60 s/a Zo6raZ soJe/ova/a mos6/ z6or /n Zam6//ras6/ az/sam6e/ .S PD , Jepa-Bas- Predsedstvo ZS/ med poročanjem
60 jezero".--------------------------------------------------
Občni zbor ZSI—Poziv k
Po uvodni pesmi je v imenu domačega društva spregovoril predsednik Franc Černut. Med drugim je dejal, da so morali bivši izseljenci svoje domove zapustiti zaradi zvestobe in ljubezni do svojega jezika in naroda. Kljub trpljenju so ostalli zvesti svojemu rodu. Černut je s ponosom poudaril, da v njihovem društvu sodeluje tudi mnogo mladine, ki nadaljuje s tradicijo in ohranja narodno izročilo. Pod vodstvom Aleksa Šusterja je moški zbor ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi, mladi tamburaši pa so pod vodstvom Erike Wrolich med drugim zaigrali venček narodnih, ki ga je za ansambel priredil Aleksander Černut. Lep kulturni prispevek članov domačega društva so udeleženci občnega zbora nagradili z močnim aplavzom.
Po otvoritvi je bila tudi tokrat najprej komemoracija za tistimi člani zveze, ki so v minulem letu za vedno odšli od nas. Ob tem so obudili spomin na leta pregnanstva, ko je bil naš narod obsojen na smrt in smo tudi koroški Slovenci morali skozi pekel preganjanja in trpljenja, skozi koncentracijska in izseljenska taborišča, se znašli v gestapovskih zaporih in na moriščih, kjer so krvniki v znamenju kljukastega križa uresničevali zločinske načrte nacističnega režima.
Podpredsednik Franc Černut, ki je izvedel komemoracijo, je zavzel tudi stališče ZS! k trenutni politični situaciji na Koroškem. V njem je med drugim poudarjeno, da bivši pregnanci s posebno zaskrbljenostjo sledijo razvoju, zlasti pri nas na Koroškem, saj je prav miselnost, kakršno razodeva svobodnjaški „Grenz-land-Jahrbuch" v preteklosti
že rodila brezmejno zlo. Nesramni izpadi predsednika svobodnjaške stranke in deželnega glavarja Haiderja proti umetnikom, znanstvenikom, funkcionarjem slovenskih organizacij in sploh proti vsem drugače mislečim, pa nehote spominjajo na metode, ki spadajo v preteklost.
Bivši izseljenci se čutijo solidarno povezani z vsemi, ki so bili žrtve zločinskega nacizma in njegovega nasilja, je nadalje poudarjeno v stališču. Ostati pa je treba pri resnici in zato je nesprejemljiva težnja, da bi nekdanje storilce vključili v krog žrtev. V to smer gre zahteva po spomeniku za tako imenovane odvedence iz leta 1949, med katerimi so bili, kot je dokazano, številni ilegalni nacisti in ljudje, ki so neposredno ali vsaj posredno sodelovali pri preganjanju koroških Slovencev in drugih protifašistov. Zato bi tak spomenik, je rečeno v stališču, pomenil izzivanje demokratične javnosti in žalitev vseh žrtev nacizma, pomenil bi eklatantno kršitev Avstrijske državne pogodbe, ki izrecno prepoveduje vsako poveličevanje nacizma in njegovih zločinov.
V stališču izseljenci zavračajo tudi poskuse, da bi med žrtve nacističnega preganjanja uvrstili najjrazličnejše skupine ljudi, ki so medvojno ali po razsulu Hitlerjevega rajha kot naplavina ostali na Koroškem. Pri tem gre predvsem za tri skupine: Kočevarje, Nemce z Južne Tirolske in Kanalčane. Njihova usoda je bila povsem drugačna od tiste, ki je zadela koroške Slovence, zato tudi ni možno medsebojno obračunavanje, kadar je govor o žrtvah naci-fašizma. Na osnovi dogovora
obeh diktatorjev Mussolinija in Hitlerja so Kočevarje najprej preselili na južno Štajersko, kjer so zasedli domove v Srbijo pregnanih Slovencev, medtem ko so se Kanalčani in južnotirolski Nemci opredeljevali za Nemčijo in so mnogi od njih prevzeli posestva izseljenih koroških Slovencev. V vseh treh primerih je bila preselitev izvedena na podlagi prostovoljnosti in ob odkupu njihovih domov. Temu nasprotno pa so bili koroški Slovenci nasilno pregnani kot „sovražniki države in naroda", njihovo imetje pa je bilo zaplenjeno.
Predsednik Jože Part! je v svojem govoru zavzel stališče k našim notranjepolitičnim problemom in izrazil zaskrbljenost zaradi neenotnosti obeh slovenskih osrednjih političnih organizacij. Menil je, da ima ZS! vso pravico pozvati organizaciji k enotnosti, kadar gre za osnovne pravice naše narodne skupnosti. Šolsko vprašanje ni edini vzrok, ki je privedel do nesoglasij. Vsi odklanjamo novo šolsko ureditev, vendar moramo živeti z njo. Partl je kritiziral obe organizaciji tudi glede sosveta, ker se pri imenovanju članov v ta forum nista ozirali na bazo, in menil, da svobodnjaška stranka ne bi smela imeti možnosti odločanja o tem, kdo bo predsednik sosveta. A kljub temu moramo skrbeti za to, da razdor med nami ne bo postal še večji. Opozoril je na proslavo 70-!etnice koroškega plebiscita, ki bo zagotovo zopet priložnost za vnašanje cepitve med nami. Odločno je zavrnil sodelovanje koroških Slovencev na takih prireditvah, kjer nas prikazujejo kot poražence.
Ob sprejetju ustavnih sprememb v Sloveniji, ki ji žago-
Stovenija/ Karnten
S//<ka.Ko/<of
enotnosti
tavljajo več svobode in suverenosti, je Partl izrazil svojo solidarnost z brati v Sloveniji in prepričanje, da bo narod, ki si je znal priboriti svojo svobodo v veliko težjih časih, zmogel premostiti tudi sedanje težave.
Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik ZZB Slovenije iz Kamnika tov. Merčun in izjavil, da slovenski narod ne želi nikakršnih sprememb meja, temveč da bi se koroški Slovenci znotraj Avstrije počutili svobodne in bili hkrati del slovenskega naroda.
V imenu NSKS je občni zbor pozdravil dv. sv. dr. Pavel Apovnik. Sprejel je kritiko ZSI v zvezi s sosvetom in menil, da bi moral biti koordinacijski odbor obeh organizacij bolj učinkovit in da bi skupna stališča morali izdelati znotraj manjšine. Apeliral je na enotnost pri bližajočih se proslavah koroškega plebiscita, zlasti pa pri ljudskem štetju leta 1991, ko bo zopet na vrsti vprašanje po jeziku oziroma narodni pripadnosti . Poudaril je, da bi se vodstva narodnih organizacij morala zavedati svoje odgovornosti do narodne skupnosti.
O vprašanjih pokojnin oz. podpor iz socialnega sklada za žrtve nacizma sta navzoče seznanila častni član ZSI dr. Franci Zwitter in član pristojne komisije pri koroški deželni vladi Hanzi Ogris.
Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil Jožeta Partla in potrdil tudi ostale člane predsedstva in odbora. Ob koncu so udeleženci sklenili pozvati obe osrednji organizaciji k večji enotnosti ob eksistenčnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Andrej Kokot
Kaj je ,,spomega" v ustavi Siovenije?
