Kdo služi na račun onkoloških bolnikov? Soglasje Cinkarni, a 1 dodatnimi zahtevami «afife aZITEK V DOBRI KAVI PRAŽ\R\A!0.V7ia-2fi6fi ST. 9 - LETO 63 - CELJE, 1.2.2008 - CENA 1,25 EUR OdgtMfR» utedncâ NT' Ts^dCvim Cellska iNu^brniiia« na dražbo ' Nikoli dobijene bitke t vodo družine Čebule Ana Justin: Mo se borimo zase» se tudi za bolnikeK Kozlički in pureni za medalje SAŠKA T. OCVIRK UVODNIK Vsakogar lahko doleti Polemizirati o stanju zdravstvenega sistema, ko si zdrav, je verjeino tako kot prepotovati svet zgolj s prstom po zemljevidu. Kot si lahko predstavljamo. da je slednji velik in raznolik, lakko tudi dojamemo, da namzdravs-tveno dolgoročne ne kůže dobro. Populacija se stara, civilizacijske bolezni se množijo in kdo ve zakaj je najbolj zloglasna vseh diagnoz, rak, vse pogostejša. Sistem pa pregoreva in poka po Šivih že zdaj. In Če si predstavljamo. da se rui starost s premišljenim življenjem lahko pripravimo, da se z zdravim načinom življenja debelosti in visokemu tlaku lahko izognemo, pa se rak zdi nekaj, pred čimer ne moremo nič. Zbolijo tudi mladi, dobri in optimistični Ijuc^e, Morda niso nikoli niti ponočevali. slabo jetUi, pili ali kadili Pa vseeno umrejo. In je krivično, da bi kričal do rmjvišje stolpnire in vpil do dna najgloblje jame. In je grozljivo, ko trčiš v oviro, ki se ji reče denar, sistem. Številke. Za sistem postaneš ravno fo. Številka in porabnik finančnih sredstev. No, lahko pa postaneš tudi »dober posel«. Le da človek ne ve. kaj je bolj Žalostno. Pristojni naj bi pregledali, ali je bilo v primeru prevozov Reševdine postaje Celje kaj narobe (podrobnosti na strani 5). Zelo verjetno ne bodo našli nič. A dejstvo je, da v imenu sistema in ekonomike bolnik pride Šele v drugi plan. Zdravstvena zavarovalnica (servis vseh nas zavarovancev in davkoplačevalcev) te prevoze dobro in velikodušno plača. Tako dobro, da poleg dejanskih stroškov ustvarjajo še dobiček. Takšen, da ga zdravstveni dom na noben naňn ni pripravljen izgubiti. Jasno, imajo reševalna vozila. Saj navadnih kombijev pač ne morejo uporabiti za reševalni nam£n. In kaj naj si Človek misli o sistemu, fei na tak način financira m omogoča delovanje reševalne službe? Da je to problem, ki smrdi do neba. Naj kdorkoli še tako hvali vožnjo z reševalnim vozilom, gre za bolnike, ki so še vedno ljudje, ne pa zaslužek na dveh nogah. Ko je človek enkrat tajco zelo bolan, da je vsak nov dan darilo, je tudi pogled na rmravo skozi okno avtomobila čisto drugače ocenjen. Pa hvala bogu, če lega Še nismo doživeli. Ampak kot rečeno na začetka. tudi Če vse v življenju narediš prav, ne obstaja nobeno zagotovilo, da se bo tudi končalo vse prav. Danes se vozijo v teh vozilih oni, jutn se lahko mi ali kdo, ki ga imamo radi. Vsakogar lahko doleti... KRATKE-SLADKE Mogoče bo pa tokrat prvič Vjeko$lav Javorič je bil na zâdnji seji šmarskega občinskega svelâ tudi za naslednja štiri leta potrjen za predstavnika v senatu za reševanje pritožb zoper policiste. «Pobudo, da bi še enkrat zasedel to mesto« sem z veseljem sprejel, saj v preteklem mandatu nisem bil niti enkrat povabljen na zaslišanje,« je komentiral soglasno odločitev svetnikov. mA Tatovi? Marko Ketiš je na isti seji pomislil, da se po občinski stavbi morda sprehajajo tatovi. Svetniki so namreč dobili komplet novih zloženk s predstavitvami krajevnih skupnosti in znamenitosti. »Ne vem, ali so me okradli, ampak jaz Sladke Gore tukaj ne vidim,« je razočarano potožil. A so mu hitro razložili, da gre za nove zloženke, medtem ko je bila Sladka Gora že v prejšnjem paketu. mA Res je! Anton-Zvone Cizej nam je poslal tole sporočilo: »Iz šutdi-je, ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdiga. izahja, da slpoh ni vžano, v kaSkenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bse-di. vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu- Na p vri pgoled igzledazleo knofuzno, vdnear je mžo-no kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaške čkre psoebej, apmak bsedo kot cleoto. Znaimivo??!« www.radiocelje.com Soglasje Cinkarni, a z zahtevami Tema Cinkarna, ki ie v zadnjih dneh v javnosti dvig* nila veliko prahu, je bila tu* di najbolj pričakovana točka torkove seje celjskega mestnega sveta. Po precčj aktivni ra7pra>d so svetniki sprejeli stališča do lokacijskega načrta Cinkarne Celje, ki so jih pripravile strokovne službe, vendar pa so želeli, da se dane pripombe, katerih ni bilo maJo, vnesejo v pripravo odloka o lokacijskem načrtu. Po predlogu odbora za okolje in prostor naj bi občina ustanovila komisijo za vse celjske okoljske te^ve. »Po možnosti bi bilo potrebno ustanoviti poseben sklad, iz katerega bi sanirali vse grehe industrij iz preteklosti,« Je Še v svojem imenu dodal predsednik odbora za okolje in prostor Denis Padjan. »Nekaj denarja bi lahko dobili že, če bi Cinkarni za deponijo sadre namesto zgolj v višini 15 odstotkov zaračunali lOO-odstotni davek za stavbno zemljišče,« O ekološki sanaciji, čistilni napravi in liniji za predelovanje sadre je govorila svetnica Urša DrugoviČ. »Zaradi dvomov v javnosti predlagam, da se skupaj s ci^nima iniciativam izbere revizor, ki bi ponovno proučil okoljsko poročilo in vse meritve.« Dejavnost civilnih iniciativ je- podprla tudi Lidta Majerič. Po njenem bi k razblin janju dvomov veliko pripomogli javni Denis Padjan displeji o stanju snovi v ozračju, najmanj enkrat mesečne meritve vseh emisij iz dimnikov in deponij ter izbor neodvisnih inštiiudj zunaj meja države. Predlog ustanovitve komisije je podprl tudi Zdenko Podlesnik, »vendar mora ta imeti konkretne naloge. Obenem naj se najprej podrobno seznani z monitoringem, Šele v primeru dvomov pa naj se zadeva preveri znova. Nespodobno je namreč onemogočiti Cinkarni nomialno proizvodnjo, ki je najčistejša dosedaj.« Svetnik Denis Padjan je predstavnico Cinkarne izzval z vpražanjem, kako v tovarni delujejo filtri v času izpada električne enei^je in koliko danes znaša proizvodnja titanovega dioksida. »Nič na svetu ni absolutnega. V Iakânih izjemnih primerih res lahko v nekaj minutah pride do izpusta, nato pa se proizvodnja tako ali (ako tudi prekine. V takšnih primerih zaposleni točno vedo, kaj storiti. Tega ne skrivamo,« je odgovorila Nikolaja Podgoršek Selič. »Večkrat smo že odkrilo povedali tudi, da nas brez dviga renla-bOnosti in s tem dviga proizvodnje TiOj s 44 tisoč na S6 tisoč ton, zaradi velikih stroškov okoljske sanacije, ko smo emisije morali uskladiti z zakonodajo, ne bi več bilo.« V delni bran Cinkarne se je postavil tudi Stane Rozman, ki je spomnil, da Cinkarna ni edina onesnaževalka mesta ob Savinji, in dru^, ki so dodali, da je lokacijski načn, s katerim želi Cinkarna sanirati proizvodnjo, povsem na mestu. Najbolj konkreten pa je bil Mirko Krajne - Fric z besedami: »če bi bilo v Činkami vse tako slabo, bi managerji mesto že zdavnaj zapustilL Se posebej, ker imajo otroke. Me pa skrbi ustanavljanje raznih komisij, v kateri ne bo stroke. Le ta lahko da jasne odgovore.« Predstavnico obeh civilnih inidativ Lano Stojan je begal predvsem nedefiniran prostor vlokacijskem načrtu. »Upam, da s tem ne boste dajali bianco dovoljenj za večjo proizvodnjo titanovega dioksida.^« je poudarila. »Nikjer ne ^e za kakšno rezervacijo prostora,« je pojasnila tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič. »Na eni lokaciji bi Želeli uvesti proizvodnjo z ^^jo dodano vrednostjo, na- Zdenkû Padlesnik tančneje gre za proizvodnjo sončnih celic iz titanovega dioksida. Točno to torej, kar sami od nas želite, ne pa za povečanje same proizvodnje titanovega dioksida. V drugem primeru pa bi radi iz titanovega dioksida delali izdelke za gradbene namene.« Kakšen je bQ zaključek, s katerim sta bila zadovoljna tako predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina in predstavnica civilnih iniciativ Lana Stojan? Strokovne službe bodo vse pobude in predloge proučile, upoštevale pa bodo vse, ki imajo tudi zakonsko podlago. Preden pa bi peije letelo na naslednji seji, na kateri se bo dejansko sprejemalo lokacijski načrt in ne zgolj stališča do pripomb, pa bo o vključenih in prezrtih postavkah debatirala usklajevalna skupina, sestavljena iz predstavnikov svetniških skupin, civilnih iniciativ, Cinkarne ter predsednikov krajevnih skupnosti Teharje in Aljažev hrib. R02MARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ Začetek legalizacije črne gradnje Ena najbolj očitnih in na svoj način tudi nesramnih Črnih gradenj vCelju je nad-hod nad Kidričevo cesto. Vevforiji pred odprtjem prve stavbe tehnološkega centra je namreč Regionalna razvojna agencija Celje zgradila nadhod med stavbama Razvojno inovacijskega in tehnološkega središča in Telinopo-lisa, ne da bi poprej pridobila vsa potrebna soglasja in tudi spremembe lokacijskega načrta. Vse odtlej nadhod nad državno cesto stoji, vendar ga, ker Še ni legaliziran, ne smejo uporabljali. Mestm svet je na zadnji seji sprejel staliSča do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni načrt sprememb in dopobiitev veljavnega lokacijskega načna. Na javno razgrnitev pripomb ni - it. februar 2008 bilo in sklep mestnega sveta zato pomeni začetek legalizacije le črne gradnje. Legalizacija bo končana, ko bodo na eni prihodnjih sej mestni svetniki sprejemali še spremembe lokacijskega načrta. Pri vsej tej zgodbi je bilo vprašanje mestnega svetnika Emila Koienca, če bo v občini postala praksa, da se nekaj pač naredi in Šele naknadno legalizira, več kot umestno. V vsaj majhno tolažbo za- radi dejanja direktorja RRA Borisa KlanČnika je to, da so njega in družbo, ki jo vodi, inšpekcijske službe zaradi črne gradnje močno denarno kaznovale. BRST, foto: G.KATIČ DOGODKI Bodočim študentom znak za start Ministrstvo za visoko šoi$tvo je včeraj objavilo prve podatke o številu vpisnih mesi na univerzah ter samostojnih visokošolskih zavodih za študijsko leto 2008/2009. število vpisnih mest se je glede na lansko leto povečalo» skupno jih bo na voljo 25.522. Večina, nekaj manj kot 19 tisoč ali 74 odstotkov, jih bo na voljo rednim Študentom. Z vsakim letom pa je tudi na Celjskem študentom na voljo kakšen nov Študijski program. Razpis» kot pravijo na ministrstvu, so letos oblikovali glede na potrebe dela. Tako se je znižal delež razpisnih mest v programih družbenih in poslovnih ved ter prava, Povečalo se je število vpisnih mest v znanosti, matematiki, računalništvu, tehniki 1er zdravstvu in sociali. Samostojni visokošokki zavodi bodo v naslednjem študijskem letu izvajali le po bolonjskih načelih sestavljene študijske programe prve stopnje, prvič je razpisanih 13 novih pro-^amov, skupno je takšnih 22. V Celju tehniški in elconomsid programi Lfni verza v Lj ubijani bo v okviru Fakultete za strojništvo ponudila 40 mest za izredni Štu- dij strojništva v Celju. Več programov nudi Univerza v Mariboru; v Celju bo tako programa visokošolskega študija ^adbeništva in prometa izvajala Fakulteta za gradbeništvo, za vsak^ je na voljo 40 mest za redni študij. Fakulteta za logistiko s sedežem v Celju bo skupno sprejela ISO rednih in 50 izrednih študentov v univerzitetnem programu logistika sistemov ter 150 rednih in 100 izrednih Študentov v visokošolskem programu V programe za študijsko leto 2008/09 se bodo tudi tokrat bodoči Študentje vpisovali v treh rokih. Prvi rok vpisa je predviden med 1. februarjem in 8. marcem. V tem času je potrebno prijave poslati pristojnim prljavno-Iniormacljskim službam. Do 23. julija bo znano Število vpisanih in morebitne omejitve. Informativne dneve veČina visokošolskih zavodov pripravlja v petek, 15. februarja (ob 10. In 15. uri) za redne Študente, ter v soboto, 16. februarja (ob 10. uri) za izredne študente. gospodarska in tehniška logistika. V okviru Univerze v Novi Gorici študijska mesta razpisuje Fakulteta za management Koper, ki bo v Celju izvajala visokošolski (30 mest za redne» 40 za izredne} in univerzitetni program menedž-menta [30 mest za redne študente) . Med samostojnimi visokošolskimi zavodi bo Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje izobraževala 70 rednih in 20 izrednih študentov univerzitetnega programa ekonomija v sodobni družbi in prav toliko študentov v visokošolskem programu poslovanje v sodobni družbi. Novost je Visoka šola za varstvo okolja, ki bo v Ve lenju sprejela po 50 rednih in izrednih Študentov visokošolskega programa varstvo okolja in ekotehnologija. POLONA MASTNAK ANKETA Na temo vpisa sta ministrstvi za visoko šolstvo ter delo, družino In socialne zadeve skupaj z zavodom za zaposlovanje in predstavniki podjetij v Celju in Velenju v torek pripravili posvet za dijake zaključnih letnikov. Kako svojo študijsko pot načrtujejo bodoči študenti? Jerneja šmit: »Nisem se še odloČila, na katero Študijsko smer se bom vpisala po končani srednji šoli. Razmišljam edino o tem, da bi nadaljevala v zdravstveni smeri, vendar Še ne vem. Vem pa» da se bo treba kmalu dokončno od-ločiti.