„.S7ov<?fi.sZ3 /taroJ se ye zmrazi/ z naroJ; Sr&(/'e, Hrvate, Ma/:eJon(/'e, Črne gore ter Rosa e ta /Vercegoviae v eao/ao Jržavao .s^apaost, v /ederahvao Jagos/avt/o, za.saovaao aa aače/tA resatčae //a<is/(C c/erao/<raety'e ta eaaA:opravao.sn' aaroctov, .svot)oJao, po svo/t vot/t aa počttagt pravtce v.saA:ega aaroJa Jo saarooJ/oč&e, vitevH taJt pravico Jo oJcepttve ta zJraževaa/a z Jragtatt aaroJt..." 7o/e JeAJaract/a Je/egac7/e .s7ovea.s/o7: oJpoi/aacev, /rt io /o po iA/epa Kočev.sArega zt?ora vgraJJt v a.stavat a/rt aove ./ago.s/av;ye aa 2. za.seJaaja Avao/a aoveaitsra 7973 v Ja/ca. Kaj /e tore; v Jopo/a JtA Z: a.s tavt 3/ove-at;e, /rt so t^tta spre/eta pre;'.sa;'o ireJo, zgoJovta.s/rega? Pravzaprav ae ve/t/ro.
V najusodnejšem času se je slovenski narod odločil, da vstopa samo v skupnost enakopravnih narodov in si zadržal pravico, da v primeru, da v njej ne bo mogel uresničevati svojih interesov in svoboščin, iz nje lahko tudi izstopi. Sedanja ustavna dopolnila so torej bolj revitalizacija že takratne opcije o sožitje v Jugoslaviji. Zgodovinska pa so postala predvsem zaradi političnih reakcij v Jugoslaviji, zaradi pritiskov na slovensko skupščino, na slovensko predsedstvo in čeka partije. Akt sprejemanja dopolnil je zgodovinski predvsem tudi zato, ker v Jugoslaviji zvezni organi doslej še nikdar niso postopali tako protiustavno, s tolikimi prejudici kot tokrat. V oporekanju skladnosti dopolnil z zvezno ustavo so torej zvezni organi in organizacije (predvsem zvezni CK ZKJ) v kar se da največji meri kršili zvezno ustavo, ki so jo na različne načine in največkrat z nesprejemljivimi metodami „brani!i" pred Slovenci.
Sprejem dopolnil po meri Slovenije pa bo prišel v zgodovino tudi zato, ker Slovenci prvič v povojni Jugoslaviji niso klonili pred pritiski z juga in so z aktom o enakopravnih odnosih med narodi in republikami odprli vrata demokratični prenovi tudi v ostalih republikah. Storjena je bila torej poteza, ki spodbuja k hitrejšemu vzpostavljanju enakopravnih odnosov.
Slovenija v jugoslovanski skupnosti z 8% prebivalstva in 12% zaposlenih ustvarja preko 20 odstotkov skupnega nacionalnega proizvoda, 25% izvoza, 30% konvertibilnega izvoza in temu ustrezno pokriva tudi skupne jugoslovanske zvezne potrebe.
Tu pa nastopi bistveni problem!
Slovenska samostojnost, kakršno predvideva nova ustava, vključuje tudi ekonomsko suverenost repu-
blike, saj pravi, da „v Sloveniji delovni ljudje in občani svobodno odločajo o svojem delu in rezultatih dela in prosto razpolagajo z naravnimi viri..." V interpretaciji to pomeni, da bo Slovenija odslej najprej zadovoljevala svoje ekonomske potrebe in da bo skupne potrebe federacije deležno pokrivala le na osnovi soglasja. To pa za zagovornike dogovorne ekonomije na jugovzhodu države pomeni pripiranje pipe ali, kot pravijo nekateri, daje slovenska krava dobila mastitis.
Naslednje „sporno" dopolnilo govori o uporabi slovenskega jezika na področju republike, kar velja tudi za zvezne organe, in akte, ki bi bili izdani v nasprotju s tem, razglaša za neveljavne. S tem se Slovenija želi zavarovati tudi pred morebitnimi podobnimi neprijetnostmi kot je bilo lanskoletno sojenje četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani v srbohrvaškem jeziku.
Ob razmejitvi pristojnosti Slovenije do federacije je največ hude krvi povzročilo dopolnilo, ki pravi, da je na področju Slovenije za razglasitev izrednih razmer in uporabo oboroženih sil pristojna samo slovenska skupščina in da brez njenega soglasja nihče ne sme odrediti kakršnihkoli ukrepov v zvezi z njimi. Vsebino tega dopolnila so nekateri, predvsem uvajalci izrednega stanja na Kosovu, razglasili za pravi upor, in že kar isti mah zahtevali „ureditev" razmer v Sloveniji s silo.
Po nekaj spolitiziranih protislovenskih mitingih (Titograd, Novi sad) pa se stanje umirja in upati je, da so gorečneži razumeli poziv predsednika vlade Markoviča, da bi bilo treba notranje sile v večji meri usmerjati v razreševanje gospodarske krize kot pa v medsebojno obračunavanje med republi-
kami.
Jože Rovšek
ALPE-ADR!A BUGE WAZ 9. oktober
EKS
PRIM!
V'

NEUE KARNTNER KUNBT
SLOVENSKI
HEUTE
DieSeite
furunsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
Zentrahterband gegen MiBbrauch des AIpen-Adna Cedankens
Die FPO-Veranstaltung „Vo!ksgruppen im Alpen-Adria-Raum" vom Wo-chenende kann nur als MiBbrauch des Alpen-Adria Gedankens gewertet wer-den, heiBt es in einer Aus-sendung des Zentralverban-des slowenischer Organisa-tionen in Karnten.
Es ist bekannt, daB gera-de die Karntner FPO bisher fur die Volksgruppen im Al-pen-Adria-Raum gar nichts tibrig hatte und eigentlich alle slowenenfeindlichen Aktionen in Karnten initi-iert hatte.
Die Politik der Spaltung der Volksgruppen kam auch bei der Veranstaltung am Wochenende klar zum Aus-druck: weder die Slowenen aus Italien, die Italiener und Ungarn aus Slowenien, die Volksgruppen aus dem Bur-genland, die Slowenen aus
Ungarn - um nur einige zu nennen - wurden eingela-den. Ebensowenig der Zen-tralverand. Sehr wohl aber wurden politische Emigran-tenorganisationen eingela-den, wobei man eine Brtis-kierung Sloweniens und Kroatiens durch die Einla-dung von Ustascha-Vertre-tern durchaus in Kauf nahm.
Der Zentralverband -be-dauert, daB sich der Ob-mann des Rates der Karntner Slowenen Dr. Grilc da-fur hergab, durch seine An-wesenheit der Karntner FPO zu helfen ihre wahre Volksgruppenpolitik zu ver-schleiern.
Eine Volksgruppenver-tretung, die sich auf die Ebene von politischen Emi-grantenorganisationen be-gibt ist auf dem Weg der Selbstaufgabe.
Private zweisprachige Volksschule offizieH der Besbmmung ubergeben
Am Montag wurde die zweisprachige private kon-fesionelle Volksschule der Hermagoras offiziell eroff-net. Hauptrednerin war Bundesministerin Dr. Hilde Haw!icek, die ihrer beson-deren Freude Ausdruck ver-lieh, daB diese Schule von ihrem Konzept her ein Ort des interkulturellen Ler-nens und der Gleichwertig-keit beider Landessprachen ist.
Dr. Hilde Hawlicek strich auch hervor, daB das Unter-richtsministerium die Ver-wirklichung der Schule von Beginn an unterstutzte und uberbrachte als Eroffnungs-geschenk auch noch ein Kla-vier. Damit blieb Hawlicek im Reigen ^er Vertreter der Politik allein, ja sogar im Widerspruch zu Landes-hauptmannstellvertreter
Zernatto und Burgermei-ster Guggenberger, die ih-rerseits betonten, sie wo!len in der Frage von Forderun-gen fiir diese zweisprachie Schule in der Karntner Landeshauptstadt keinerlei Vorreiterrolle spielen, son-dern abwarten, was „hohere Gremien" beschlieBen wer-den.
DaB Klagenfurt eine zweisprachige Volksschule benotigt, dokumentieren viele Elterninitiativen, die sich um die Errichtung einer offentlichen zweisprachigen Volksschule bemuhten, aber auch die Tatsache, daB schon im ersten Jahr in die private Schule der Hermagoras 41 Kinder eingeschrie-ben wurden. Ziel der Schule: in drei Jahren 100 Kinder zu unterrichten.
Ausgesiedeitenverband fordert einheitHche S!owenenpo!itik
Bei der Vollversammlung des Verbandes der s!oweni-schen Ausgesiedelten hat der Obmann dieser Vereini-gung, Jožko Partl, die beiden zentralen politischen Organisationen der Karnt-nern Slowenen aufgefor-dert, in den existentiellen Fragen der Volksgruppe eine einheitliche Politik zu betreiben. Kritik wurde auch bezuglich der Beschik-kung des Volksgruppenbei-rates geubt. Den beiden politischen Organisationen wurde vorgeworfen bei dieser Entsheidung die Basis ubergangen zu haben.
Kritisiert wurde auch die Absicht, den 1945 Ver-schleppten in Klagenfurt ein Denkmal zu errichten. Wie bekannnt, waren unter ih-nen zahlreiche illegale Na-
zis, die bei der Verfolgung der Karntner S!owenen und anderen Antifaschisten mit-gewirkt haben. Weiteres lehnt der Verband eine Zu-ordnung der Deutschen aus Kočevje, Sudtirol und aus dem Kanaltal zu den Opfern des Faschismus ab, da diese Gruppen im Einvernehmen mit den beiden Diktatoren Mussolini in Hitler ihre Be-sitze verkauft haben, um die Liegenshaften der vertrie-benen Karntnern Slowenen zu ubernehmen, wogegen die Slowenen in Karnten zwanghaft vertrieben und als „Feind des Staates und Volkes" bezeichnet wur-den.
Auch gegen das „Grenz-landjahrbuch" der FPO wurde protestiert.
Dr. Jože Lukan izgubi! živijenje v Karavankah
Po treh dneh iskanja so gorski reševalci našli dr. Jožeta Lukana mrtvega v žlebu pod Grlovcem v Karavankah.
Ponesrečeni se je rodil 11. marca 1944 na Zgornjih Jezercah nad Vrbo kot eden izmed šestih otrok v delavsko-kmečki družini Ane in Pavla Lukana. Po ljudski in glavni šoli v Vrbi je obiskoval učiteljišče v Celovcu, nato pa eno leto poučeval na ljudski šoli v Šentprimožu. Za tem je študiral germani-štiko in zgodovino na dunajski univerzi. Po opravljeni diplomi je krajši čas poučeval v Wolfsbergu in nato opravil doktorsko disertacijo o političnem delovanju Franca Grafenauerja, narodnega voditelja koroških Slovencev. Poleg tega je soavtor učbenika za pouk koroške zgodovine na srednjih šolah. Imel pa je tudi številna predavanja o koroških Slovencih po vsej Avstriji. Zadnje obdobje je kot srednješolski učitelj poučeval nemški jezik in zgodovino na celovški gimnaziji v Jergitsch-Strasse.
Z družino si je zgradil lasten dom v Borovljah in se takoj vključil v kulturno in komunalnopo-litično delo, deloval je v Slovenskem prosvetnem društvu Borovlje in pri boroveljski Volilni skupnosti.
Njegovo mlado življenje je pretrgala nesreča v gorah. Kot navdušen in izkušen planinec je preplezal večino evropskih vršacev in znan je bil po tem, da je iskal nove poti in osvajal gore po dotlej nepreplezanih stenah.
V sredo, 27. 9. se je odpravil v smeri proti Grlovcu. Ker se ni vrnil, so ga začeli iskati. Poleg kolegov s šole sta se vključili ekipi gorske reševalne službe iz Borovelj in Celovca, domači gasilci in alpinistična skupina žandar-merije, sodeloval pa je tudi helikopter za reševanje v gorah. Po treh dneh napornega iskanja ga je bolj po naključju v enem izmed žlebov v Kotlji pod Grlovcem našla skupina boroveljskih reševalcev. Zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt, saj je očitno padel z višine več kot 70 metrov.
Za Jožetom Lukanom bo med nami ostala boleča praznina. Ženi, otrokoma, materi in ostalim sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
Več dohodkov, več izdatkov...
DOBRLA VAS. - Finančno stanje občine Dobrla vas je ugodno; letos je namreč zabeležila znatno več dohodkov (predvsem iz obrtnega davka) kot je pričakovala. Zato so na občinski seji sklenili izvesti tudi več načrtov, ki so jih morali doslej odlagati zaradi pomanjkanja denarja. 5,5 milijona šilingov bodo dodatno uporabili za gradnjo oziroma popravilo cest, 650.000 pa za boljšo osvetljavo cest.
Mnogo zanimivosti na tnternautici
CELOVEC. -Od H. do 15. oktobra bodo na celovškem sejmišču organizirali drugo razstavo čolnov, jadrnic in drugih rekvizitov za vodni šport. Sejem, ki se imenuje „lnternautica", bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ogledali pa si boste 20 različnih jadrnic - pa tudi pestro ponudbo motornih čolnov. Poleg tega pa bodo poskrbeli še za druge zanimivosti: za revijo mode za kopanje, za pravo „obalno restavracijo" itd.
Sonja Mor/č (v sred/n/) je na vese/tc/ Gorjancev,, uje/a "zajca.
,,Fantje iz Podjune" na Gurah
Nova obvoznica
prispevajo tudi društveni pevci, ki so tokrat pod vodstvom Jožka Packa zapeli v mešanem sestavu in kot moški zbor. Privlačnost sre-
KOŽENTAVRA.
Deželni svetnik Ramsbacher je napovedal, da bo za Kožentavro nujno potrebna obvoznica, ki bo zagotovila več varnosti in miru v kraju, skozi katerega noč in dan vozijo avtomobili in tovornjaki preko Ljubelja.
ŠENTKANDOLF. - Vselej, ko ob koncu meseca septembra Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi priredi „Veselico Gorjancev" pri Pušniku v Šent- čolova pa jeJod veliki zajec, ki - kandolfu, se med obisko- ga je podarila družina Živko-valci razvije vesela družab- vič, prejela pa Sonja Morič iz nost in prijetna domačnost. K temu veliko doprinesejo tudi „Fantje iz Podjune" (oz. „Die fidelen Unterlandler"), ki so na Gurah s svojim repertoarjem melodij zelo priljubljeni.
Po svoje pa k razpoloženju
Čahorč.
Maksa Kanziana ni več med nami
V četrtek, 28. septembra smo se na rožeškem pokopališču poslovili od izredno priljubljenega in zaslužnega Maksa Kanziana	p.d.
Kocjana iz Rožeka. Po daljši težki bolezni je umrl v 82. letu starosti in tako svojcem kot vsem drugim, ki so ga poznali, povzročil veliko žalost.
Pokojni je bil napreden kmet, zadružnik, prosvetaš, komunalni politik - dolga leta občinski odbornik in podžupan - ter navdušen planinec in oboževalec planinske koče na Bleščeči.
Maks Kanzian je bil zelo priljubljen predvsem zaradi tega, ker ga je odlikovalo plemenito načelo, da je spoštoval tudi mnenje drugače mi-
slečih. Čeprav zaveden član naše narodne skupnosti, je prav zaradi te lastnosti užival spoštovanje pri vseh, kar je izpričala tudi udeležba na pogrebu, ko se je kljub slabemu vremenu od pokojnika poslovila velika množica ljudi in mu tako izkazala poslednjo čast in zahvalo.
Ob odprtem grobu so se od pokojnega poslovili rožeški župan Franc Pischelsberger, Ludvik Lesjak in Franček Černut pa v imenu narodnih ustanov - EL, KD Peter Markovič in SPD Celovec.
Maksa Kanziana bomo ohranili v častnem spominu, svojcem pa ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
Jščemo absolventa (-ko) trgovske akademije ali trgovske šole z znanjem obeh deželnih jezikov. Ponudbe pošljite pod šifro ..Podjuna" na uredništvo Slovenskega vestnika.
Pridite preverit
BOROVLJE. - Podatke iz zemljiške knjige so v Borovljah vnesli v kompjuter. Kakor pravijo, so upoštevali vse podatke, ki jih je vsebovala zemljiška knjiga. Vsi lastniki zemljišč imajo možnost, da v teku šestih mesecev (torej do 20. marca 1990) preverijo nove kompjuterske podatke.