« Marica DavidoviČ: »Po končani srednji šoli sem bom vpisala na športno fakulteto. Rada imam vse oblike športa. Upam, da bom sprejeta, a bom morala še nel^j časa počakati» da bom izvedela.« KS» foto: SHERPA Jerneja Šmft Marica Davidovič Rad imam otroštvo brez kajenja Geslo Rad Imam otroštvo brez kajenja spremlja projekt ob letošnjem 4. februarju, dnevu Mednarodne unije za boj proti raku. V Sloveniji ga vodi Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije» ki Ima sedež v Žalcu. V okviru projekta bo 4. februarja v Osnovni šoli Žalec posebna delavnica, 12. februarja pa v žalski knjižnici predstavitev likovnih in pisnih izdelkov otrok iz vrtcev» osnovnih in srednjih šol, ki so jih pritegnili k , sodelovanju. Društvu za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije se je tako pridružilo pobudi Mednarodne unije za boj proti ra- ku in Zveze društev za boj proti raku Slovenije. »Bolezen rak lahko prizadene vsakega od nas> večino pa lahko preprečimo s pravočasnim preprečevanjem dejavnikov zdravstvenega tveganja in zdravim načinom življenja. Zato smo se pridružili pobudi in pripravili partnerski projekt na temo gesla. Projekt je posebej namenjen otrokom in zdravemu otroštvu, kjer je potrebno začeti s pripravo na trajnost-no kakovost življenja brez negativnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje.« poudarja Viktorija Rehar« predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. MBP Bistrica še vedno v Posaiiju Občina Bistrica ob Sotli je v predlogu pokrajinske zakonodaje, kljub odločitvi občinskega sveta za vključitev v bodočo Celjsko pokrajino, še vedno vključena v Posavsko pokrajino. Za vključitev v Celjsko pokrajino bodo morali na svojo stran pridobiti poslance. "Za zakon o ustanovitvi pokrajin je predviden dvostopenjski postopek, ki ga posebej opredeljuje ustava. Na prvi stopnji je predvidena aktivna vloga lokalnih okoiij pri oblikovanju območij pokrajin, ki smo jo zaključili, ter na drugi stopnji sedanja državno zborska procedura, kjer bo prišlo do dokončne uskladitve," pojasnjujejo v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V odgovoru, pod katerim je podpisana Nina Omerza iz njihove službe za stike z javnostmi, dodajajo, da je mogoče Občino Bistrica ob Sotli še vedno uvrstiti v Celjsko pokrajino, vendar je potreben amandma, ki ga lahko vložijo poslanci državnega zbora. V državnem zboru so uradno mnenje Občine Bistrica ob Sotli o vključitvi v Celjsko pokrajino sicer prejeli 4. januarja, kar je tudi v celoti objavljeno na njegovi spletni strani. Sicer pa je Svet regije Po-savje predvčerajšnjim po- sla) sporočilo za medije, s katerim poziva poslance k čimprejšnjemu sprejemu predlagane pokrajinske zakonodaje, kar naj bi prispevalo k razvoju manj raz- vitih regij. Svet regije Po-savje, v katerem )e tudi župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad» je o tem razpravljal na izredni seji. BRANE JERANKO V projektu oblikovanja pokrajin je pomembna vloga odbora državnega zbora za lokalno samoupravo, ki obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša na lokalno samoupravo na ravni občine in pokrajine. Zanimivo je, da je predsednik tega odbora rojak iz Bistrice ob Sotli, poslanec Franc Jazbec, ki ima tam drugi dom. Med člani sta poslanca Marjan DroCe-nik, ki je bil župan v času, ko je Bistrica spadala v občino Podčetrtek, ter Martin Mikolič. Mikolič je bil, skupaj s Članom odbora Francem Pukšlčem» udeleženec bistriš* ke burne okrogle mize na temo vključevanja v pokrajino, kjer sta tik pred novim letom odgovarjala na vprašanja Bistričanov. KJE SO MASI POSLAIVCI Iztirjen vlak ministra Žagarja? Danes bodo poslanci glasovali o usodi šestih pokrajinskih zakonov. Ker je za zakon o ustanovitvi pokrajin potrebnih dve tretjini glasov navzočih poslank In poslancev, jim kaže slabo, saj je opozicije zelo kritična do predlogov vlade. Zares in SD celo predlagata, da bi pred odločanjem o zakonodaji najprej razpisali posvetovalni referendum. Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar trdi, da je zakone še mogoče dopolniti, pokrajine pa rabimo Čim prej. In ^»pokrajinski« poslanci? Milan Cvikl, SD: »Pokrajin v Sloveniji brez dodatnega denarja ne moremo imeti, ta denar lahko najdemo v proračunu EU. Zato bi bilo smiselno naredili samo tri pokrajine, Primorsko, Kranjsko in Štajersko. Dobro bi bilo, da bi bile te pokrajine hkrati tudi evropske kohezijske regije, saj bi dve lahko Še dolgo črpali sredstva za nerazvite.« Alojz Posedel, Zares: »Na župane iz opozicije se usipa veliko kritik, označeni smo kot nasprotniki razvoja, decentralizacije in celo razvoja Slovenije. To seveda ni res, vsi smo za uspešnost in razvoj države. Vendar predlagani zakoni ne bodo pripeljal do decentralizacije, ampak do razcentrira-nja države. Pri tako ^odovin-skih odločitvah si je pametno vzeti čas.w Slavko Gaber, samostojni poslanec: »Ne govorimo o vpra-šanjih logike ali čisteargumen-lacije, ampak o interesih. Če je vladi v interesu, da do pokrajin pridemo, je treba pokrajinski vlak pred Vasovanjem ustaviti in se o odprtih točkah dogovoriti s poslanci, z veljaki strank in zainteresiranimi v regijah. Ko silimo v prvo glasovanje, bomo izsilili propad projekta pokrajin.« Matjaž Han, SD: »Zakon je pomemben predvsem za nekatere župane, poslance in hmkcionaije, ki bi radi v pokrajinskih vodstvih dočakali leta pred upokojitvijo. Včasih luč v tunelu ni izhod, ampak drveči vlak, ki ti pelje nasproti. To velja za predlagano pokrajinsko zakonodajo in take ne morem podpreti.« Martin MikoUč. NSi: »Predlog referenduma je nepotře-ben, saj ne bi odgovoril na bis- tveno vprašanje, ali smo za regionalizacijo Slovenije. Še več, Prekmurec bi odio^, ali bo Korošec Imel pokrajino, in obratno. Ne sprejmem stališča, da so zakoni slabi in ne morejo v drugo branje. TXidi čez dve leti po moje ne bo tako idealnih rešitev, da nanje ne bo številnih pripomb. Vlak že zamuja, kasneje, ko bomo speljali projekt, večje težave bomo imeli.« Jakob Presečnik, SLS: »Opozicijo je treba prepričati, da je mogoče posamezne zakone Še izboljšati. Za sedaj sicer kaže slabo, vendar upamo, da bodo prevladali argumenti o tem, da čim prej potrebujemo decentralizacijo Slovenije. Eden od razlogov za nasprotovanje opozicije je zahteva po večji finančni samostojnosti pokrajin, kar pa je voda na nùin bogatejšim in ne bi odpravljalo razvojnih raz-Uk.« Matej Lahovnik. Zares: »V podjetjih pri reorganizacijah vedno izračunajo stroške, pri ustanavljanju pokrajin pa ni nobenih analiz stroškovin koristi. Ker bodo su'oške plačali davkoplačevalci, se mi zdi odgovorno, da dobimo na mizo takšne analize. Zelo me skrbijo izjave premierja Janeza Janše, da na ta način podpiramo centralizacijo. Jaz se vsak dan vozim iz Velenja v Ljubljano in poosebljam decentralizacijo.« Fïanc Jazbec, SDS: »Predlog za referendum je povsem odveč. leta 1994 so bili pri ustanavljanju občin poizvedovalni referendumi, večina je bila negativnih, kljub temu so poslanci ustanovili občine mimo volje ljudi. Trdim, da danes nobena od tistih občin ne želi drugačne organizacije, kot so jo dobili, čeprav malo na silo.« Bojan Kontič, SD: »Podpiram regionalizacijo, vendar imajo predle^ zakonov, rudi Zakon o ustanovitvi pokrajin, preveč pomanjkljivosti in jih nimoč popraviti. Možnosti.da bi z dopolnili spreminjali koncept zakonodaje ni več, saj so nekateri Členi že zaprti. Bolje slabo, kot nič pa ni sprejemljiva trditev, saj smo poslanci dolžni sprejemati dobro zakonodajo, ne pa tako, ki jo bo v kratkem treba popravljati.« SEBASTUAN KOPUŠAR INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! ' Paket hitn»! iniemeta 256Kbps/ l28Kbo». Doctotne Mořmoclje: 03 42 88 n2 Û3 42 6e 119 e-mall: lnfO(§tumsek.net TU R N S E K Dve cerkvi^ pa brez gostilne Romantičen kraj v znamenju Valentina - Morda nekoč tudi s Stolpom ljubezni Na kakšno nedeljo moj stric slovesno oznani» da je bil pri maši na 2u&mu. To običajno pomeni, da ni bil nikjer. Vse skupaj ne pome-ni veliko« a Žusem je bil ved* no zavil v neko mistiko. Toliko večjo, ko Človek ugo-tovi, da majhen zaselek na vrhu hriba premore kar dve cerkvi. Ena od leh je posvečena sv. Valentinu. V prvih dneh, ko okoiiške pUnoie pobeli le-loh in zadiši po pomladi, je 2usem eden najbolj romantičnih krajev daleč naokoli. Če boste zámudQi Valentinov pohod, se boste pa nekoč morda lahko povzpeli na Stolp ljubezni ... Do Žusma se pride po cesti, ki sicer vodi v Loko pri Žusmu. Pri Volčjih jamah zavijete desno in Čez GraŠČa-kov Slant po vijugasti, sicer asfaltirani gozdni cesti pridete na vrh. TXi sta nas sprejela Marjan Skale, svoj čas kar tri mandate predsednik KS l^ka pri Žusmu, in Jože Lipovšek, eden od domačinov, iz katerega so zgodbe in podatki kar vreli. Čeprav je bilo že pozno in vreme ne najbolj idealno, smo bili enostavno očarani nad razgle- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali RAZGOR. Našega novinarja boste našli danes, v petek, ob IS.âO na kmetiji odprtih vrat Sle-menšek, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite» da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Jože Upovšek pnpovedujezgodbo o jezeru, ki naj bi nekoč zapolnjevalo kotanjo na vt1)u hriba. niti najemnika niti kupca. So pa domačini toliko odprtih vrat, da si boste ob skodelici toplega čaja gotovo lahko pogreli roke. Mi smo zavetje poiskali na Plevnikovi domačiji, pri Milanu in Angelci, Njuna hiša je bila nekoč grajena kol kmečki lurizem, a ni v tej vlogi nikoli zares zaživela. »^Vse je za nekaj dobro,« pravi Milan, ki pa mu družbe tudi tako nikoli ne manjka. Ko se nam je pridružila Še neumorna predsednica društva Izviri iz Dobrine Danica Recko, je omizje završalo od zgodb, legend in zgodovine. Davki spravili grad ob streho Slavim, da niste vedeli, da je nekoč Žusem premogel celo jezero. Vsaj stara legenda r mem kraju dom. »Ob lepem vremenu je že tule lep razgled, s tiste špice se pa ob jasnem dnevu vidi skoraj četrt Slovenije, pa Še konec Hrvaške,« pove Jože, ki ga vsi domačini in prijatelji poznajo kot Pepija. »Zdaj je še kakih deset naseljenih hiš, a žal so v njih le še slarejši. Mladih tod gori ni več. 3e pa vedno več turistov in pohodnikov. Najprej jih privabi teloh, nato razgled, Valentin ... Leto je žalostno, da pri nas nimamo gostilne.« No. to pa je v slovenskih vaseh res redkost. A gostilna, ki je nekoč delovala, je po požaru že pred časom za-pria vTdia. Zdaj ne najdejo Sicer uvoze namenski praznikje na Žusmu zaradi cerkve sv. Valentin a dobil «sto nove razsežnost. Znameniti nočni pohod se bo nekoč monia končal na Stolpu ljubezni. Žusflmski grad je nékol gospodoval bližnji in daljni okolici, dandanas pa so njegovo ruševine le so romantična kulisa iz nakaga dnigaga casa. tako pravi. Na skoraj najvišji točki v Krnici ob Plevnikovi domačiji se polja vi jejo v kotanjo. Prav primemo za jezersko dno. Kdo ve, zakaj je dno spustilo, in ljudska beseda ve povedati, da se je v raznih kotanjah še dolgo slizla voda, ki je odtekala v dolino. Druga žusemska znamenitost. prav tako iz nekih drugih Časov, pa je grad. Zdaj so 10 le še ruševine, a kot je povedal Marjan Skale, »so opremo in orodje, ki sta ostala za zadnjim lastnikom, ljudje uporabljali le dolga leta po propadu.« Grad je predstav- Na Plevnikovi da ma čiji so nas prijazno sprejali in pogostili. Za zgodbe pa so poskrtiali vsi po vrsti; Jože Upovšek. gostitelj Milan, Danica Recko, gostitaliica Angalca in Maijan Skale. Ijal središče, ki je pod svoje gospostvo vključevalo ozemlje celega Šentjurja z okolico, do Planine, Podčetrtka in Še dlje. Lastniki so se skozi zgodovino menjavali, eni bolj plemeniti kol drugi, za vse pa je bil to v glavnem lovski dvorec bolj sezonskega pomena. Od tod tudi imena Volčje jame, kjer naj bis pastmi v jamah loviii volkove, in Graščakov Štant. 