Do 20. marca namreč lahko dobite izpis iz zemljiške knjige brezplačno, če pa kateri izmed podatkov ni pravilno vnesen, ga takoj popravijo. Z uvedbo kompjuteriza-cije tudi v tem delu uprave, je mogoče brez zamude in birokratskih poti dobiti podatke o vseh zemljiščih sodnega okraja Borovlje.
Občina sprta z žandarmerijo?
ŠENTJAKOB V ROŽU. -Še vedno ni jasno, kako se bo končal „spor" med občino Šentjakob in žandarmerijo oziroma notranjim ministrstvom. Občina namerava namreč za 26 milijonov šilingov zgraditi nov poslovni in občinski center (obstoječ kulturni dom bi vključili v načrt), v njem pa bi morala žandar-merija najeti večje prostore po višji tarifi.
Notranje ministrstvo tej občinski nameri nasprotuje, tako da zdaj še ni jasno, kako bo občina to zadevo speljala. Župan GreBl hoče na vsak način razpravo in glasovanje o zadevi že oktobra. Kot prvi ukrep si predstavlja preklic najemniške pogodbe, v primeru, da pa tudi to ne bi pomagalo pri razrešitvi situacije, pa žandarmeriji grozi celo deložacija...
Bo Janko Pajank posta! župan? -Proti osamosvojitvi Bistrice?
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v sredo, _	27. septembra 1.1. nepričakovano v 46. letu svo-
jega še mladega življenja zapustil moj dragi mož, najin oče, moj sin, naš brat, gospod
mag. dr. Jože Lukan
srednješolki učiteij
Od dragega pokojnika smo se po njegovi želji poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek. 2. oktobra 1.1. na pokopališču v Borovljah, žalujoči:
žena Edith z otrokoma Mileno in Krištofom, mati Ana,
brata Walter in Ivan z družinama, sestri Elfi, Anči in Marjanca
v imenu vseh sorodnikov.
Borovlje, Zgornje Jezerce, Dunaj. Vetrinj, Celovec, dne 2. oktobra 1989
Za izrečeno sožalje sc vsem zahva!jujcmo, posebna zahvala velja tudi članom gorske reševalne službe iz Borovelj in Celovca, požarni branibi Borovlje ter alpinistični skupini boroveljske žandarmcrijc.
PLIBERK. - Kakor smo že poročali, bo dosedanji pliber-ški župan Franz Mikusch odstopil še ta mesec. S to napovedjo seje ukvarjala tudi občinska SPO in sklenila za Mikuschevega naslednika predlagati mestnega svetnika Janka Pajanka. Spremembo v vodstvu občine bi lahko SPO izvedla skupno z OVP že kar na naslednji občinski seji; seveda v primeru, če se bo OVP držala dogovora z SPO. Kot je znano, je namreč OVP po zadnjih občinskih volitvah sklenila za župana podpreti
socialista, samo da je SPO razdrla prejšnjo koalicijo z EL.
Očitno pa pliberška SPO želi z imenovanjem Pajanka za novega župana oslabiti tudi gibanje za ponovno vzpostavitev samostojne bistriške občine. Kot smo poročali, se tam prebivalstvo namreč prizadeva za odcepitev od pliberške občine. Pajank pa je bil pred združitvijo s Pliberkom odbornik v nekdanji samostojni občini Bistrica.
Občani so proti od!aga!išču
VERNBERK.-Za Pod-kloštrom in Rožekom zdaj tudi občani Vernberka protestirajo proti načrtu,da bivtej občini odprli centralno odlagališče odpadkov za ves okraj Beljak-dežela. Na posebnem zborovanju so od deželnega svetnika Schillerja zahtevali izjavo, da so načrti za deponijo v Vernberku dokončno umaknjeni. Toda Schiller je napovedal le, da bodo do 15.
oktobra zaključene vse začetne raziskave, tako da bo lahko šele po tem času napovedal, v kateri izmed treh občin bodo skušali dejansko uresničiti osrednje odlagališče. Spričo protestov prebivalcev pa je Schiller še pripomnil: „Če te deponije politično ne bomo mogli rešiti, bomo pač morali iskati druge možnosti, ki pa bodo zagotovo dražje."
/Vbeo/oške /zkopan/ne pr/ča/o o zgodn); pose//Yw Br/onsk/h otokov
Od 6. do 8. oktobra za samo 1.380 šib:
S Siovenskim vestnikom na čudovite Brione
Cerkev sv. Manje
Brioni, to so skupina otokov, ki pomenijo iepoto in mir. Brioni, )e tri kilometre severozahodno od Puija, so poini naravnih in kuiturnih znamenitosti, zaradi katerih so biti leta 1984 razglašeni za narodni park.
Brioni pa so tudi pojem izdatnega počitka, velike zabave in obilne ponudbe. Tam vsak najde svoje: prvi živalski vrt, drugi muzej, tretji pa razvedrilo ob športu.
Slovenski vestnik v sodelovanju s potovalno agencijo Cartrans prireja letošnji hit, torej izlet za svoje bralce in prijatelje, prav na te Brione. Vse to pa za neverjetno nizko ceno-samo 1.380 šilingov.
Poglejmo, kaj vse je vključeno v to ceno: pot tja in nazaj, prevoz na Brione z
ladjo, prenočišče v izvrstnem hotelu, 3 kosila, 1 večerja, 2 zajtrka, pa še gala večerja. K temu pa sodi seveda tudi atraktivna vožnja z veliko" ladjo okrog Brionskih otokov. Udeleženci pa se bodo tudi odlično zabavali, saj bo poseben ansambel igral za ples in razpoloženje kar oba večera bivanja na Brionih.
Smo zbudili vaše zanimanje? Vse podrobnejše informacije prejmete v uredništvu SV (telefonska številka 0463/514300-30 do 34), seveda pa vas bomo o našem hitu obširneje seznanili v naslednjih številkah našega lista.
Torej, zaznamujte si v vaš koledar: od 6. do 8. oktobra gremo vsi s Slovenskim vestnikom na Brione!
as
CAi!Ti!ANS
A 9020 Klagenfurt/Cetovec
te!efon:042 22-51 26 80 51 28 25 566 49 te)ex: 042-2787 istit !e)etex: 232-3422390 cartran
ROtSObUrO GoseHschaft
turistična agencija
t/ cerkv/ si/. Germana /abko ob/sčete trajno razstai/o kopij' fresk fer g/ago//fs/(//7 dokumentom /z /stre.
/z/ef na otoke Sr/one /e tud/ /ž/et v skoraj nedotaknjeno nara-
i/o.
Čudom/t/ smet Sr/onsk/b otokom, k/ pa je težko op/sat/, zato pa je treba ob/skat/ - s S/omensk/m mestn/kom/
Prijave so možne še do 4.10.89!
Pokličite Sioven-ski vestnik (0	463)
51 43 00/40 ati na turistično agencijo Cartrans (0 463) 51 26 80.
Avtor Bogataj v pogovoru z Josefom Guhenbrunnegem.
Nova knjiga o koroških Slovencih
KKZ prireja od 7. do 15.10. Primorske dneve na Koroškem
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikschallee 4, telefon (0 463) 32385 - 9020 Celovec
Učimo se siovensko
ANDOLJŠEK&JEVŠE-
NAK&KOROŠEC:
Povejmo slovensko: učbenik obsega približno 1600 pojmov, ki se nanašajo na najpogostejše situacije vsakdanjega življenja... 200 str. + 4 kasete + slovnica
GRADIŠNIKJ.
Še znamo slovensko?
Knjiga je namenjena vsem, ki bi si hoteli obnoviti morda že pozabljeno jezikovno znanje ali izboljšati svoje govorjenje in pisanje... Celje: Mohorjeva družba. -149 str.
INZKO V.
Učimo se slovensko = Wir lernen Slowenisch. - Celovec: Mohorjeva založba. -148 str.
JUG-KRANJEC H. Slovenščina za tujce: učbenik je namenjen pouku slovenščine kot tujega jezika na začetni in pri nadaljevalni stopnji.-5. izd.-Lj.: Filozofska fakulteta. - 302 str.: ilustr.
MESSNER J.
Naša lepa beseda: radijski jezikovni pogovori. - Celovec: Drava. -136 str.
PARNWELL E. C. Nemško-slovenski slikovni slovar. - Oxford: Oxford University Press; Lj.: Cankarjeva založba. - 96 str.: barvne ilustr.
OXFORD-DUDEN-Cankarjeva založba -nemško-slovenski slikovni slovar. - Mannheim: Biblio-graphisches Institut; Lj.: Cankarjeva založba. - 854 str.: ilustr.
SCARRY R.
Moj prvi slikovni slovensko-angleško-nemški slovar. -Murska Sobota: Pomurska založba. - 98 str., barvne ilustr.
Vodja slovenskega oddelka pri deželnem studiu avstrijskega radia oz. televizije v Celovcu Mirko Bogataj je napisal knjigo „Die Karnt-ner Slowenen". Založila in izdala jo je celovška Mohorjeva založba. Predstavitev knjige je bila pretekli četrtek v Celovcu. Vodja založbe dipl. inž. Franc Kattnig je ob tej priložnosti pozdravil avtorja Mirka Bogataja in bivšega predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja, ki je zbranim novinarjem in drugim gostom spregovoril o Bogatajevi knjigi.
Mirko Bogataj se s tem pridružuje avtorjem del o koroških Slovencih, vendar je njegov pristop oziroma povod za tako delo povsem drugačen. Avtor s tem skuša opozoriti na njegovo (in ne samo njegovo) krivico, storjeno do svojih otrok, ker jih ni naučil slovenskega jezika. Knjigo zaključuje stavek: „Ich werde mit meinen Enkeln wieder slowe-nisch sprechen", namenjen pa je hčerki Evi. Tega in še mnogih drugih citatov iz Bogatajeve knjige seje poslu-
žil Josef Guttenbrunner, ki je na predstavitvi spregovoril o avtorju in njegovi knjigi. Dejal je, da je to knjiga, ki sili v ponovno branje nekaterih odstavkov in ki bralcu da misliti. Bil pa je tudi mnenja, da je knjiga morda preveč optimistična, ker je koroška stvarnost čestokrat zelo oddaljena od želja. Sicer pa je menil, da je knjiga dober informator o Slovencih na Koroškem in jo kot tako priporočil bralcem. Bogataj seje ob pisanju poslužil virov iz znanih publikacij, ki so bile objavljene v teku povojnih let, v obdobju, ki ga tudi sam opisuje. Avtor pomembne dogodke interpretira po svoje in rešitev problemov vidi v dialogu med večino in manjšino. Verjetno bo sem in tja naletel na kritične pripombe, zlasti tistih, ki so pomembne zgodovinske trenutne doživljali sami ali nanje celo odločilno vplivali.
Želeti je, da bi knjiga našla mnogo bralcev. Kupiti jo je možno tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, cena za izvod pa znaša 298 šilingov.
Letošnji 4. Primorski kulturni dnevi, ki jih prireja Krščanska kulturna zveza v Celovcu skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovensko prosveto v Trstu ter s krajevnimi društvi, obsegajo osem prireditev v različnih krajih po južnem Koro-
V	soboto, 7. oktobra (19.00) bo v kinodvorani na Bistrici v Rožu srečanje glasbenih šol iz Gorice in Koroške, ki ga sopri-reja SPD Kočna iz Sveč.
V	nedeljo, 8. oktobra bo v farni dvorani v Selah koncert, na katerem bodo nastopili: mešani pevski zbor „Sedej" in pevska skupina „Števerjanci", ki jo vodi Tomaž Tozon, gostoval pa bo tudi dekliški zbor ,, Alenka" pod vodstvom Anke Černič iz Steverjana. Koncert prireja Pevsko društvo v Selah. Naslednji dan, v ponedeljek, 9. 10. (19.30) bodo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah odprli razstavo Zore Koren-Šterk iz Trsta, nato pa bo literarni večer tržaških ustvarjalcev. Nastopil bo tudi MePZ Lipa iz Velikovca pod vodstvom mag. Berteja Logarja. Prireditev bosta skupno organizirala dom v Tinjah in PD Lipa.
V	torek 10. 10. (19.30) bo v Slomškovem domu v Celovcu o Maksu Fabianiju, kraškem arhitektu za donavsko monarhijo, predaval prof. Marko
Pozzetta, ki bo predavanje popestril z diapozitivi. Na prireditev vabi Slovensko kulturno društvo v Celovcu.
Prav tako v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu bo v četrtek, 12. oktobra (19.30) okrogla miza na temo „Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika". Na razpravi, ki jo bo vodil dv. sv. dr. Pavle Apov-nik, bodo diskutirali predstavniki iz treh sosednjih dežel Fur-lanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
V soboto, 14. 10. (19.30) bo v farni cerkvi v Šmihelu multi-medialna predstava „Bodi svetloba", ki vključuje besedila iz sv. pisma. Izvedla jo bosta Radijski oder in gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Na prireditev vabi KPD Šmihel. Dan za tem a bo prireditev ob istem času v entilju, nanjo vabi tudi KP Šentilj.
4. Primorske kulturne dneve na Koroškem bodo zaključili v nedeljo, 15. oktobra ob 19.30 v gostilni pri Šoštarju v Globasnici z gledališko predstavo Branislava Nušiča „Kaj bodo rekli ljudje". Nastopila bo gledališka skupina iz Štandraža (režija Emil Aberšek). Prireditev soorganizira SKD Globasnica.
Kvartet bratov Smrtnik je pravkar izda/ svojo prvo kaseto. Tako imajo /jubifeiji petja teti priijub/jenifi fantov možnosti, njihovo pesem pos/ušati tudi doma. Cena za kaseto znaša 120 ši/ingov.
/yan Do/enc
Za doiar čtovečnosti
Minilo je še pol ure in nekateri gostje so že odhajati. Dva strežnika sta začela odnašati iz sobe prazne čaše in papirnati odpad.
K nam, ki smo še vedno sedeli v svojem kotu, je prisedel časnikar mestnega dnevnika. Popisal je naše zgodbe, kot sem mu jih v naglici pretolmačil. Zdaj sem zvedel, da je eden od obeh samskih Madžarov čevljar, drugi pa vrtnar. Časnikar se je zelo začudil, da nismo vsi Madžari. Razodel nam je, da priseljencev ponavadi ni sem, ker pač še za domačine ni deta, če niso farmarji, da
pa je mesto izjemoma povabilo madžarske begunce in jim s tem izkazalo svojo naklonjenost.
„Kaj pa možnosti za zaposlitev?" sem ga naglo vprašal.
„Za to bo dovolj časa še jutri," mi je odgovoril. „Danes se kar malo privadite novemu kraju in se razglejte."
In spet smo sedeli brez besed za mizo in se ozirali naokrog. V mestni dvoranici pa je bilo samo še kakšnih pet, šest meščanov, ki so stali pred svojo županjo in ji
vneto obljubljali svojo pomoč pri volitvah.
Nekje po peti uri - zunaj je bila že tema - se je vrnil priseljenski uradnik.
,,Ste pripravljeni za odhod?" je vprašal in se prijazno nasmehnil.
„Kam gremo? Na farme?" seje dvignil Šandor.
„Na farme?" je zategnil uradnik. „Ne. Tisto je bil nesporazum. Na farmah zdaj nihče ne dobi dela...Zaenkrat boste počakali v hotelu."
„Spet v hotel?" je vzkliknila Šandorjeva žena.
„Kaj je rekel?" je vprašal čevljar.
„Meni je vseeno," je pripomnil mladenič, ki je bil po poklicu vrtnar. „Saj se nam nikamor ne mudi." Ime) je dekliški glas.