1872 je dal zadnji lastnik zaradi takratnega davčnega sislema razkriti grajsko streho. To pa je bil začetek konca. Nekaj časa so v gradu še živeli ljudje, ki niso imeli kam. Potem je obzidje postalo vir gradbe-nega materiala za kopitarno v Loki. Legende grofije Žu-semske je pred leti zbral Danijel Artiček. A kot pravijo, jih je med ljudmi še mnogo, ki niso zapisane. Nekateri ljudje se namreč Se dobro spominjajo, kako so njihovi starši hodili služIt v grad. Vse v xnamenju ljubezni in Valentina Pri dveh cerkvah imajo na Žusmu še vedno župnijo in stalnega župnika. Šole, ki je Še v povojnih časih štela okrog sto otrok, pa že dolgo ne več. Ob konat druge svetovne vojne je bil kraj požgan in pogorela je iući Sola. V šestdesetih letih so ukinili osemle^o, konec sedemdesetih pa §e prve štiri razrede. Danica Recko je s seboj prinesla svojo bogato zbirko krajevne zgodonne, v ka- teri hrani tudi spomine učiteljice, ki je učila v Dobrini. Po fotografijah sodeč, so učitelji zrasli z življenjem kraja in slovo ob odhodu je bilo vsaj pri najbolj priljubljenih zelo težko. Ko je omenjena Slava Ko-vačič kot mlada učiteljica dobila odlok o novem delovnem mestu, je na njem pisalo Dobrna. Ko se je Že razveselila, da kraj pozna, je opazila Še s svinčnikom dopisan »i«. Dobrina? Kot piše v spominih» je bilo težko, lepo in predvsem usodno. »Po dokumentih, ki sem jih uspela najti, je ta kraj vedno imenovan Dobrina. Prvi grofje pa naj bi se pisali Žusem in po njih naj bi kraj dobil ime,« pove Danici. V raznih virih, knjigah in pripovedih z veliko čuta in ljubezni do kraja nadvse uživa. Tudi v pripravah na Valentinov pohod, ki bo lelos 16. februarja, v soboiD zvečer, izpred gasilskega doma v Dobrini. Z lučkami se bodo napotili proti Žusmu, se nekajkrat na poti okrepčali, na koncu pa veselo zabavali. Kot smo omenili, se Sušlja, da bi Žusem dobil tudi razgledni stolp. Imenoval bi se Siolp ljubezni. Brez dvoma bi kraj tako postal Še bolj priljubljena izletniška točka. Seveda bi bili v la namen več kot dobrodošii kakšni kažipoti, označbe znamenitosti in podobno. Krajani imajo želja in idej Še na pretek. Foto: SASKA T. OCVIRK KATJA DERNOVŠEK Ko si ne zasiuzis niti pogleda sicozi oicno... Kdo $luží in kdo goljufa na račun onkoloških bolnikov? - Vožnja v »rešilcu« je nadstandard še en dan, ko Matej na domačem pragu čaka prevoz v Ljubljano. Dve leti je tega, kar mu življenje krojijo ob^vanja iit kemoterapija. Še včeraj je bil mladenič na pragu življenja, ki mu ves svet leži pred noga* mi. Pa je udarilo kot strela z jasnega. Zdravemu Športnemu fantu je skoraj Čez noč zrasla nekajkilogram-ska bula. Vsa družina se je postavila na okope v boj proti zlovešči diagnozi. Rak. Matej je bil borec in zato je vsako jutro zbral drobce v kanček upanja^ da še vedno obstaja rešitev. 'Ui-di vožnje na onkološki inštitut (01) 80 ga gradile. Žal zzavestjo, da te bolezen hitro naredi drugorazrednega državljana. Nekaj čez 7. uro je pripeljalo reševalno vozilo, Pozno, Čeprav so jih domači pravočasno obvestili, da ima Matej poleg ostalih stvari tokrat še konzularni pregled. A voznik je moral prevoziti precejšnjo pot, saj so bili v vo-ztlu že štirje pacienti. »Reši-lec« se je za pet potnikov spremenil v natlačen kombi z neu-dobnimi sedeži in razgledom v steno ali mlečno steklo. Preden so zboleli, si gotovo nihče od njih ni predstavljal, da je lahko Ljubljana tako zelo daleč. Mate) tistega dne pre-gledov ni opravil. Bil je preveč izčrpan od poti. Še roan) pa je bil sposoben več ur sedeti v čajnici. Za pot domov je poklical prijatelja. To je bila ena zadnjih Matejevih voženj. Mesec dni po dopolnjenem 24. rojstnem dnevu ga je bolezen premagala. Na desetine hudo bolnih ljudi pa Se vedno vsak dan seda v reševalna vozila in upa, da bo sicer dragocen dan hitro minil. Blatenje? »Ko sem se pisno pritoži! odgovornim vZdravstvenem domu Celje in na zavarovalnici, sem dobil kratke, skoraj nesramne odgovore. Želel sem spodbuditi pristojne, da bi konstruktivno rešili težave. V odgovorih pa so zapisali le, da imam zaradi sinove bolezni težave sam s seboj in v hudi stiski iščem uteho v tem, da blatim sicer brezmadežno podobo njihovega zavoda,« svojo zgodbo začne Matejev oče Marijan Oprešnik. Čeprav si človek težko predstavlja bolečino starša, ki mora sina edinca dobesedno sprernljati vsmrt, si, kol pravi, skuša zapolniti čas in pregnati črne misli s tem, da pomaga ljudem v svoji okolici. Zdaj teče drugo leto, kar Mateja ni veČ. »UpaJ sem, da o tem ne bo treba več govoriti. A sem de- VadjB OZD prim. Andrej Žmavc cembra srečal dva znanca, ki se še vedno zdravita na 01. Njune izkušnje so me sponi-nile na sinove besede na smrtni postelji: »Če že meni nisi mogel pomagati glede prevozov, naredi nekaj, da ne bodo več tako mučili bolnikov Še naprej. Saj so to še vedno ljudje, pa čeprav bolni.« Kaj torej povzroča toliko nepotrebne grenkobe? Smrdi po veliki goljufiji Zdravstvena zavarovalnica rakavim bolnikom za prevoz na obsevanja in kemoterapijo v celoti krije stroške poti od njihovega doma do inštituta v Ljubljani in nazaj, pri drugih pregledih od ZD Celje. Kilometer na bolnika zavarovalnico stane 0,49 evra, pri dializnih bolrukih pa je la postavka celo 0,57 evra. Slednji pri vsej zgodbi oiso problematični, saj jih v večini vozijo podizvajalci zdravstvenega doma-1.i. taksi služba, na katero uporabniki nimajo pripomb. Po besedah Marijana Oprešnika bi bila ta vrsta prevoza primerna tudi za onkološke bolnike. cimeti bi morali vsaj kombije, podobno kot za prevoz otrok. Vendar ima ZD Celje osebnih vozil premalo, zaseb-nlkov ne pustijo blizu in tako največkrat uporabijo reševala vozila, ki pa za te prevoze niso primerna. V njih je ležišče in dva zaporedna pomožna sedeža, ki gledata naprej, ter sedež, ki gleda nazaj. V to vozilo z mlečnimi stekli. Iz katerega bolniki ne vidijo nič, spravijo tudi po pet bolnikov. Enega leže, tri zadaj in enega poleg voznika.« Ker ima ZD Celje skJe-njeno pogodbo z 12 občinami, bolnike poberejo po celi regiji, tako jih tudi razva-žajo, v Ljubljani pa morajo tudi drug drugega počakati, kar pot za težko bolnega Člo- veka podaljša v neskončnost. »Nekatera od teh vozil imajo prevoženih že krepko preko 300 tisoč kilometrov, vendar so očimo za ta namen še dobra, [n ko pride >rešilec* na dom, je Človek avtomatsko ožigosan. Za vse sosede bi lahko izvide kar nalepili na avto in svojcem ter bolnikom tako prihranili pojasnjevanje.« A to pri vsej zgodbi še ni najhuje. Vse skupaj diši po veliki goljufiji, ki je pred leti odnesla vrh zdravstvenega doma na Obali. Onkološki bolniki naj bi bili predvsem »dober pose!«. »Za vsakega bolnika, tudi če jih poberejo v krogu par kilometrov, si zaračunajo štartnino 30 km pomnoženo s številom potnikov, običajno maksimalno po številu sedežev v vozilu. Od 120 do 150 km je torej zgolj za dober začetek. Potem Branko Kešpert (vodja dispečerske enote, op.pj pri vnosu za 2^vod za zdravstveno zavarovanje Slovenije priredi vnose, Češ, da sta bila hkrati prepeljana samo dva ali trije bolniki. Tako je plačilo prevoza vsaj podvojeno, če ne potrojeno. Z ne prav veliko matematičnega znanja lahko izračunate njihov dobiček na škodo bolnikov in nas davkoplačevalcev!« opisuje Marijan Oprešnik. Vse to naj bi se dogajalo pod budnim očesom Jožeta Blazinška, vodje nemedicinske dejavnosti, in z blagoslovom Franca SintiČa z ZZZS OE Celje, Glede na odziv v pritožbah, naj bi imela svojo vlogo tudi direktor ZD Celje prim. mag. Stanislav Kaj-ba in vodja Osnovne zdravstvene dejavnosti ZD Celje prim. Andrej Zmavc. »Za vsem navedenim stojim, prijava je mdi na tožilstvu, in sem za vse skupaj tudi kazensko odgovoren,<' zatrdi Marjan Oprešnik. Zavarovalnica svoje opravila Napotili smo se po sledi hudih obtožb. lzneuradnih,aza-nesljivih virov smo izvedeli, da se je goljufíja po natanko takem scenariju v celjskem zdravstvenem domu v resnici zgodila. A so na zavarovalnici sumljiv porast kilometrine hitro zaznali, pregledali stanje in pristojne poklicali na odgovornost. Narobe obračunana kilometrina je v obdobju treh mesecev odnesla devet milijo nov nekdanjih lolaijev. Denarje bil v enem dnevu wnjen, vodja odgovorne službe pa zamenjan. 2a javiú linč pa se menda zaradi slabih izkušenj z Obale niso odločili. Zdaj so goljufije preprečili z novim sistemom. »Za celotno državo zdaj velja nov sistem, po katerem zaračunajo prevoz po posameznem pacientu, ne glede na to, koliko jih prepeljejo hkrati. Mi pa smo ustrezno znižali ceno prevoza,« pojasni Franc Sintič z 777-9 OE O Ije. »Kar se popravljenih napotnic tiče, vam osebno zagotavljam, da vsaka, ki je popravljena brez zdravnikovega podpisa oz. žiga, roma v koš in ni plačajia. Zato se to enostavno ne dogaja.« V uredništvu imamo kopijo napotnice, ki so jo popravili z označenega prevoza »drugo« na »reševalno vozilo«. A takšne napotnice naj bi zavarovalnica zavračala. Torej je zdravnik kriv, Če se bolnik v »rešilcu« počuti kot drugorazredna vreča krompirja in je prikrajšan za normalen prevoz z osebnim avtom. »Dejstvo je, da bolnik nima možnosti sam odločatí o vrsti prevoza. To je v pristojnosti zdravnika,« še pove Sintič. Pa so očitno tudi zdravniki iz- postavljeni pritiskom. V uredništvu imamo dopis Branka Kešperta, ki od zdravnikov zahteva, da pacientom priporočijo ali, Če ne gre drugače, vsiiijo prevoz celjske reševalne postaje. Pavdobi svobodne zdravstvene izbire tak poziv ne zdrži. »Bolniki lahko svobodno izberejo prevoz katerega koli prevoznika s koncesijo. Za zavarovalnico je Čisto vseeno, če jih pride iskal avto iz Maribora. Naše plačilo je enako, Bolniki to vedo in se tega tudi vse več poslužujejo,« zaključi Sintič, Ekonomika, ne udobje Taksi službe dializnih bolnikov pri lem nimajo več di-rekme zveze z zavarovalnico, ampak z njimi podpogodbe sklepa zdravstveni dom. Ne glede na to, koliko si ob tem posredovanju obdržijo, je to za izvajalce očitno Še vedno zelo privlačen posel. Tudi za zdravstveni dom. In tega tudi naš sogovornik prim. Andrej Žmavc ne skriva, »Financiranje reševalnih dejavnosti je se-stavljeno iz nujnih in nenuj-nih prevozov. To je paket, Če hočete takšno službo vzdrže-vati. Zasebniki, ki opravljajo te prevoze, lahko službo organizirajo od 7. do 14. ure, potem pa gredo domov. Mi moramo bili na voljo 24 ur dnevno, z usposobljenimi ekipami- Če bi vozili samo naročene prevoze, bi po 15. uri tudi laWco zaprD firmo. Ampak prometne nesreče in nujne stvari se ne dogajajo po urniku. Zato je struktura ânan-ciranja dejavnosti napravljena tako, da se to pač pokrije tudi z nenujnimi prevozi. Če jih ukinemo, ne moremo izvajali reševalne službe. Ampak to je normalno. Po celi Sloveniji je tako. Če vsem postajam odvzamete nenuj ne prevoze, jih lahko kar ukine- te,« pove Zmavc. Sicer pa se mu prijava in cela zgodba skupaj zdi popoln absurd. »Imamo dvojno dejavnost, nuj ne in nenuj ne prevoze. Nikjer pa ni določeno, da je za sleàije potrebno kakšno posebno vozilo, razen v primerih, ko je jasno, da se lahko pacient pelje s t.i. taksi službo ali z lastnim avtomobilom. To tudi zavarovalnica povme.« Ko smo se pozanimali za višino refundacije, je le-ta tako minimalna, da ne pokrije ni-d stroškov bencina, in s toliko papirne vojske, da se ne splača. To so nam potrdili tudi na zavarovalnici- Zmavc pa nadaljuje: »Ker smo v bistvu reševalna služba, moramo imeti vozila tudi za druge namene. Če je nenujen prevoz -govorim v zvezi s to pritožbo - opravljen z reševalnim vozilom, je to povsem normalna stvar Ln celo višji standard, zaradi katerega pa ne dobimo dodatnega plačila. Cena je enaka.a Lahko se tudi strinjamo. Gre za stvar ekonomike. Višji standard prevoza pa je Še ved-no stvar debate. Konec koncev človek med dolgo vožnjo v kombiju, res drago prirejenem za reševalne in ne transportne namene, niti skozi okno ne vidi. »Naša služba tu ni za to, da bodo bolniki naravo gledali, ampak da vozimo paciente na zdravljenje. Stekla so namenoma zakrita, da ščitijo zasebnost pacienta. Če kdo želi gledati naravo, se pač naj pelje sam s svojim avtom. Dejstvo je, da v >rešilcu< ne morejo peljati več bolnikov, kot je sedežev, sicer pa je bistvo teh prevozov v funkcionalnosti in ekonomiki, ne pa v udobju, bol-t\M ne morejo torej imeti vozila povsem zase oziroma po svojem okusu.« SAŠKA T. OCVIRK Foto; SHERPA Tehnik Blaž Kregar v vozilu, ki naj bi bil nadstandard. A kaj. ko onkološki bolniki no mislijo tako. GOSPODARSTVO O cetis »Rad bi bil zaposlen pri Bošku Šrotuff Kompromis le pljunek v morje - Dogovor med sindikati in delodajalci najverjetneje bistvenih koristi ne prinaša Na prvi pogled uspešni dogovor med sindikati in delodajalci najverjetneje bistvenih koristi tako za eno kot za drugo stran ne prinaša. Tajkuni (izraz, ki ga v zadnjem Času tako radi uporabljamo) bodo še vedno imeli več kot preveč» podjetja v težavaJi se bodo znašla še v večjih, delavcem pa bo dodatnih 35 evrov, sploh z novimi podražitvami» izpuhtelo, kot bi mignil. Ravno danes opoldne bodo predstavniki sindikatov in deiodajalskih organizacij slavnostno podpisali kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi plač za leto 2007. S tem pa težave in zamere ne bodo pozabljene. Delodajalci opažajo, da so zaradi gonje proti tajkunom kar vsi postali žrtve, da morajo razliko» ki sedaj nastaja zaradi prenapjhnjenih cen, pokrivali vsi in ne le listi, ki si z njimi polnijo žepe. Vseeno pa so si vidno oddahnili, saj že le en dan stavke pomeni ogromen strošek. »Pogajanja so prinesla sta-bilnosi» socialni mir in konec koncev tudi to, da plače ne bodo delovale infla- torno, torej naj bi zaostajale za produktivnostjo,« je povedal prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. »Zavedamo pa se, da bo davek precej velik, da se bo zaradi hitre rasti plač marsikatero manj konkurenčno podjetje, ki ima nizko dodano vrednost, hitreje odločilo za prestrukturiranje, kar pomeni zmanjševanje delovnih mest. Zaradi inflacije na eni in gonje proti tajkunom in managerjem na drugi strani, je prišlo do tega> da so apetiti sindikatov poštah zelo visoki. Z vidika posameznika sicer povsem razumljivi, nikogar pa ne zanima, kako bomo višek ustvarili.