„Vaša prtljaga je že v hotelu. Pri vratarju vas čaka." Uradnik se je napotit proti vratom.
Z vljudnim poklonom smo se poslovili od županje in njenih oboževalcev.
Pred mestno hišo sta stala ista dva taksija, s katerima smo se pripeljali. Ker je bilo na cesti zelo mrzlo, smo se naglo vkrcali in še bolj naglo zaprli vrata za seboj. Zunaj je glasno zavija) veter.
Hotel ..Prerija" je stal na Prvi cesti, nedaleč od postaje. Pred vhodnimi vrati je slonelo nekaj Indijancev in Indijank. Stiskali so se k toplim stenam kratke veže, kamor ni več segel ledeni veter. Menda so pravkar prišli iz pivnice, v katero so vodila vrata s ceste.
Naši kovčki so bili zbrani pred vratarjevim pultom. Uradnik nam je pojasnil, da nas čaka večerja v restavraciji „Pri kitajskem zmaju", to pa smo videli iz taksija, preden smo se ustaviti pred hotelom. Restavracija je bila v sosednji stavbi. V izložbenem oknu je viselo nekaj rib iz plastike, pod njimi pa je v veliki stekleni posodi počasi
pretegoval svoje števine ude morski rak.
„Pri Kitajcu Čanu dobite tudi zajtrk in kosilo," je nadaljevat uradnik, ..posebna miza je rezervirana samo za vas."
S sobnimi ključki v roki smo se naglo povzpeli po stopnicah v drugo nadstropje. Nastanili smo se v treh sobah, oba samska Madžara sta dobila skupno sobo, jaz pa svojo na koncu hodnika. Ko sem odklenil vrata in jih odprl, sem se zagledal v posteljo in nizko omarico. Zadnja stena je bila v ostrem kotu nagnjena proti podu. Soba je bila brez okna.
Postavil sem svojo prtljago sredi sobe in legel na posteljo. Nekaj časa sem opazoval pajčevino na stropu, nato sem zaprl oči.
Prešinila me je misel, da začenjam spet prav pri začetku, prav tam, kjer sem bil že v VVinnipegu. Torej nikjer pravzaprav.
/irihoJnjič)
) TV AVSTR!JA 1 ] TV AVSTR!JA 2 ] TV LJUBLJANA ] TEDN!NATELEV!Z!J!
TO 3.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Dallas -kako se je vse začelo; 14.25 Alf; 14.50	VValtonovi; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Soko 5113; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Klash - Aleksandrovi dediči v Hidukušu; 21.07 Dallas; 21.50	Pogledi s strani'; 22.00 Setev nasilja; 23.35 Zapadno od Santa Feeja; 0.00 Aktualno.	16.55 Tedaj; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurtitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Živalske zgodbe Heinza Reinckesa; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavama Central; Film po želji; Poročila.	10.10 Šolska tv: Ko se korenin zavemo; Angleščina; 16.30 Dnevnik; 18.05 Spored za otroke: Govorica telesa: Ujeti; V. Festival otroške pesmi Krško '89; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. de Beauvoir: „Tuja kri; 20.55 Dinar; 21.45 Dnevnik; 22.00 Jazz na ekranu; Koncert Stephana Grappelija; 22.55 Videostrani.
SR 4.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Vse o Evi; 14.20 Alf; 14.45 VValtonovi; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi-žen-ske; 18.30 Soko 5113; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Drombuschevi; 21.15 Ouatermain II - iskanje skrivnostnega mesta; 22.50 Pogledi s strani; 23.00 Tatovi kot mi; 0.55 Poročila.	16.55 Tedaj; 17.30 Dežela in ijudje; 18.00	Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Netilo; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.55 Aktualno.	10/30 Osmi dan; 11.10 Svet na zaslonu; 16.10 Spored za otroke: Camilie Saint-Saens: Živalski karneval; 16.30 Dnevnik; 18.15 Spored za otroke: S. Pešič: Lovska zgodba; Lutkovna igrica; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedet!; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Mona Liza; 21.50 Dnevnik; 22.10 Svet poroča.
V CE 5.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Ouatermain - iskanje skrivnostnega mesta; 14.00 Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Soko 511 3; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Akti XY-nerešeni...; 12.20 Dinastija - Den-verjev klan; 22.05 Pogiedi s strani; 22.15 Za ljubitelje filma; 22.45 Max Headroom; 23.40 Akti XY-nerešeni.	16.30	Tedaj; 16.35 Šport; 17.15 High-Society; 18.00 Sinha Moča; 18.30	VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.20 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.	16.50	Šolska tv: Slovar arhitekture: Oblike naselja; Naselbinska kuitura na Slovenskem; 18.30 Spored za otroke: Pravljičar; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 F. M. Stevvart: Ellis Island; 21.50	Dnevnik; 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.10 W. Shakespeare: Kar hočete, SLG Celje.
Dogodki iti odmevi-
nova nede!jska radijska oddaja
Po spremembi oddajnih terminov slovenskega radijskega sporeda Avstrijske radiotelevizije bodo slovenski novinarji aktualizirali zlasti nedeljsko večerno oddajo. Kolikor mogoče bodo poročali neposredno s prizorišč družbenih, kulturnih in športnih prireditev, obenem pa bodo skupaj s prireditelji opozorili še na preostale nedeljske večerne dogodke. Med zvoki zabavne glasbe bodo torej kratka poročila o prireditvah, o športnih tekmah in drugih nedeljskih zanimivostih, vključno z dnevnimi novicami. ORF bo v naslednjih nedeljah skušal še bolj izrabiti prednosti elektronske komunikacije, najvažnejše vesti in dogodke pa bodo uredniki globlje in temeljiteje obdelali v naslednji slovenski oddaji. V prihodnjih tednih bo končala priprave za nastop v mediju nova generacija sodelavcev.
RADIO KOROŠKA

18.10-19.00
Torek, 3.10.
Partnerski magazin
Sreda, 4.10.
Glasbena sreda
Četrtek, 5.10.
Rož-Podjuna-Zilja

Netilo—vojak, ki noče moriti
Sreda, 4. 10. 1989, TV A2, 20.15 - Tom Krem-pinski v svoji zgodbi prikazuje enoto britanske vojske na Severnem Irskem, ki bi morata tikvidirati enega izmed vojakov, ki je v neki akciji dezertiral. Eden izmed vojakov se temu upre, da bi prepreči) izvršitev kazni, ostate vojake s svojo brzostretko prišiti za taice.
Karneva!
Sreda, 4. 10. 1989, TV LJ1,18.15 - Pri tem
seveda ne gre za pust, temveč mtadinsko oddajo z nastovom živatski karnevat, torej zabavo posebne vrste. Ob gtasbi francoskega sktadatetja Camita Saint Saensa Božo Kos, ki ga poznamo tudi pri nas, riše razne živati. Katere? Pristuh-nite gtasbi in stedite itu-stratorjevim potezam.
Kar hočete
Četrtek, 5. 10. 1989, TV LJ1, 22.05 - V okviru oddaj Retrospektive drame bo na sporedu deto Wittiama Shakespeareja Kar hočete. Gtedati bomo uprizoritev ansambta Sto-venskega tjudskega gte-datišča v Cetju. Režiser Mite Korun igro največjega dramatika interpretira z ironično meditacijo o tjubezni.
Lepe zgodbe z očkom m mamo
Četrtek, 5. 10. 1989, TV Al, 22.15 - V okviru oddaj Videoteka bo na sporedu komedija Lepe zgodbe z očkom in mamo, deto španskega avtorja Atfonsa Pasa. Igrajo: Hans Hott, Vitma Degischer, Erik Frey, Ingrid Kohr in Abet Reuprecht. Komedija je bita posneta teta 1966 v dunajskem komornem gledališču. V igri gre za odkritje pomtajevat-nega zdravita, kar povzroča nadvse smešne prizore.