« Po vseh dolgotrpnih pogajanjih se nekateri gospodarstveniki sprašujejo, čemu so bila vsa pogajanja namenjena- »Mi si zaradi 4,7-odstotnega dviga ne bomo belili glave, bolj nas skrbi dejstvo, da lahko za 15 odstotkov dvignemo plače, pa delavcev še vedno ne bomo dobili. Zalo ne razumem, zakaj sploh ta velika gonja>« pravi direktor Pocinko valni ce Celje Maks Bastl. Na še eno manj prijetno plat zadnjih pogajanj je opozoril tudi prvi mož Gameta Aleš Mikein. »Ta dvig plač bo v prihodnosti povzročil kar nekaj previdnosti v podjetjih, saj je veliko podjetij plače dvignilo že za več kol le za inflacijo. V prihodnje bomo bolj previdni pri vsem tistem, kar ne šteje v osnovne plače.« Pa §e vprašanje, s kolikšnim dvigom bi bili delavci sploh zadovoljni. »Če izhajate iz logike, da kakršna koli plača ni dovolj visoka, potem je vprašanje, kolikšna je prava plača,« je jedrnato odgovoril direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačko Šek. Odpoved stavke, odpoved sindikatov? Končni rezultat pogajanj je dvig osnovnih plač za 4,7 odstotka, kar je po oceni gospodarstvenikov velik kompromis, sindikati pa so odstopili od zahteve po delitvi dobička. Ne sicer povsem, saj se bodo o tem pogajali v konkretnih podjetjih. »Od- Svetelšelu »Plače so stvar vlade.« Medtem ko večina gospodarstvenikov opozarja, da v Sloveniji ne moremo imeti evropskih plač> ker nimamo evropske produktivnosti, je razlaga generalnega direktorja Skupine Tuè Aleksandra Svetelška povsem drugačna. »Ko smo vsiopili v Evropsko unijo, se je bilo ireba zavedati, da je Slovenija bistveno cenejša od držav £U-ja. Da ml ne moremo ostati kot nekakšen otok z nizkimi cenami. Tega vlada državljanom ni pošteno povedala in razložila, ampak je dajala lažne utvare. Če bi slovenska delov-no-pravna zakonodaja bila prilagojena zakonodaji EU-ja, bi to pomenilo» da bi naši zaposleni imeli enake plače kot v Avstriji, Nemčiji ali kje drugje. V trenutku, ko smo vstopili v EU» bi slovenska vlada morala začeti s sprenninja-njem zakonodaje, začeti pogovore s sindikati. In če bi se to zgodilo, trdim, da bi naše plače lahko bile enake kol v tujini. Poslovanje, vsaj trgovin, je primerljivo z evropskimi, razlika je le v plačah. A to al stvar delodajalca, to je sivar vlade.« poved stavke ne pomeni, da bomo le Še gledali in s strani komentirali delitev no-voustvarjene vrednosti. Napoved stavke je bila le ena izmed aktivnosti, s katero želimo zavzeli aktivno politi-ko pri delitvi. Pred nami so bilance za minulo leto, na osnovi katerih bomo izračunali dodano vrednost in po- večano produktivnost, in v nobenem primeru ne bomo dovolili, da si bodo nadzorni sveti in drugi politični kontrolorji delili visoke nagrade. delavci pa iz tega ne bodo dobili nič,« poudarja Srečko Čater, sekretar v celjski enoti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in eden izmed pogajalcev. »Mi želi- mo le, da se dobiček razdeli tako, da delavcu omogoča za pošteno delo tudi človeka vredno življenje. Nič več. Tam, kjer pa ni, pa tudi sindikati ne želimo razdelitve v smislu razprodaje osnovnih sredstev za plače.« Še najbolj so si (določeni) delodajalci in sindikati edini v pojmovanju raznih laj-kunov. »Imamo več vrst taj-kunov. Jaz osebno bi zelo rad bil v službi pri tajkunu BoŠ-ku šrotu, kjer bi imel 1.577 evrov povprečne mesečne plače v lanskem letu. Pri tistih, t. i. poštenjakih (ki so postali lastnik: trgovin) pa 832. Zdaj mi pa povejte, kdo izkorišča delavce,« je zaključil Čater. Zanimivo pri vsem napetem dogajanju, ko nam je grozila tudi stavka javnih uslužbencev in avtoprevoznikov, je morahii nauk, dâ se z grožnjami da vse uresničiti. Na primer, avtoprevozniki so za določene stvari moledovali vlado vsaj dve leti, tik pred zdajci pa jim je ta obljubila rešitve za prav vse njihove zahteve. Je res ustrahovanje edina pot k dialogu? ROZMARI PETEK Poravnava med ministrico in Esoteciiom Članarine težava zbornice Na Delovnem sodišču v Celju bi se morala v torek začetí glavna obravnava, sa] je nekdanja direktorica velenjskega podjetja Esotech in danes ministrica za zdravje Zofija Mazej KukoviČ vložila tožbo proti svojemu nekdanjemu podjetju Esotecbu zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, razveljavitve sklepa nadzornega sveta ter plačila odpravnine in odškodnine. Nekdanjo direktorico Esotecha, družbe za razvoj in izvajanje projektov v ekologiji In energetiki, Zofijo Mazej KukoviČ je nadzorni svet družbe razreSil v začetku julija lani po 15 letih vodenja podjetja brez uradnih pojasnil in v času, ko je bila na službeni poti na Kitajskem. Neuradno se je ob razrešitvi slišalo, da naj bi ji botrovali njeni projekti na Kitajskem, ob tem pa so se kot možnost omenjali tudi slabi odnosi v družbi. Vendar sta se obe vpleteni strani za zaprtimi vrati po malo manj kot treh urah pogovorov dogovorili za izvensodno poravnavo, ki naj bi jo končali Še ta mesec. Ministrica za zdravje je dejala le, da so v pogovorih dosegli sporazum In da so se dogovorili, da o podrobnostih le-tega ne bodo govorili javno. Sedanji prvi mož Esotecha Marko Škoberne je po prihodu iz sodne dvorane kratko dejal: »Naredili smo izredno pomemben korak k poravnavi, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Z medsebojnim popuSČanjem smo dosegli obojestransko zadoščenje.« GP IFAM le še danes Na Celjskem sejmu si lahko le še da-nes ogledate novosti s področja avtomatizacije, mehatronike in robotike. Na sejmu tokrat razstavlja 130 podjetij iz 12 držav. Gre za sejem, ki je v prvi vrsti namenjen podjetjem, zanimiv pa je lahko tudi za splošno javnost, ki jo privlačita avtomatika in robotika. Tudi zato so med rednimi obiskovalci predvsem Študenti tehničnih ved, skupaj pa naj bi sejem v treh dneh obiskalo do 2.500 obiskovalcev. Sejem sia organizatorja, celjsko podjetje ICM ter ljubljansko AX Elektronika, prvič pripravila v prostorih Celjskega sejma. Med razlogi za selitev iz dvorane Zlatorog, kjer je bil sejem zadnji dve leti, je vse večja udeležba, poleg tega pa določene naprave za delovanje potrebu-jejo veiji prostor. ^^^ ^^^^^^ Članarine so bile spet obširna točka dnevnega reda seje upravnega odbora nove, samostojne Regionalne gospodarske zbornice Celje. Po mnenju nekaterih Članov bi morale biti Članarine bolj simbolične, večina denarja za dejavnost zbornice pa bi se morala najti iz drugih virov. A »drugi« \nri so zaenkrat še neotipljivi. Po besedah Borisa KJančnika iz RRA Celje bi si morali bolj pomagati z evropskimi sredstvi, v pomoč bi lahko bil tudi zavod za zaposlovanje, ki sedaj z enakim Številom zaposlenih skrbi za pol manj brezposelnih kot pred leti. Kako navezati takšno sodelovanje, pa je že druga zgodba. »Že samo ime Članarina ni ustrezno, bolj bi morali govoriti o prispevku, večina denarja pa bi zbornica morala dobiti iz raznih koncesij, izobraževanj in podobno,» je dodal Stanko StepiŠnik iz Emo Orodjarne. Kot je pojasnil direktor regionalne zbornice Jože Puánik, se bodo v prihodnje pogosteje prijavljali na razne razpise, vendar za kaj takega potrebujejo dodaten kader. Zdaj sta namreč na zbornici le Še dva zaposlena. Osnova za obračun pri »velikih«, ki imajo nad 30 zaposlenih, je podatek o bruto plačah, članarina pa znaša 0,07 odstotka omenjenega zneska. Pri manjših je glavni kriterij Število zaposlenih. Do novih pojasnjevanj zaradi članarin je prišlo zato, ker se je »mati«, GZS, odločila svoj del Članarine pobirati posebej, ne skupaj z re^onalno. Ker bo prva skupščina, ki bo določila nov način plačevanja članarin, šele v začetku aprila, so se člani morali odločiti za avansiranje le-teh. Novoustanovljena regionalna zbornica uradno s poslovanjem začenja prav danes. Že glede na ustanovne člane je v njej prisotno najbolj reprezentativno gospodarstvo regije, saj zgolj ti dajejo delo 40 odstotkom vseh zaposlenih v regiji in ustvarijo več kot tretjino prihodkov. RP ^lOlI partner I imjlwtjšim ohusom AKCIJA (^udje 2 veliko začetnico Mama na klic Brez števila zgodb v dolgih letih ob telefonski slušalki Sodeč po vsem sliáanem. bi lahko posebej za Celjan-ko Marijo Jalšovec izumili Rovo rubriko Ljudje z veli-ko začetnico na tretjo potenco. Najmanj toliko je namreč dejavnosti, ki se jim Marija prostovoljno in z vsem srcem posveča. »Do-kler mi ne opešajo moči, bom vztrajala,« pravi klena (skoraj) 74-letnica. »Veste, nocoj imam nočno dežurstvo, od 20. do 2. ure,« Marija pogleda na uro. Že 17 let je prostovoljka v celjskem zdi^enju sicer mednarodne organizacije telefona za pomoč v stiski IFOTES. »Kličejo iz vse Slovenije. Ljudje v stiski; takšni, s težavami v partnerskih in družinskih odnosih» stari, bolni in osamljeni, ljudje v globoki depresiji in na robu samomora. Koliko vem, sem v vseh teh letih še vsakega uspela potolažiti in rešiti,« se veseli Marija. S prostovoljstvom je začela po moževi snuti. »Pri 46. letih sem ostala sama. Porušil se mi je svet in dolgo časa se nisem mogla pobrati. Potem pa sem pomislila -toliko tega lahko še dara sočloveku,« pripoveduje. In ni ostalo zgolj pri pomoči po telefonu. Že od leta 1986 Marija dela tudi pri Rdečem križu, je predsednica KO v Mestni četrti Savinja Celje. «Am- Marija je lani izdala knjižico svojih misli in modrosti z naslovom Moje sanjsosfeči. pak zadnje čase sem sama za vse. Med lanskimi novoletnimi in božičnimi prazniki sem na domu obiskala 52 bolnih in ostarelih na našem območju in jim odnesla darila. Ob tem, da je vsak paket tehtal okoli 3 kilograme,« pravi Marija, sicer aktivna tudi v enem od celjskih društev upokojencev. »Saj veste, V našem uredništvu se je doslej nabralo že 6.084 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli B81 vaših glasov. Čeprav v naSi akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasti bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico, 1. Majda Makovšek...............................1.S13 glasov 2. Cvelka Operčkal............................................1.5Í2 3. Klavdija Brežnik..............................................858 4. Branko Koštomaj............................................. 622 5. Sabina Kolar.....................................................403 6. Sonja Mastnak.................................................200 7. Ivanka Toíant....................................................Ill 8. Olga Židan.........................................................108 9. Brigita Muškotelc...............................................84 10. Zofka Cakà.........................................................79 KUPON m druženje je za starejše Še posebej pomembno, najraje gremo pa na izlet na morje.« Za organizacijo izletov seveda poskrbi Marija. »Marija, hvala vam xa življenje!« »Ne bi verjeli, koliko ljudi nas kliče,« se vrneva k pro-stovoljstvu, k pomoči po telefonu. »Najbolj me žalosti, ker je zmeraj več takšnih, ki ne vedo, aH bodo jutri Še imeli za kilogram kruha in liter mleka,« se drobne ženice dotaknejo socialne stiske. Pa ne, da se sama ne bi soočala z njimi, saj sodi med tiste slovenske upokojence» ki prejema najnižjo pokojnino. A se nasmeh kaj kmalu vrne na obraz. »Veste, pred štirimi leti sem diplomirala! Občina Trbovlje me je podprla pri študiju na univerzi za tretje življenjsko obdobje in tako sem diplomirala iz sociologije In gerontoiogije, vede o starosti in staranju.« Z NOVUH nDMIKOM IN RADIEM OlJCI Vabim SKvio» da poskrbi za moje čUlo stanovanje: IMEINPRllMO:.,. ___ HASÎ.OV:_ P04TNA^IU(AIH KRAI:_ líUřOHSW STÏVILKA;_ PODPIS: S ppdpkw geeiuíOT. d< * artnMm $ pegep 90 93 70 au poiš0nkuponč£k vnovemtcdnikul l^^úzffi"' ni^icëlt ečfst-ovse Marija Jalšovec je za svoje dolgoletno delo prejela kristalno plaketo RK MČ Savinja Celje in diplomo RK Slovenije. Je prejemnica številnih priznanj društva upokojencev. Leta 2006 je prejela še priznanje za naj prostovoljko leta v Sloveniji. Klic upanja Celje ji je za humanitarno prostovoljno delo podelil zlato vrtnico in zlato srce. »Zgodb se je v teh letih res nabralo. Klicatelji me že dobro poznajo, nekateri kličejo ravno takrat, ko jaz dežuram. Še sama ne vem, kako mi uspeva. Težave zmeraj pustim doma. Po prvem klicu se kar odpre, ideje in načini pomoči - kot bi jih stresala iz rokava.« Čeprav im^o njeni klicatelji težave z ločevanjem delovnega in zasebnega časa. »S^' se mi smili, tako sam je. Ze skoraj slep je> imel je le babico, ki je skrbela zanj, in ko je umrla, je padel v grozno depresijo,« pravi o rednem klicatelju, ki je po kdo ve kakšnih kanalih zbrskal njeno domačo številko. »Nazadnje sem popustila In vso noč sva se pogovarjala, saj ne vera več, kolikokrat me je klical Ampak zjutraj mi je rekel: >Hvala vam za življenje. Marijah Ni ga denarja, ki bi to poplačal. Ce rešiš zgolj eno življenje, je to neprecenljivo,« pravi Marija o delu, ki jo notranje izpolnjuje. Solze ob smrti obsojenca »Nikoli ne bom pozabila klica Silva Plula, šele kasneje, ko se je začel ves ta medijski hrup okoli sojenja za-radi umorov, sem dojela, kdo me je klical, pa čeprav se mi je takrat predstavil z imenom. Začela sva bolj na grobo, izzval me je z besedami, češ, kako je >iajn< stare mamice lopniti po betici. Kaj pa če bi kdo to tebi storil, mu nisem ostala dolžna In potem sem izvedela njegovo življenjsko zgodbo, kolikokrat je bil tepen od staršev ... Bil je v veliki stiski, poskušala sva misliti na pozitivne plati, kako lepo bi bilo imeti družino, urejeno življenje. Ob koncu pogovora je bil nekako pomirjen. Klicaj pa je zgolj enkrat,« se Marija spominja Pluta in tega, kako je zajokala, ko je izvedela za obsodbo. »Vsi smo ljudje. Zmeraj je treba iskad vzroke. Ne opravičila, vzroke, zakaj se nekdo odloči za težko razumljivo dejanje,« razmišlja Mari- Ne pozna več življenja brez razdajanja. »Veliko sem prestala v življenju, zato znam ceniti vse, kar imam. Pa saj se vse dobro enkrat vrne, kajne?« Upajmo, da res. POLONA MASTNAK (^udje z veliko začetnico Glaiujm 23 {ime in primek, točen naslov ali nsslov ustanm}: Moj naslov limo in priimek, ulica, kr^l: Kupon polljils na Novi lidnik, Proiemsva 19, 3000 C^ie Vuk teden bvno iTi«â poNjatelji iitrefasíi tfobUnika hi&reQâ darila. Nagrajenec tega tedna, ki prejme majico Novega tednika, je Jan Jakob, Paka 4, 320S Vitanje. f;- POZOR, HUD PES Apokalipsa zdaj SpoStovani, ki se trudite, ne bi vas rad Sokorkoli spravljal v slabo voljo, zgolj dobronamerno pisanje je tole, prijazen, neobvezujoč nasvet. Za novo leto mi je mama podarila med drugim tudi turistično pratiko celjske turistične zveze. Da bi mi kaj koristila» seveda, kot vodniku» kajpak. In tako sem se je lotil. Najprej seveda povrSno, bolj po tematskih sklopih, koledar, pa super recepti za pripravo gob. lepo zbrani konkretni podatki, z vsemi pripadajočimi številkami, naslovi ... Ko sem s tem končal, sem se loti! tekstov, prav zanimalo me je, kaj bo zapisano o naši regiji, zagotovo §e marsičesa ne vem in zmeraj seveda pograbim priložnost, da se kaj novega naučim. In iskreno povedano, že dolgo se nisem bolj nasmejal kot ob tem branju. Predstavitev našth krajev je bila na nek način podobna slavni predstavitvi domišljijske »Molvanije«, izmišljene države na vzhodu, ki so jo kot nekakšen vzorec Vzhoda po-nudili v branje trije, menda avstralski zabavljači, na koncu pa jo je v veliki meri za svoj Kazahstan uporabil tudi íúmski komik Borat. Naj citiram nekaj resnično duhovitih stavkov, recimo za Andraž nad Polzelo piše, da ga sestavlja osem naselij, recimo Jajče, Lovče, ki se delijo na Spodnje in Zgornje Lovče, vse skupaj leži ob Hotunjščici. Potem pa: »Vsi mlini ob Hotunjščici so opuščeni. V Lovčah je nekaj let po vojni delovala opekarna, ki je izdelovala zidake in strešnike. Na slemenu je bila cerkev sv. Andreja, ki se prvič omenja 1229, vendar ni o njej ničesar ohranjenega ... V Podsevčniku so ženske v vodi toplega vrelca pra le perilo...« Naslednje naselje je Arja vas. za katero piše med drugim: »Do leta 1928 je v vasi obratovala zaloška, do leta 1925 pa Ježovnikova poljska opekarna... Med letoma 1903 do 1938 je bila tod parna žaga. Do leta 1898 je bil v vasi tkalec. Na Gov-čah... so v letih od 1582 do 1586 postavili protestantsko cerkev... Cerkev so porušili januarja 160Û. Na ga- Plše: MOHOR HUDEJ mohorh@ho tmail .com silskem domu je spominska plošča štirim žrtvam 2. svetovne vojne ...« Pa takoj naprej Brasiovče: »... V jedru sklenjeno naselje na tera-snem pomolu med Dobrov-ljami in Savinjo. Pod njo je nekoč tekla struga potoka Legvaja...« Pod kom že? Pa spet: »V drugi polovici 19. stol. so bili tu zelo znani kostanjevi sejmi... Do druge vojne je bilo v Braslovčah sedem gostiln in štiri trgovine ...<* Potem nekaj malega zgodovine, omemba nekaterih stavb, krona vsega pa je naj duho vitejši stavek v celotni knjigi: i>V Braslovčah, ki so leta 1600 popolnoma pogorele, je pomembna samo ena stavba, in si-cer fevdalno poslopje Le-gant, nekdanji lovski dvorec Celjanov.« K temu je seveda potrebno dodati še naslednji stavek: »Kuga je tod morila v letih 1644 in 1680» večji požari so biii v ietih 1600, 1833 in 1855. Tu je bil manjši Špital, v katerem je leta Î820 bivalo 20 reve-žev.« No, naslednja postaja je Breg pri Polzeli, kjer na-štejejo nekaj NOB dosežkov, nekaj melioracijskih rešitev, omenijo, da so vaško gmajno razdelili med prebivalce v letih 1891 in 1906;"'zaključijo pa v apokaliptični maniri, da je lam: »...bil Kočečev mlin» ki )e bil zgrajen kot nadomestilo za industrijski mlin.« No» zBrnico sem zaključil, ker se mi je zdelo, da me bolijo vse kosti: obsega dva zaselka: Sv. Križ in Brnico. Sv. Križ nosi ime po nekdanji cerkvi iz leta 1426, ki jo je dal zapreti cesar Jožef IL. Od nje nI ostalo ničesar. Leta 1646 je v tem kraju morila kuga.« Sveta Rok in Fiorijan» na pomoč, turisti pa čim bolj proč! In moj nasvet za 2009 -več marketinškega optimizma! Sizifovo delo prepričevanja prepričanih TomaŽ Benčina: »Si predstavljate občutek, ko delaš po najboljši veri> očitajo pa ti vse živo?« - »Mnogo bolj kot nečisto okolje me ogrožajo trenutne poslovne stresne situacije« Afera Cinkarna se po januarski seji celjskega mestnega sveta» na kateri so sprejeli stališča do pripomb na razgrnjeni lokacijski načrt Cinkarne Celje, upajmo, zaključuje. Po kopici obtožb na račun Cinkarne (začele so se z napovedjo tožb na evropskem sodiiču), množici najdenih rdečih mlak, tako in drugače tolmačenih rezulta* lov analiz, celo vklj učevan ju kriminalistov, se mediji sploh niso imeli časa pose-liej ustavljati pri samem vodstvu Cinkarne. Prvem» ki bi lahko vsaj nekatere dvome takoj pojasnilo. Kot na primer to, da rdeče madeže najdemo rudi drugod, kjer v okolici ni sadre, da so najdene težke kovine v izcedni vodi možne vvseh vodah... »Rdeči madeži niso novi, na5i odgovori in novinarska vprašanja so bili enaki kot tisti izpred dveh let. Vedno znova odgovarjamo na ista vprašanja,« odgovarja prvi mož Cinkarne Celje Tomaž Benčina. »Več kol to ne moremo. 2e prepričani pa nam tako ali ne bodo nikoli verjeli.« Vseeno se zdi, da svoje ar« gumente premalo izpostavljate. Našo plat zagovarjamo strokovno. A žal so v Sloveniji nekatere inštitudje izgubile popolnoma vso kredibilnost. Naj-večja neumnost se mi zdi, da bi (kot je bilo slišati v predlogu svemikov) analize opravljale tuje institucije, saj imamo vSIoveniji dovolj usposobljenih strokovnjakov. Če pa zainteresirana javnost meni, da jih ne smemo izbirati mi, pa je tudi možno. Spet pa, Če si vnaprej odločen, da meritvi ne boš verjel. Čemu sploh to početi. Stega stalilča tudi dodame analize v tem primeru ne bodo prinesle nič novega. Pobude za luje inšlitucije so prišle zaradi bojazni, da so domače pod močnim vplivom kapitala ... Mislim, da je to neumnost, saj so vse neodvisne» delujejo na trgu in ob tem so zelo dobre, kvalitetne ustanove. Nobena od teh se ne bi dajala v zobe zgolj zaradi ene stranke. Sploh zalo, ker je obseg naših meritev v stmkruri njihovih prihodkov majhen. Očitki, da sodelujemo le z nekaterimi in-šiimcijami, znova ne držijo. Mi izbiramo zgolj na podlagi tega, ali so za meritve akreditirani ter hkrati konkurenčni. Vsi laboratoriji namreč niso kreditirani za vse vrste meritev. Po predlogu svetnikov bo za primer Cinkáme ustanovljena posebna komisija. Se vam zdi to dobro, namreč, če jo bodo pretežno sestavljali laiki, se bo znova kar povprek opletalo s podatki? Ustanovitev komisije smo podprli zato, ker pred javnostjo nimamo kaj stóvati. Verjamem, da bo ta komisija sestavljena iz kompetentnih ljudi, tó si bodo priz^evaK za skupno dobro, torej za rešitev. To pomeni, da bo javnost šez druge strani seznanjena odelovanju Cinkarne, o njenih prizadevanjih, da se umestimo v to okolje in preženemo strahove, ki so veljali nekaj desetletij. Upam, da rezultat nebo takšen, kot smo ga vajeni pri polidki« kjer. Če kakšne zadevene želiš rešit), ustanoviš komisijo. Verjamem, da je ustanov-ni namen komisije seznanjanje javnosti z delovanjem Cinkarne. Na zadnji seji mestnega sveta ste povedali, da je lokacijski načrt bistven za preživetje podjetja. Zakaj? Je ena od osnov, da umestimo vse naše objekte v smislu nadaljnjega razvoja, nenazadnje tudi Čistilnih naprav in vseh zadev, za katere verjamem, da je tudi javnost življenjsko zainteresirana. Cinkarna je hotela te zadeve že večkrat urediti, pa jih zaradi različnih razlogov ni. Mi smo želeli temu priti enkrat do konca, zadeve urediti, legaliziraj in si pU' stiti odprta vrata, da se lahko naprej razvijamo. Pa vendar zatrjujete, da Širitve proizvodnje titanovega dioksida ne bo. Natančneje pravite, da te zaenkrat ni tako v kratkoročnih kot dolgoročnih planih. T^žko je govoriti o res dolgoročnem razvoju podjetja. Že v srednjeročnem obdobju Qn-kama nima namena širiti proi-zvodnje. Naša nazivna kapaciteta titanovega dioksida je 56 tisoč ton, proizvodnja se bo v odvisnosti od razpoložljivosti in stanja naprav gibala okrog te številke. Za kakršnokoli po-večevanje so potrebni resni posegi v prostor, ki jih ne načrtujemo in niso predmet lokacijskega načrta, katerega postopek sprejetja poteka. Naša razmišljanja trenutno gredo bolj v smeri dviga kvalitete, ustvarjanje tipov titanovega dioksida, ki bi bili v višjem cenovnem razredu, ne pa v povečevanje količine proizvodnje in s tem obremenjevanja okolja. Spremljali bomo uporabo no-vih tehnik, ki se bodo v relativno kraticem času pojavile in te N^ajevali v našo proizvodnjo. Kam sodite po velikosti med svetovnimi proizvajalci titanovega dioksida? Cinkarna je eden manjših, samostojnih, neodvisnih proizvajalcev tita-novega dioksida- Naša proizvodnja znaša dober odstotek svetovne proizvodnje in slabe štiri odstotke evropske proizvodnje. Delujemo na globalnem trgu in zato so naši konkurenti nekajkrat vei^l, kot smo mi. So pa seveda tudi manjši. Pred časom se je veliko špekuliralo o tem, da vas bodo kupili tujci. Kaj je sedaj s prevzemom Cinkarne? Dejstvo je. da proces lastninjenja v Cinkarni še ni zaključen. Država je jasno povedala, da njen tre^inski delež Cinkarne ni dolgoročna naložba, resnih poskusov prevzema tega dela ni bilo, tako da na tem področju nimamo nobenih novih Informacij. Predvidevam, da so ob vsem zadnjem dogajanju grožnje o stavki, dvigi plač. ki v slabo voljo spravljajo gospodarstvenike, še vaš najmanjši problem? Sploh ne, plače ne sodijo med manjše probleme. Tïenut-no stanje na globalnem tigu nam ni najbolj naklonjeno, zato bo težko slediti zahtevam zaposlenih, TUdi skrb za okolje je del našega vsakdana, a neupravičeni napadi na podjetje jemljejo energijo oz. preusmerjajo pozornost stran od realnih težav, ki jih je dovolj, Zadnja medijska izpostavljenost vam je p0V23'0Čila kar nekaj dodatnih stroškov. Katera so večja: tista, ki so ogrozila ugled podjetja ali stroški dodatnih meritev? Najbolj nas obremenjuje to, da se vedno znova ukvaijamo z istimi stvarmi, ki smo jih x-krat dokazali. Poslovnih škod je več vrst, najbolj pa trpi seveda zaupanje IjudL Opažamo tudi nervozo zaposlenih, ki se bojijo, kaj se s podjetjem dogaja in s tega stališča je logično, da uprava sprejme vse ukrepe, ki bodo neupravičene napade zaustavili, preprečUi in zavarovali dobro ime podjetja. T^ko zagovorniki kot kritiki vam priznavajo, da je Cinkarna trenutno v vsej svoji zgodovini še najmanj ekološko sporna, pa ste še vseeno sinonim za največjega onesnaževalca. Kako se ob tem počutite? Občutek je grenak, da vsaj del zainteresirane javnosti ne vidi naših naporov. Si predstavljate, kako se počutiš, ko delaš po najboljši veri, očitajo pa ti vse ^vo? Cinkarna je že z mo- Ibmaž Benčina je v Cin-kami, kjer je tudi začel svo-jodelovno pot, od leta 1990. Kot univerzitetni