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj
Torek 3.10. 20.30	gostitna Kamot, Bahnhofstr. Cetovec	MALACHt THOMPSON s trobento - Vstopnice v predprodaji: 70. ob večerni btagajni: 90 šit.	Jaizctub Ktagenfurt
Ponedeljek hala 7 bivše 9.10.	KESTAG, 20.00	Borovlje		BUGE WAZ PRtMt GRALVA VENUS - ena tepa Siovenska prosvetna igra - Zrezat: Štefan Jordanovski. režija: Peter	zveza in visokošotski Zidar, gtasba: Heino Fischer. Koreografija:	kutturni center Janez Mejač, kostumi: Potona Kus. scena: Tomo UNtKUM Weiss. Hata z odrom je nasproti tovarne UNtOR (nameščeni bodo kažipoti). Vstopnina v predprodaji: 100 šit., ob večerni btagajni: 120. Vstopnice dobite v pisarni SPZ, v obeh stovenskih knjigarnah, v pisarni UNtKUM in v krajevnih posojitnicah.	
Torek 10.10. 20.00	ha!a7bivše KESTAG. Borovtje	Ponovitev igre „BUGE WAZ PRtMt GRALVA VENUS'	SPZinUNIKUM
Četrtek 12.10. 19.30	Katotiški dom prosvete. Tinje	VPRAŠANJE AVSTRIJSKE IDENTITETE PO OBEH SVETOVNIH VOJNAH, nem., vodi: univ. prof. dr. Norbert Schausberger.	Sodatitas
Petek 13.10. 20.00	hata 7 bivše KESTAG Borovtje	Ponovitev igre „BUGE WAZ PRtMt GRALVA VENUS"	SPZinUNIKUM
Petek 13.10. 19.30	Katotiški dom prosvete, Tinje,	ZGODOViNA !N UMETNOST MESTA ..PRAGE" Dia-predavanje, predavatetj: dv. svetnik dr. Johann Sturm.	Sodalitas
Sobota 14.10. 20.00	kutturnidom, šentprimož	RIBIŠKI PLES Igra ansambel Zmeda	Podjunski ribiški ktub
Sobota 14.10. 20.00	hata 7 bivše KESTAG. Borovtje	Ponovitev igre: „BUGE WAZ PRtMt GRALVA VENUS"	SPZinUNIKUM
Nedelja 15.10. 20.00	hata 7 bivše KESTAG. Borovtje	Ponovitev igre: BUGE WAZ PRtMt GRALVA VENUS"	SPZ in UNtKUM
Nedetja 15.10. 12.00	Casino. Vrba	JAZZ-BRUNCH s skupino KUNDALINI Vsako nedeljo med 12. in 15. uro prirejajo v kazinu Vrba ..Jazz-Brunch" z živo jazz-glasbo. V pavšalni ceni 270 šil. je vključen bife in vstopnina. Rezervacije: 04274-3093.	
			
DAS ANDERE RADIO F0R KARNTEN
sonntags von 13.30 - 15.00 auf 100,5 MHz. Ruft uns an, svo ihr uns empfangt, wenn Ihr Ideen habt, wenn ihr bei einer Sendung mitmachen wo!!t... Telefon: 0 4238/558.
DRUGAČNI RADIO ZA KOROŠKO
ob nedeljah od 13.30 do 15.00. Pokličite nas in nam povejte, kje nas lahko sprejemate, če imate ideje, če hočete sodelovati pri oddajah... tel. številka 04238/558.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 29.9.1989
	dobite (šit.)		ptačate (šit.)
za 1 ameriški doiar	$	12,90	13,50
za 1 angieški funt	S	20,80	22,00
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ita). iir	Lit	0,94	711,50
za 100 dinarjev	DtN	0,02	0,04
za 100švic. frankov	sfr	800,50	821,50
za 100 hoiand. guidnov Hfi		615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
2 5 t4 41 43 45 (31) 1XX 2XX XIX 11X
Joker:	191619 b.j. Stava: 2:1, 1:1, 0:0, 0:2, b.j.
RAZSTAVE
Cetovec
-	Galerija Mohorjeva (do 20.10.) - Karmen Goričar (Ljubljana). razstava 16 slik (v gvašu oz. kombinaciji gvaša in grafike).
-	Kulturna taberna Pri Joklnu (do 20. 10 ). - Razstava slik slušno prizadetih otrok.
-	Foyer koroškega radia (do 5. 10) - Florian Osvvald Breit-sameter, dela v temperi, tušu in olju. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob koncu tedna, med 8. in 18. uro. - Kunstterhaus Ktagenfurt/Čsterreichgaierie (do 7.10.) - Franz Moro, razstava. - BV-Galerie (Feldkirchnerstr. 31, do 11. 10.) -Gabriela Schurian, Maratonski tekači (študije gibanja). -Gaierie 61 (do 20. 10.) - Hanna Silberstein - Ironični svet Hanne Silberstein.
Tinje
-	Gaierija Tinje (do 8.10.) - Matej Metlikovič, oljnate slike in risbe.
Rožek
-	Gaierija Rožek (do 15. 10.) - Razstavlja Boris Zaplatil. -Galerija je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro.
Libuče
-	Gaierija Renate Falke (do 15. 10.) - Arnold Strohmeier, plastike in slike.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarskadružbazo. j. Drava. Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/li, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Rešitev križanke iz SV štev. 71,
26.9.1989, str. 7
*	+		/t/		f	*
				/V		/f
	4	7"		/	o	r
/	/f	(7		J		/
		*	*	*		
*	V	Č7	^7	/4	/V	*
/v			e	/L		
	*		4		/f	C'
*	+				*	*
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
PMberk premaga! SAK - zdaj vodi!
Po sobotnem remiju v Trgu je tekma med Pli-berkom in SAK dobila še večji pomen: obe moštvi sta imeli možnost, da v primeru zmage prevzameta vodstvo na lestvici. Toda te „sanje" je uspelo uresničiti Pliberku.
Za tekmo velja, da so bili domačini več čas v premoči, čeprav tudi njim ni šlo vse po želji. Tako se je razvila predvsem igra v sredini igrišča, napadi pa so bili za vrhunsko tekmo vse preredki. Pliberčani so bili boljši v napadu, tako
da je tesna zmaga 1:0 v bistvu upravičena. Za SAK velja, da je bilo občutiti odsotnost Arthurja Hanserja, tako da so bili prosti streli Marjana Velika edina nevarnost za vratarja domačinov.
Edini gol tekme je dosegel Dlopst po hudi napaki obrambe SAK, sicer pa se je večkrat izkazal tudi mladi vratar Milan Oraže. Ob tem pa je treba izreči pohvalno ugotovitev: tako igralci kot tudi publika so bili tokrat zelo disciplinirani in športni.
Obramba P//berka je dobro pokr/Va/a, podaje A/eksandra Oerfova jv sred/n;) pa so b/Ve vse preredke/
Rezultat vara
Z rezultatom 3:1 je četverica šahistov Slovenske športne zveze/Carimpex v tekmi za koroški šahovski pokal preteklo soboto premagala ASKO Landskron. Na videz gladka zmaga slovenskih šahistov je bila zagotovljena šele v končnicah in v časovni stiski.
Silvo Kovač je na prvi deski v časovni stiski zgubil kmeta in skoraj partijo, a je po presenetljivi žrtvi skakača dosegel remi.
Lojz Galtoh je na
drugi deski zaigral
najbolj suvereno in nasprotniku v celi igri ni pustil nobenih možnosti.
Gorazd Živkovič si je sicer ustvaril dobljeno pozicijo, a je moral v eni minuti napraviti okoli 20 potez; ko je nekaj sekund pred padcem zastavice opravil zadnjo potezo pred kontrolo, se je nasprotnik na tretji deski takoj vdal.
Franc Rulitz je na četrti deski odigral prvo partijo po letu in pol in je - proti sicer nekbliko slabšemu nasprotniku - dosegel soliden remi.
BMčovs že ogrožen
Čeprav je na začetku prvenstva spodnje lige-vzhod kazalo, da bodo Bilčovščani letos lahko mirneje igrali, se je predvsem po nedeljskem porazu proti ASK situacija spet zaostrila.