diplomirani inženir in hkrati uni-varzitetni diplomiram ekonomist je iz mesta vodja tr-žeoja na mesto predsednika uprave prišel pred dvema letoma in pol, ko je bil star 40 let Vseskozi z družino živi v Celju. jim predhodnikom začela sistematično delati na odpravljanju največjih povzročeval-cev onesnaževanja okolja. V zadnjih dvajsetih letih smo se teh v največji možni meri tudi znebili. Del strokovne javnosti nam to priznava in tudi ljudje, če so pošteni, opazijo, da gre za bistveno razliko- Je pa res, da peščica ljudi ne bo nikoli zadovoljna, interesi, zakaj bi nadaljevali napad nâ Cinkarno, pa so različni. Segajo od ozko usmerjenih materialnih l«iristi posameznikov, presežkov okoljskih pričakovanj za urbano sredino, dvomov v pooblaščene strokovne inštitucije, do uveljavljanja nekih »političnih«, nam neznanih interesov. Kaj pa dejansko še prihaja iz dimnikov? Dejstvo je. da Cinkarna predela ogromne količine materiala. V preteklih letih je zgradila relativno moderno tovarno. a nekaj stvari je potrebno Se postoriti na programih, ki so bili zdaj zapostavljeni. Mi imamo moderno proizvodnjo titanovega dioksida, vseeno pa proizvodnja žveplove lós^e, titanovega dioksida nikoli ne bo brez izpustov Evropa je postavila relativno stroge normative. ki se jih mora Cinkarna držati. Da bi preprečili popolnoma vse možnosti kakršnih koli izpustov v izjemnih primerih, pa ni možno. Se pa mora, ne samo Celje, ampak tudi Slovenija odJočiti, ali bomo imeli kijub vsemu kakršno koli dodano vrednost, ustvarjeno iz novih proizvodov ali pa bomo živeli le od kvartarnih dejavnosti- A vsi ne moremo živeli zgolj od trgovine. Dober znak zaupanja vto, kar zagovarjate, je tudi dejstvo, da ste Še vedno Celjan. Boste to tudi ostali? Se ne po-čutile »ogroženega«? Sem rojen Celjan in že od nekdaj povezan s Cinkarno. To nameravam tudi ostati. Menim, da je ogroženost ljudi v sodobnem sv«tu gotovo višja, kot je bila v času neokrnjene narave. A najmanj toliko, kot me ogio-ža onesnaženost okolja, me ogrožajo tudi te stresne situacije, ki nam jili razno razni »prijatelji« Cinkarne povzročajo. Za dober znak velja tudi možnost ogleda Cinkarne. Kdaj bo m za koga? Kdaj točno bo in za katere interesne skupine, bomo Še videli. Ena od pobud je nastala na ses tanku pri županu, ena je bila po dogovoru s Krajevno skupnostjo in Civilno iniciativo Teharje, tako da jih bo ver-jemo več, Cinkarna bo vrata odprla zainteresiranim in to je tudi ena od politik, ki smo si jo zadali - da si ustvarimo zaupanje pri Celjanih, saj je neupravičene strahove treba s Časom predati. ROZMARJ PETEK Foto: GREGOR KATIČ REPORTAŽA Ko se borijo zase, se tudi za boiniice Ana Justin: »Mislila sem, da bom lahko premikala gore, a to so le kamenčki v mozaiku za boljši jutri medicinskih sester.« »če pošteno delaš in se râz-da>aS. se lahko s čisto vestjo boriš za svoje pravice in pravice vseh medicinskih sester. Ni prav, da smo že desetle^a premalo plačane za svoje delo. Ko se primerjamo z drugimi poklici v javnem sektorju z isto stopnjo izobrazbe, je naša osnovna plača za 30 odstotkov nižja. Osnovna mesečna plača za 174 ur dela višje m^cinske sestre s 50 let delovne dobe je 630 evrov neto.«( Ana Justin, dolgoletna vodilna medicinska sestra odseka za patološko nosečnost na ginekološko porodniškem oddelku celjske bolnišnice, že ve, Cianicasjndikata delavcev v zdravstveni je že od njegove ustanovitve leta 1994. Leta 2004 je poslala podpredsednica sindikalne enote v bolnišnici, kmalu za lem je bila izvoljena za članico republiškega odbora Sindikata zdravstvene nege Slovenije za celjsko regijo. »Sindikalno delo razumeni tudi kot borbo za novo» boljše vrednotenje poklica,« pravi. Bori se na za medicuiskesestt'eznačilen način: čimbolj neopazno. Gore in kamenčki »Priznam, da nisem ravno vedela, koliko in kakšno delo me čaka. Mislila sem. da bom lahko premikala gore. pa niso ravno gore, so kamenčki v mozaiku za lepši jutri medicinskih sester,« pravi. Poklic, ki ga opravlja, je zanjo nekaj posebnega, nekaj najlepšega. Poklic v pravem pomenu besede • za katerem moraš bili poklican, rojen, čeprav se pri plači to ne vidi, ji izkušnje govorijo, da Je la poklic mdi cenjen in spoštovan. >*Vse, kar delamo, delamo v dobro bolnikov. Vesela sem, ko so pacientke zadovoljne. Ni vse v denarju. Zadovoljstvo, s katerim opravljaš svoje delo, je veliko vredno. Û Seveda pa to ne pomeni, da bi naj medicinske sestre delale na tako imenovan »etični pogon«. Plače niso edina težava medicinskih sester. »Medicinskih sester je premalo. V zdravstveni negi še vedno ni kadrovskih normativov, zato se dogaja, da dela pri 30 bolnicah ena medicinska sestra ponoči (10 ur), soboto in nedeljo ter praznike. To je nesprejemljivo in se ne bi smelo dogajati. Take obremenitve prinesejo izgorevanje na delovnem mestu, slabe medsebojne odnose, lahko pa so rudi povzročitelj kakšne strokovne napake. Ležalne dobe bolnikov se bistveno skrajšujejo, zato pa se intenziteta Ana Justin: »Žalim si, da bi bila vse madicinska sastra, babica, tehniki In bolničarji v našam sindikatu. Da ne bodo dnigi odločali o nas. Bodimo skupaj, kajti skupaj smo močnejši.« dela pri posameznem bolniku vse bolj povečuje. Tudi zato je potrebno večje število medicinskih sester,« opozarja in doda: »Nihče se ne vpraša, ali nas je premalo mdi zato, ker medicinske sesu^ odhajajo v druge službe z drugačnim de-lovnikom in drugačnim plačilom.« Medicinske sestre znotraj celjske bolnišnice sicer ne morajo vplivati ne na višino plač niti kadrovski primanjkljaj. a čisto brez glasu niso. Ana Justin je na primer tudi članica sveta za voda, v katerem so še tri Članice iz vrst zdravstvene nege: »Menim, da je 10 velika čast in priložnost za zdravstveno nego, saj soodloča o strokovnem in or-ganizacijskem razvoju SB Celje v prid bolnikom celjske regije.« NajpomembnejŠi je bolnik Včasih pozabljamo, da je zdravstvena nega samostojna veja v zdravstvu, a neločljivo povezana z vsemi drugimi. Timsko delo in med- >»Pomembni sta poštenost in iskrenost. V lem duhu se borim, da bi zdravstvena nega imela mesto, ki ji pripada. Brez nas ni zdravstva. A na prvem mestu so pacienti • breznjih tudi medicinskih sester ne bi bilo.« sebojni odnosi, ki temeljijo na spoštovanju in dobri ko-murúkaciji so osnova za uspešno delo v dobro bolnikov, »NajpomembnejŠi je bolnik in tega se medicinske sestre dobro zavedamo,« poudarja Ana Justin. Tildi zato jim je v največje zadoščenje zadovoljstvo bolnikov. Včasih jim ga izrazijo tudi v pisni obliki: »Devet- najst mesecev je minilo, odkar ste naju z mamico, takrat sem bil še v maminem trebuhu, razvajale, řviami mi velikokrat pripoveduje, kako ste bile prijazne, požrtvovalne in prijetne gospe. Zato vam pošiljam koš pozdravov in poljubčkov z željo, da ste še naprej cool.« Ali pa tale: »Prijaznemu osebju porodnišnice! Lepa beseda lepo mesto najde, pravi stari pregovor. In to vsekakor drži tudi za vaš oddelek. Čeprav malo pozno, hvala vam za prijetno bivanje z mojim novorojenčkom Brinom na vašem oddelku. Pošiljam vam Bri-novo sliko, ko je bil star 10 dni. Zdaj je že pravi fant. Še vedno pije mamino mleko, lepo napreduje in se redi, saj ima že 8540 g in 68 cm.« »Neizmerno sem vesela prijaznih odzivov naših bolnic, ki marsikaj vidijo in opazijo, ki vedo, da nam ni vseeno. kako se pri nas počutijo,« pospremi prijazni pisemci Ana Justin. Človek in pol Marsikatera beseda zahvale je namenjeno prav njej. Zahvale in pohvale pa ne prihajajo le od pacientk. Lani je prejela priznanje »Človek in pol«, najvišje priznanje sindikata zdravstvene nege. Namenjeno je tistim, ki se tnj- dijo, da se sliši glas zaposie-nili v zdravstveni negi, da se ve, da so in da dobro delajo. Ker so pobudniki za podelitev priznanja sodelavci, ima še večjo težo. »Dobro strokovno znanje, natančnost, spretnost, sposobnost reševanja problemov in komunikativnost so dodatne kvalitete naše kolegice,« so med drugim zapisale. Ana Justin se vseeno nima za človeka in pol: »Sem samo Človek, ki se trudi za lepši jutri medicinskih sester in lepše ter prijaznejše bivanje bolnikov. Pri tem ne bi rada pozabila, da smo vsi samo ljudje in da je v življenju najpomembneje, koliko Človeške topline dajemo drug drugemu. Ali Če se izrazim z mislijo. ki mi jo je za novo leto podarila prijateljica: Življenje nam vedno da tisto, kar smo iskali in vsako dejanje je odgovor na našo energijo in željo.« MILENA B. POKLIC »Medicinske sestre bi morale biti bolj enotne -med seboj In navzven. Predvsem pa bi se morale bolj ceniti, bolj spoštovati. Potem bi nas tudi drugi.« KUuhu^e^ stresK/ Uo boUcUtoM^ v Zdravje veljd za blagoslov bogadb in bogasrvo revnih. In ielc takrat, ko ga izbirno, se dejansko zavemo, kaj smo zanemarjali. Velikokrat imamo v mislih ^Ij denaf) ko pa oslabi núe zdravje, bi dali ves denar tega sveta Ic zaco> da bi si povrnili zdravje. Camea Hribetick» terapevtka za masaâ», zato svetuje, da pravočasno poskrbite za ravnovesje med delom in počidcom. Telo je samo eno, zato ga je potrebno n^van in ceniti. Telo vam bo vaio izdatno skrb povrnilo z vicalnoMjo, zdravjem in dobrim počurjem. Krepki boscc in zdravil vsakdanje skrbi in hiter cempo iivljcnja pa boste s pomočjo sproščen^ telesa z lahkoto CdntuKfH'ièttifk premagovali. Način, kako dodobra razvajad svoje telo in s tem kr^id svoje zdravje, je Masaža naoue^ ni z^oi} sredstvo za odpravljanje utrujenoni v mišicah in bokćin v udih. V sožitju z zdravilnimi eteričnimi olji masaža izbol^je zdravý in skladje uma, telesa in duha. Gce za celosmo lerapSjo vakga telesa, ki z^ocavlja odlično počutje, povečanje ravni telesne energije In okrepljen imiio^ki sistem. Ne prisilite svojeg telesa k temu, da vas na težave opozori z bolečino. Naj postane masaža način važega življenja ze prej in tako prepreci nastanek telesnih bolečin. V akutnem stanju Carmen Hriberšek masažo priporoča dvakrat tedensko, po izboljšanju pa preventivno masažo enkrat tedensko. I^ivDŠČite vakmu telesu blagodejnost masaže in dorolite, da vas napolni s pozitivno ener^jo. - it. 9 ' 1. februar 2008 - SPROSTITVENE MASA2E Carmen HriberJek, s. p. Lavâ 7a, 3000 Celje Tel: 03/493-08-27 Fax: 03/493-08-26 GSM: 031360^320 Delovni čas: od9.00do 13.00 In od17.00đo2t.00alipodo9ovonj - tei^pevtska masaža hrbtenke 30€* terapevtsiia masaža cefega 15€ - delna spoftna masaža B0€ * ^iwrna masaža œleça telca 30€ - spřostítvena masaža z aromatefajMjo K U O N S tem kuponom imate v salonu Sprostícvene masaže, Carmen Hriberšek, s. p. v mesecu februarju 10% popust na ij^tano masažo! Informacije in predhodna naročila na 031 360-320 ali na prodor.com^ioLnet il Občinska srebrnina na dražbo Ker ni denarja zd komunalno opremo, prodaja občina Celje 6 hektarov Sončnega parka v kosu »Zakaj Mestna obćina Ce-Ije prodafa celoten severni del tako imenovanega Sončnega parka v kosu, ko bi lahko s prodajo posamičnih parcel iztržila znatno več?« To vprašanje je bilo rdeča nit razprave mestnih svetnikov, ko so na zadnji seji potrjevali občinski program prodaje zemljišč za to leto. Svetniki so odločitev za takšno obliko prodaje 6 hektarov zazidljivega zemljišča, na katerem je mogoče zgraditi 85 zasebnih hiš, označili kot prodajo «občinske sre-bmine« in s tem jasno namignili na nasprotovanje župana Bojana Šrota, da bi prodali ludi »državno srebmi-no«. Toda vodja od'delka za okolje in prostor Silvo Ple-snik je pojasnil» da predla- gana prodaja posamičnih parcel, s katero bi občina iztržila vei, preprosto ni mogoča. Občina namreč nima potrebnih S milijonov evrov. s katerimi bi parcele komunalno uredila. l\idi če bi jih zagotovila v proračunu, bi se opremljanje parcel In njihova prodaja raztegniia v daljše Časovno obdobje, tudi do deset let. »Mnogo bolj smotrno je, da zato prodamo zemljišče v enem kosu, hkrati pa vpogodbi o prodaji s kupcem zagotovimo tudi, da bo zemljišče tako komunalno kot infrastrukturno primerno opremljeno,« je občinski predlog zagovarjal PlesrUk. 2 iskanjem kupcev, ki bi se odločili za tako velik odkup, in za zahtevano enotno urejanje komunalne in pro- metne infrastrukture težav ne bi smelo biti, je prepričan Plesnik. »Takšnih kupcev je na trgu vse več, saj jih spremljajo banke. Glede na to, da bo pozidava tega območja trajala od štiri do pet let, parcele pa so v enem lepših še nepozidanih območij mesta, sem prepričan, da težav s prodajo ne bo,« je dejal Plesnik. Hlu-ati je tudi zagotovil da bo občina nadaljevala s svojimi v zazidalnem načrtu Sončni park že sprejetimi zavezami. S tem je obljubil nadaljevanje gradnje Severne vezne ceste proti Ostrožnému. pa tudi, da južni del Sončnega parka, ki meji na Dečkovo cesto« ostaja Še naprej namenjen zelenim površinam. Kupec Še ni znan. Če-prav so se v občinskih služ- bah s tremi do štirimi poten-ciainimi kupci o tem že pogovarjali. Občinski svetniki so letošnji občinski program prodaje premoženja kljub naštetim pomislekom potrdili. Med drugim tudi zato, ker se je dosedanja občinska politil^ na tem področju obrestovala. Samo v lanskih 11 mesecih je namreč občina prodala za 44 odstotkov več zemljišč, kot so načrtovali, neto iztržek pa je bi) za 5 milijonov evrov višji od zneska, ki so ga porabili za nove nakupe zemljišč in poslovnih prostorov. Ob tem se je zaradi nakupov zaloga občinskih zemljišč fizično celo povečala. BRANKO STAMEJCIČ Foto: GK Občina prodaja 6 hektarov Sončnega parka v kosu. Norosti vseh vrst Prišlo je oznanilo: »Gospod pust bo mestnim ulicam zavladal s svojim norčavim žezlom. Bodite pri-pravtjeni na norosti vseh vrsti« čeprav Celje ni ravno med karnevalskimi mesti, ima čisto spodobno pustno tradicijo. V obliki, kot smo je vajeni, organizatorji pripravljajo pust zadnjih 13 let. Kot je na tiskovni konferenci povedala A lek s a Gajšek Krajne, letos prvič in tudi v prihodnje glavno vlogo organizacije mestna občina predaja Zavodu Celeia Celje, medtem ko sama ostaja finančni podpornik in pokrovitelj pustovanja. So organizatorji so Javni sklad RS za kul tu me dejavnosti, 10 Celje, Turistično društvo Celje, medijski sponzor pa je naša novinarska hiša Novi tednik in Radio Celje. Zabava še bo začela že v soboto, 2. februarja- V mestnem jedru se bodo predstavili učenci OŠ Lava. Njihova povorka bo prva, ki bo nagovorila meščane in Celjane. Vsi otroci s spremljevalci so kasneje povabljeni še na tradicionalni maškaradi v soboto v Kulturni dom Zarja Tr-novlje in v nedeljo v Celjski dom. V dvorani I. OŠ, v nekdanjem Pionirskem domu, bo v soboto popoldne v organizaciji društva Harlekin že 15. tradicionalna Brezova metla. Pravijo, da je vredna obiska. Sobomi večerali bolje rečeno noč, pa sta rezervirana za odrasle maske. Rajanje z nagradami pripravljajo v Localu in Celjskem mladinskem cenim. A najbolj vesel, nor in od krofov maslen dan bo brez dvoma torek. Že zjutraj bo posebna komisija turističnega društva ocenila gostinske in trgovske lokale. V pustni redovalnici bodo predmeti, kot so aktualna, času prilagojena ponudba, okrašenost lokala, našemljenosi osebja in še kaj. OdliČnjaki bodo seveda tudi nagrajeni. Ob 14.30 bo gospoda hrusta na Prešernovi cesii pred Banko Celje pričakal oder z živo glasbo. Ob 15. uri pa bodo maske povabljene na zborno mesto na Trg celjskih knezov pred Mestno občino Celje, od koder bodo pol ure kasneje krenile po mestnih ulicah. Vse maske v povorki bodo opremili s številkami, krofi pa, se razume, tudi ne bodo manjkali. Na koncu bodo naj- lepše, najbolj izvirne, najbolj aktualne skupinske in samostojne maske tudi bogato nagrajene. Povorko bodo vodili in končali ob takih priložnostih nepogrešljivi godbeniki, in sicer pihalna orkestra iz Celja in z Ljubečne. Na pepelnično sredo, ko se bo vladavina pusta končala in se bodo začeli spokorniški dnevi, bo Celjepu-sta tudi spodobno pokopalo. Pokop bo že tra^cional-no pripravilo KD Svoboda iz Zagrada. Na slovesen dogodek vabijo spet na glavno prizorišče v Prešernovi ulici pred banko. Zdaj je samo še na vas, da pripravite svoj kostum. Časa namreč ni več prav veliko. Sto. foto: KD Pustni program so ob Živku Beškovniku iz JSKD10 Celje predstavile Jomejs Koler iz zavode Celeia, Aleksa Gajšek Krajne Iz Mestne občine Celje in vodja prireditve Snezana Gabrovec prav tako iz Zavoda Celeia Celje. - Št.9-1.febniar2008 - Prihodnji teden pogrebi na Teiiarjali Kot so nam včeraj zatrdili v Mestni občini Celje, naj bi Remont, ki na pokopališču Teharje gradi mrliško veži* co, z deli zaključil danes. Preden jo bodo začeli uporabljati, morajo inšpektorji opraviti Še ponovni tehnični pregled. Na upravni organ so iz MOC že oddali vlogo in pričakujejo, da bo tehnični pregled opravljen v začetku prihodnjega tedna. S^pletov ne pričakujejo, saj so odpravili vse pomanjkljivosti, prav tako pa so zdaj v celoti urejeni kletni prostori. Vežico bi tako lahko začeli uporabljati že prihodnji teden. Spomnimo, da so vežico gradili precej dlje, kot je bilo sprva predvideno, stala pa bo 370 lisoč evrov. Ko bodo pogrebne slovesnosti v celoti znova opravljali na pokopališču Teharje, v Času gradnje je namreč obred potekal na mestnem pokopališču, pokop pa na Teharjah, bodo o tem obvestili tudi prebivalce omenjenega območja. AK JAVNSNAPňAVe. Ao. uro kasneje pa bodo v atriju Savinove hiše pripravili otroško pustno rajanje z Romano Krajnčan. Kot že nekaj let mozirsko pustovanje delijo na tradicionalni in komercialni del Slednjega pripravljajo v ogrevanem Šotoru na parkirišču pred Mozirski m gajem. Za danes napovedujejo rok žur z različnimi glasbeniki, na jutrišnji, sobotni gala maškaradi bo osrednji gost Vlado Kale m ber, na nedeljski popoldanski otroški maškaradi NuŠa Deren-da, v torek po karnevalu pa bo za druženje skrbel Slovenski expres. Pust šostanjski Šoštanj je že vrsto let znan po dobro obiskanem in odmevnem pustnem karnevalu, ki ga je predlani tudi privede! v evropsko združenje karnevalskih mest. Letošnji, ki bo v soboto ob 15. uri, bo že 55. po vrsti. Karneval pripravlja Turistično olepševalno društvo Šoštanj, ki neguje in ohranja pustno kulturo kraja ter vsako leto poskrbi za izvedbo pustnih prireditev in karnevala pod skupnim imenom Pust šoštanjski. Od leta 1986 društvo uspešno uveljavlja avtohton pustni lik koši ŠoŠianjski, ki je kot krajevni lik zastopan na vseh večjih karnevalih po Sloveniji, kjer je zaradi izvirne oblike deležen simpatij in pozornosti ter dobitnik nagrad. Nepogrešljiv je knez Tresimif, ki je pred mnogimi leti s svojim ljudstvom naselil območje v bližini današnjega Šoštanja, kasneje pa se je po njem imenovala vas Družmirje. Vsako leto Pust šoštanjski opozarja na aktualno ožjo in širšo družbeno problematiko, kot gostje pa bodo na karnevalu nastopile skupine iz Črne gore, Bol- Rulične podobe pusta v Šoštanju garije. s Hrvaške in iz Makedonije. Karneval se bo nadaljeval v Športni dvorani Šoštanj, kjer bosta maske zabavala kvintet Dori in Nuša Derenda. Vranatji ie na oblasti Pustni karneval Vransko bo letos že 39. po vrsti. Oblast na Vranskem so zato že prejšnjo nedeljo prevzeli pustni generali vranarji. Z oblasti so »vrgli« župana, podžupana in svetnike in v pustnem času vse tja do pe-pelnice zavladali s posebnim šegavim zakonom, ki bo veljal za novo »vransko regijo« od Kamnika do Celja. Na sobotnem karnevalu z začetkom ob 14. uri pričakujejo približno 30 vozov z maskami z domžalskega, s savinjskega in z zagorskega območja, manjkali ne bodo tudi ptujski kurenti, laški godbeniki in mažorete ler godba na pihala iz Prebolda. Na Čelu sprevoda bo, kot je to že tradicija, pustni podmladek vranskih učencev, posebna pustna komisija pa bo izvirnost skupinskih in posameznih mask denarno nagradila. Najboljša skupina bo prejela 800, druga 400 in tretja 200 evrov nagrade, vse maske pa tudi praktične nagrade. Vodja pustnega karnevala bo tudi letos znani slaščičar in gostinec Roman Brglez. MJ, US rnlido BlíŽjyLav do bye^skrbne^ jese^tU Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Evropski denar za savinjske ceste Projekt mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, v katerem sodelujejo občine Braslovče, Prebold, Tabor. Vransko in Žalec, je bil izbran na razpisu za denar iz regionalnih razvojnih programov. To pomeni, da bo urejanje lokalnih cest v petih občinah sofinancirala tudi EU iz skJa-dazaregionalnirazvoj. Vrednost investicije znaša dobrih 4.38 milijona evrov, od tega bodo evropska sredstva znašala skoraj 3 milijone evrov. ostalo bodo prispevale občine. Gre za gradnjo, obnovo, razširitve cest in izdelavo pločnikov na lokalnih cestah. SUK0PLBKARS1V PARKETARSnN) TALNE OBLOGE ki tečejo skozi vseh pet občin, od Vranskega do Kasaz z vrsto priključkov. Skoraj 1,77 milijona evrov bodo porabili za osem odsekov v žalski občini, v občinah Braslovče in Prebold po približno 850 tisoč evrov, 580 tisoč bo namenjenih cestam na Vranskem, 350 tisoč evrov pa še občini Tabor. Naročnik projekta in tudi podpisnik vseh pogodb v imenu petih občin je Občina Prebold, ki je za izvajalca del izbrala podjetje CMC. US wvra.novitediiik.corn SG/l/IZEBECi VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 LAŠKO ŠENTJUR Staro graščino želijo spromeniti v ljudsko zvazdamo. Upajmo, da jim bodo zvazda pri tam naklonjane. K zvezdam Graščino Širje želijo spremeniti v prvo slovensko ljudsko zvezdarno - Z menjavo občinske oblasti je projekt obstal v Širju nad Zidanim Mostom stoji graščina, ki bi io bilo škoda in sramota pustiti» da se pogrezne sama vase. Idej, kako bi dvorec iz 14. stoletja obvarovali pred propadom in iz njega naredili astronomsko središče» ki bi bUo v ponos ne samo domačinom in okoličanom, temveč vsej Sloveniji, ne manjka. A dlje od smelih zamisli, kar se obnove dvorca tiče/zaenkrat Še ni prišlo. Je pa tu na račun propadajoče graščine pred dobrimi tremi leti vzcvetelo Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje. Zgodba o oživitvi propadajoče graščine sega nekaj le( nazaj, ko |e sedanji predsednik astronomskega društva Ludvik Jevšenak v bližini Širja iskal lokacijo za svojo počitniško hišico in pri tem PradsadnikAslronotnsko naravoslovnega dniltva Graščina Širje Ludvik Javšenak opazil dvorec, iz katerega bi se dalo po njegovem prepričanju marsiiUj narediti. Ker je objekt last Občine Laško {razen manjšega dela. ki je v zasebni lasti], seje Jevšenak Glej jih, zvezde! Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje je konec minulega leta ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier iz Ljubljane izdalo in založilo priročnik o najzanimivejših prizorih na nebu v letošnjem letu. Priročnik Glej jih, zvezde francoskega avtorja Guillau-mea Cannata so člani društva tudi sami prevedli v slovenščino. Kot pavi Ludvik Jevšenak, ta priročnik ni namenjen samo astronomom: »Je priročnik za spremljanje dogajanja na nebu v letošnjem letu in nas opozarja na zanimive nebesne pojave, ki jih lahko opazujemo s prostimi očmi ali z daljnogledom. Knjiga za vsak mesec predvidi najbolj zanimive nebesne pojave, sodobna íotomontaža pa tudi slikovno pojasni dogajanje.« Zato člani astronomsko naravoslovnega društva knjigo priporočajo vsem - »amaterskim astronomom, učiteljem kot učni pripomoček za poglabljanje znanja o vesolju, zaljubljencem, da bodo lahko iskali svojo srečno zvezdo> in vsakomur, ki se občasno zazre v nebo, kjer išče mir, izziv in še kaj«. Knjigo so že predstavili v Osrednji knjižnici Celje, nocoj jo bodo v Knjižnici Laško, lahko pa jo naročite tudi po e-mailu: noricumíg^esiks.si, telefonu na 03/564-97-00 ali faksu na 03/564-97-04. odpravil k tedanjemu laškemu županu Jožetu Rajhu, mu predstavil vizijo obnove graščine in ga vprašal, ali mu je občina graščino pripravljena prodati. Za kupčijo se sicer nista dogovorila, je pa bil Jevšenak vseeno prijetno presenečen nad Rajhovim odgovorom. »Ustanovite društvo in imejte grad,« mu je dejal župan. Rečeno, storjeno. Že v nekaj mesecih je zaživelo Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje, ki je v pn/i fazi dosegio to, da je občina dvorec prekrila in ga vsaj delno zavarovala pred propadanjem, od tu naprej pa ni šlo več tako gladko. »Takoj ko je društvo dobilo v>u-porabo< grad, sem začel iskati denar za njegovo obnovo. Pri tem sem dobil celo namige, da bi lahko prišli do evropskega denarja, Če bi Ob-Čina Laško pravočasno pripravila projekte in se prijavila na razpis. A v tistem času, pred dobrim letom, se je zamenjala občinska oblast in 2 denarjem ni bilo nič. Zdajšnji župan Franc ZdolŠek je sicer rekel, da ga projekt graščine Širje zanima, a je pri tem tudi ostalo,« pripoveduje Jevšenak. Odgovore, kaj bo z graščino. smo seveda iskali tudi na Občini Laško. Vodja oddelka za okolje in prostor Luka Picej je pojasnil, da je občina pred leti dala izdelali projektno dokumentacijo in koncept obnove graščine. Ta predvideva, da bi dvorec Širje spremenili v središče, kjer bi ljubitelji narave od vsepovsod lahko imeli prireditve, izobraŽevanja, opazovanja, tabore. V stolpu bi nastala prva slovenska ljudska zvezdar-na. Ostale prostore gradu bi preuredili v apartmaje, knjiž- nico, študijsko učilnico. Podstrešje pa bi namenili nastanitvi šoloobveznih otrok, ki bi v Širje prihajali v šolo v naravi. »Ideja je bila tudi,« pripoveduje Picej. »da bi del gradu porušili in po istem vzoru zgradili nov objekt. A so občino pri tem načrtu ustavili spomeničarji. Težava je tudi v tem, da dvorec ni v stoodstotni lasti občine, pri čemer z drugim lastnikom, ki si je v dvorcu uretiil stanovanje, nikakor ne moremo najti skupnega jezika, da bi občini prodal to stanovanje, neprestano poslavlja nove po-goje.