Bilčovs je zdaj s šestimi točkami samo še dve točki pred zadnjim na lestvici, že v naslednjem kolu pa mora nastopiti v Treibachu.
Poraz proti ASK pa je bil povsem nepotreben, saj so Bilčovščani dobro igrali. Ob zaželeno točko pa jih je spravil predvsem sodnik, ki je v 80. minuti dosodil
dvomljivo enajstmetrovko za ASK.
Nič kaj dosti na boljšem pa ni Dobrla vas: tokrat je oslabljeno moštvo (klub je kaznoval nekatere igralce zaradi nešportnega vedenja) doma izgubilo proti zadnjemu na lestvici Frantschachu in je ta čas le na predzadnjem mestu. Pa tudi sami igralci nimajo kaj dosti upanja, da bi se popravili: očitno so se že kar spoprijaznili z izpadom. To bi bilo seveda škoda, saj je znano, da ima Dobrla vas v svojih vrstah precej izredno nadarjenih in dobrih igralcev.
Wieser zmagat
Slovenski boksar Franci Wieser (na sliki) je v petek bistveno prispeval k gladki zmagi koroške boksarske reprezentance proti Mariboru. V poltežki kategoriji se mu je namreč Mitrovič v tretji rundi vdal.
Tudi drugi slovenski boksar Marjan Oraže se je pred boroveljsko publiko izkazal: Novkovič ni imel možnosti zaustaviti silovite napade Oražeta, kije zmagal po točkah. Koroška pa je Maribor premagala presenetljivo visokoz8:2.
Koroška figa H Spodnja iiga-vzhod
t.Phherk	9 5 3 !	!4:5	!3	!.ASKCe!ovec	9 7!!	26:!0 !5
2. WAC	9 4 5 0	!4:5	!3		9 6 2 !	2!:10!4
3.Wietersdorf	9603	!6:!!	12		9 4 4 !	!6:14!2
4. Trg	9 5 2 2	!2:7	!2	4. Žretec	95! 3 20:!0!!	
3. SAK	9 4 4 !	!0:5	!2		9 4 3 2	!2:7 !!
	9 3 5 !	8:4	!!		9 3 3 3	9:!2 9
7* ATUS Borovtje	9 3 3 3	!!:9	9	7.Vetrinj	9 2 4 3	Ml 8
8.VSV/Be)jak	9 3 2 4	8:7	8	8.ASVCe!ovec	9 3 2 4	!2:!0 8
9.Breže	9 2 4 3	!3:!3	8		8 2 3 3	8:!! 7
10.Wo!fsherg	9 3 2 4	9:!2	8	lO.Ruda	9 3 ! 5	9:!6 7
!!.K!opinj	9 3 2 4	!!:!6	8	!!.Mostič	9 2 3 4	6:17 7
!2. Rapid/Lienz	9 2 3 4	9:!5	7	!2.Bi!čovs	9 ! 4 4	6:!0 6
	9 ! ! 7	7:!9	3		9 ! 3 3	6:!6 5
!4!M6!)ta!	9 0 2 7	4:!8	2	!4. Frantschach	8 2 0 6	10:2! 4
Spodnja !iga-zahod H 1. razred D
!.Brnca	97!13!:!5	!5	!.Vehkovec	9 9 0 0 27:4 !8	
2-Matrei	9 5 2 2 28:!3	!2	2.Met!ova	9 6 ! 2 2!:9 !3	
	9 4 3 2 !9:!3	!!	3.Grehinj	9 6 ! 2	!8:8!3
	9 4 3 2 15:!2	!!		9 3 4 2	!8:!7!0
5.Roiek	9 4 2 3 !9:!3	!0		9 4 2 3	!!:!4!0
	9 4 2 3 !0:!2	!0		9 3 3 3	!3:!59
	94!4!3:!9	9	7.Pokrče	8 4 0 4	!2:!08
	9 2 4 3 !0:!0	8	8.Podkrnos	8 3 2 3	!2:!!8
	9 4 0 5 !2:2!	8	9.C!obasnica	9 2 3 4	18:22 7
	9315!7:!9	7	!0.Ga)icija	9 3 ! 5	!6:22 7
	93!5!!:!4	7	!!.$mihe!	9 3 15	7:!3 7
!2. Magdaien	9 2 3 4 !3:!8	7	!2.Reichenfe!s	9 2 2 3	!!:!66
	9 2 2 5 !5:!9	6	!3.Se!e	9 0 4 3	8:17 4
!4.Radenthein	9!33!2:27	3	!4.Sinčavas	9 12 6	!!:254
NOGOMETNO OGLEDALO
Pliberk - SAK	1:0 (1:0)
Pliberk, 1300 gledalcev, sodnik Tschernitz (dober); postava Pliberka: Maček; Hutter, Lie-snig, Terčič, Lopinsky; Dlopst, Wuntschek, Wolbl, Škof; Knauder, Pachoinig; postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Kreutz; Urank (59. Florijančič), Luschnik (46. Blajs), Jovičevič, Čertov; Velik, M. Sadjak. Gol za Pliberk: Dlopst (40.).
ATSV Wotfsberg - Klopinj	1:0 (0:0)
Wolfsberg, 200 gledalcev, sodnik Joas (povprečen); postava Klopinja: Sagmeister; G. Paw-luch, Kollmann, Miklautz, Woschitz; Kriwitz, M. Pawluch, Lalovič; Lipusch, Tscharf, Travnik (78. dr. Mertel). Ostali rezultati: VSV/ Beljak - FC Šentvid 1:0, Rapid Lienz - Irschen 2:1, Trg - WAC 0:0, Breže - ATUS Borovlje 4:2, Molltal, Wietersdorf 1:3.
Bilčovs - ASK Celovec	1:2 (1:0)
Potok, 300 gledalcev, sodnik Gajšek (slab); postava Bilčovsa: Woschitz; Schlemitz, F. Ouantschnig, Schellander, Hobel; Ogris, W. Kuess, A. Ouantschnig (85. Maierhofer), Hartl; Schaunig (82. Wieser), J. Kuess. Gol za Bilčovs: Hobel (22.).
Dobrla vas - Frantschach	0:1 (0:0)
Dobrla vas, 100 gledalcv, sodnik Schonlieb (dober); postava Dobrle vasi: Košmrlj; Lesjak, Pasterk, Rudolf Marin (88. Sintschnig), Opiet-nik; Gorenšek, Wernitznig, Wegscheider, Dol-linger; Vugrinec, Roman Marin.
Ostali rezultati: AS V Celovec-Liebenfels 4:1, Ruda - Žrelec 2:4, Šentandraž - Treibach 2:1, Bad St. Leonhard - Mostič 2:0, Vetrinj - Žitara vas 1:1.
Železna Kapla - Pokrče	3:2 (3:1)
Železna Kapla, 100 gledalcev, sodnik Ebner (dober); postava Železne Kaple: Warch; Sporn, Kock (78. Jerlich), Kaschnig, Lipusch; Prescheren, Grubelnik, Germadnik; Jenschatz, Wichar, Kuchar (60. Fera). Goli za Železno Kaplo: Wichar (2), Kock. Ostali rezultati: Sele - Sentpavel 2:2, Sinča vas - Globasnica 1:1, Velikovec - Metlova 3:0, Labot - Reichenfels 1:0, Podkrnos - Galicija 1:1, Grebinj - Šmihel 2:0.
Rikarja vas - Važenberk	12:1 (6:0)
Rikarja vas je po suvereni zmagi proti zadnjemu na lestvici s točko prednosti na prvem mestu 2. razreda F. Zmaga v tej višini pa vsekakor pomeni pravo posebnost. Goli za Rikarjo vas: Mischitz (4), Habernik (3), Starc (2). Norčič, Tschaas, Cvetkovič. Ostali rezultati: Žvabek -Šentpeter n. V. 2:0, Maria Rojach - Mautern-dorf 4:2, Vovbre - Preitcnegg 0:3, Tinje - Eit-weg 1:0, St. Michael i. L. - Sentštefan 1:0.