« Kaj pa o vsem tem menijo prebivalci Širja? »Krajani so nad obnovo graščine navdušeni,« zatrjuje Jevšenak, »ljudje so pripravljeni sodelovali pri projektu in kar presenečen sem bil, ko sem spoznal, kako zelo astronomija zanima tudi ljudi na podeželju. Pred časom me je celo poklicala gospa, katere mama je pred drugo svetovno vojno živela pri tedanjih graSčakih v Širju, in podprla naša prizadevanja za povrnitev življenja graščini in temu kr^u. V društvu si želimo v Sirje pritegniti tudi zdraviliške goste iz Rimskih Toplic in Laškega.« Teh zagotovo ne bi manjkalo, če bi dvorec resnično zaživel. Nenazadnje iz Rimskih Toplic do Sirja vodi znamenita Aškerčeva pot, na tamkajšnjem pokopališču pa je pokopan pesnikov brat Miha. A vse 10 zaenkrat ostajajo le ideje. Da bodo uresničene, se bo verjetno na nebu nad Širjem morala utrniti in zasijali še marsikatera zvezda. BOJANA AVGUŠTrNČIČ Rojena vizija Esene Ksenija BezenŠek je zadnji petek v januarju predstavila vizijo svojega Zavoda za esencialno védenje Esena. Beženškova, ki izhaja iz pedagoških vod, je bila ena od pionirk na področju učenja tujih jezikov pri najmlajši populaciji. Kasneje se je vse bolj posvečala svetovanju in izobraževanju na področju osebne rasli in razvoja. Trenutno ponuja šolo dobrega starševstva, šolo zavedanja ter individualen pristop za posameznike in pare. Kot pravi, so se potrebe in zanimanje tako povečali, da je večnamenski center pravi odgovor na to. Lokacija in dn^e podrobnosti sicer Še niso povsem določene. Vsebinsko pa bo center ponujal vrtec in šolo. Dodana vrednost bo predvsem kader, poudarek pa bo na stiku z naravo in učenju tujih jezikov. V centru bodo še sobe s kopalnico in skupno kuhinjo za 24-urno oskrbo. »V dobro mnogih, ki ne spadajo na psihiatrijo, a vendar potrebujejo prostor, družino in skrb,« so zapisali v zloženki ob predstavitvi. SlO Šentjurčani gredo v Francijo v okviru pobratenih mest iz Nemčije in Francije predstavniki iz občine Šentjur letos odhajajo na gostovanje v francoski Saint Florent sur Cher. Srečanje bo trajalo od 1. in 4. maja. Na občini se je mogoče prijavili za gostovanje, prednost pa imajo družine, ki so že gostile tujce. Če bo prijavljenih preveč, imajo prednost tisti, ki so gostili družine iz Francije. Ker vožnja z avtobusom v centralno Francijo traja skoraj ves dan, so razmišljali o sofinanciranju letalskega prevoza, ki je zdaj dokončno odpovedan. V času prvomajskih praznikov so cene namreč previsoke. V Saint Florent bosta tako odpeljala dva avtobusa. StO T^iristično drušivo Laško in Stik prirejata v nedeljo z začetkom ob 14. uri že 10. Pustni karneval v Laškem. Povorka pustnih šem se bo vila po iaškili ulicah in se ustavila na Aškerčevem trgu, kjer se bodo maske tudi predstavile. Najizvimej-še oziroma najboljše maske bodo nagradili, pri čemer bo komisija ocenjevala le liste maske, ki se bodo predhodno prijavile (prijave v Ticu Laško zbirajo še danes in Jutri). Po podelitvi nagrad se bo na Aškerčevem trgu nadaljevalo veliko pustno rajanje. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Zaradi lažje izvedbe pustnega karnevala 1er same prireditve bodo v Času karnevala, na katerega so povabili tudi kurente, zaprte nekatere mestne ulice ter Aškerčev trg. Če bo močno deževalo, prireditev odpade. BA LINDE VILIČAR d.o.o. Bukovžiok 65 c 3000 Celje ra^isuje prosio delovno mesto za DEfcO V RAČUNOVODSTVU - zaželena najmanj V. stopnja izobrazbe - po možnosti ekonomske smeri • starost do 30 let • aktivno znanje nemškega in posivoo onglelkego jezika • za delo na sedežu hrme v Celju ' delo, ki jih bo izbroni kandidat opiuvljat bodo iz bilanciranja in ostalih računovodskih del Pisne prijave prejemamo v roku IS dni od dnevo rozpiso na gornji naslov. Inbrmoclje po telefonu 0d/42<^&0-676 novi tednik ŠMARJE P. J j ROGATEC | PODČETRTEKl 13 Želijo brezplačni p®««®"»? š™ria internet Pred Časom smo pisali» da so v občini Šmarje pri Jelšah ob sofinanciranju ministrstva za gospodarstvo zagnali sedem javnih e-točk. Ker pa s signaiom te ne pokrivajo ceiotne občine, so se že ogiasiJi nekateri prebivalci, ki bi prav tako želeli brezplačno do* stopati do Interneta. Signal brezžične javne e-točke seže namreč 450 metrov od centralne in podružničnih osnovnih šol, kjer so postavljene antene, zato območje celotne občine ni pokrito s signalom. V občinskem vodstvu si tako zdaj želijo zagotoviti možnost brezplačnega dostopa do interneta zlasti v strnjenem naselju trga Šmarje. »Upamo, da bo kmalu kakšen ustrezen razpis za sofinanciranje, sicer bomo skušali sredstva zagotoviti sami,« pravi župan Jože Cakš. Nove javne e-točke tako v občinskem vodstvu želijo postaviti že spomladi. Lahko pa v tem času še vedno vsi občani uporabljajo enega izmed ra-čunalrdkov v avlah osnovnih šol. prav tako omogočajo brezplačen dostop do intemeta med tednom od S. do 14. ure. AK Atrtene, postavljene na sedmih osnovnih soleh v Šmaiju pn Jelšah, omogočajo brezplačen dostop dfl IntemdtA v oddaljenostj 450 metrov. Krivica še po smrti Priznavanje različnih pravic t. i. hrvaškim upokojencem» ki naj bi jim jih priznala slovenska država» poteka počasi ter z velikimi težavami. Starejših občanov» Id so si prisltižili pokojnino na hrvaški strani» je posebno veliko v obmejnem Rogatcu» kjer bodo svojcem pomagali pri plačilu pogrebnih stroška. Na zadnji seji občinskega sveta Rogatca so namenili problematiki priznavanja pravic upokojencev s hrvaškimi pokojninami kar nekaj pozornosti. Župan in posia-nec Martin MikoKč je dejal, da so v državnem zboru spre-jeli pravne akte, ki omogočajo prejemanje nekaterih dodatkov tudi našim upokojencem s hrvaškimi pokojninami. Pri tem je posebej omenil letni >»regres« 1er dodatek za pomoč in postrežbo. K zakonu o varstvenem dodatku. ki je bil sprejet pred nekaj dnevi, so v državnem zboru dodali amandma, ki omogoča varstveni dodatek tudi t. i. hrvaškim upokojencem. Pri tem se hrvaški upokojenci in njihovi svojci Še vedno počutijo prikrajšane pri plačilu osnovnih pogrebnih stroškov. Slovenskim upokojencem s pokojnino iz Slovenije pripada namreč pogrebnina do višine 507 evrov. Na predlog občinskega svetnika Veli-mirja Novaka je občinski svet Rogatca na zadnji seji sprejel sklep, da bodo svojci hrvaških upokojencev iz letošnjega občinskega proračuna prejeli plačilo polovice osnovnih pogrebnih stroškov. Pri tem računajo svetniki in župan, ki so odločitev sprejeli soglasno, na dokončno rešitev problema na državni ravni. BRANE JERANKO clt^center Vse najboljše volili vvileiiitjiov kofv «-rî pt.'vski'gauia tROioA Zd 7çe ljubitelje íwmfi melodij r (oncert Eroike v soboto 9- februarja ob 17. uri VELIKO PUSTNO RAJANJ vtorek 5. februarja obl7.uri Otročte pustno rajanje s» kbvno« ^ osnovmmf solatni celjske regije. Najbij>jie skupinske maske bodo bogato nagrajene. Za vse sîadko^nede pa bomo pripravili zvrhan kuD krofov. Preživite najbolj norcov Oan v letu z iifliinvCitycentruí bo lepša Na 11. redni seji so Šmarski občinski svetniki brez raz* prave potrdili letošnji proračun. Td predvideva dobrih 10 milijonov evrov prihodkov ter za milijon in pol več od-hodkov. Proračun je sicer v primerjavi z lanskim višji za 27 oziroma 31 odstotkov. Znova bo naložbeno naravnan, saj bo za investicije namenjenih več kot polovica sredstev. Med večjimi naložbami bosta prizidek k osnovni šoli v Šmarju pri Jel-Sah in telovadnica v Šentvidu. V Šmarju in Mestinju bodo uredih obrtni coni, vključeni so ureditev ceste Belo-Stran je-Pris tava, izgradnja športnega parka, nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Šmarju. »Vesel sem, da bomo v letu 2008 naredili našo podobo malo drugačno, kot je bila doslej,« proračun pohvali župan Jože Čakš. V prvi obravnavi proračuna pred dobrim mesecem je bilo v njem 45 tisoč evrov namenjenih Golf klubu Er-lachstein, kar naj bi predstavljalo zagonska sredstva za postavitev golf igrišča v neposredni bližini dvorca Jel-šingrad. Ker so že takrat nekateri svetniki protestirali proti takšnemu dajanju denarja, je župan postavko umaknil. »Menim, da je prav, da skupaj z golf kiubom uskladimo stvari glede tega projekta. Na eni naslednjih sej imamo namen predstaviti celotno naložbo,« pravi Čakš. Takrat bodo svetniki tudi odločali o sofinanciranju. Pri tem se bo občina v letošnjem letu tudi zadolžila. Za 1,215 milijona evrov kredita bo najela za občinski delež pri naložbah, ki jih sofinancirata Evropska unija in država. Občina bi se lahko zadolžila še za tri milijone evrov, so izračunali v občinskih strokovnih službah, zato bo tudi po najetju prej omenjenega kredita manevrskega prostora za morebitna nadaljnja zadolževanja še dovolj. ANDREJ KRAJNC V občini Podčetrtek bo prva pustna povorka jutri, v soboto, ob 11. uri v Termah Olimia {pred hotelom Breza). Na pustno nedeljo bo sledilo pustovanje na VirŠtanju, in sicer s povorko, ki se bo začela pred domom krajanov ob 14. uri. Pustni torekbo v Podčetrtku v znamenju Gogi showa, kibo v Termah Olimia ob 15. uri. Stomaški pust na Bredjevem pripravlja tamkajšnja kulturna skupina v soboto, 2. februarja, pri Ateljeju Jagodič. Pripravili bodo »furež« po domaČe s pustovanjem, ki se bo začel ob 10. uri. Za vesele trenutke skozi ves dan bodo poskrbeli gostje in mesarji ter domači muzikantje Ivan Mlinar, Viktor Volf, Beno Kohne in Anton Mikša. Več za novorojence Enkratna pomoč za novorojence v občini Rogatec znaša od 1. februarja 200 evrov, doslej pa so jo Izplačevali v višini 170 evrov. i^nî je bila dodeljena 27 novorojencem, kar je nekoliko manj kot pretekla leta, ko so imeli na leto do 33 vlog. Stajii morajo oddati vloge v roku šestih mesecev po rojstvu otroka, nato prejmejo poleg denarne pomoči tudi strokovno knjigo ter občinsko čestitko. V občini Rogatec izplačujejo.denarno pomoč za novorojence od leta 2000. BJ OJPT7KA ^niohlr PE CELJE, Stanetova ullcalS, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI P^ietje za proizvodnjo In trgovino z oplKnlAil pripomočki đ.o.o. OPTIKA Tfilefon: 03/428 55 80. ^3X: 03/428 55 83 14 st. KOMJiCEi VOJNIK | ZREČB | VITAHJE Svetniki, Icam nas boste dali? Vrtec Mavrica v stíski - Do novogradnje ali prizidka ne bodo zdržali Ne glede na to, kdo si pri-pisuje zasluge zâ večjo rodnost po vsej državi (vlada ali biološka ura žensk srednjih let), jebabyboom dejstvo tudi v vojniški občini. Na listi čakajočih je skoraj 30 otrok, v skromnem kabinetu osnovne Šole jih do-muje 21, otrokom so že dol-go namenjeni tudi pedagoški prostori vzgojiteljic, medtem ko je dolgoročna rešitev še daleč. Skrbi zaradi pomanjkanja prostora za Vrtec Mavrica Vojnik niso nove. »Ko smo uredili Še podstrešne prostore vrtca, smo mislili, da je prostorskih stisk konec, a smo se že po dveh letíh znova znašli v njQî,« pravi ravnateljica vrtca Zvonka Grum. Delno so stisko ublažili s prostorom, ki jim ga je »posodila« osnovna šola, a glede na že zdaj izražene potrebe tudi to ne bo dovolj. »Smo povsem oa realnih tleh in vemo, da bo po naložbi v dvorano na Fran-kolovem in nato še v Novi Cerkvi na vrsti izgradnja telovadnice. Šeie nato lahko upamo tudi na rešitev naše stiske. Vendar tako dolgo brez dodatnih prostorov ne bo šlo, zato smo že novembra zaprosili občino, naj najde kakšno začasno rešitev« V$kuprnlDtroh, ki gostujejo vkabinetuvojniškeosnovns Šole (tudi njej zmanjkuje prostora)Je Še najmanjša gneča v času zajtrics. Ko se 14otrokom pridruži še sedem, prostora za igro skorajda ni. Grumova upa, da bodo v občini našli kakšne izpraznjene prostore, v katerih bi lahko uredili bivalne kotičke za vsaj iri skupine otrok. Če bi to uspelo, se otrokom» ki zdaj gostujejo v šoli, ne bi bilo več treba stiskati v kabinetu, olajšali pa bi tudi delo hišniku, ki zdaj kosilo raz- naša na šest različnih lokacij. »Njegov čas je pri razvozu kosil tako tempiran, da si niti pomisliti ne upam, da bi kje na cesti naletel na zastoje ali kaj hujšega.« Ob vseh (političnih) željah tistih, ki odločajo o prednostih občinskega proračuna, leto gradnje novega vrtca še ni jasno določeno. Obstaja velika verjetnost, da se bodo odločili za gradnjo prizidka k obstoječemu, montažnemu vrtcu. V tem primeru bodo že lako majhno zelenico z igrali otrokom še bolj skrčili, težave staršev, ki že zdaj nimajo kje parkirati, pa še povečali. ROZMAR] PETEK Središče Nove Cerkve bodo jutri znova preplavili pustna-ki. Pravzaprav bodo prišle vidne osebnosti iz lokalnega, državnega in svetovnega okolja, ki so v zadnjem letu najbolj krojile vsakdan. Na 21. tradicionalnem pustnem karnevalu bodo obiskovalci lahko podoživeli največje afere minulega leta, dogodke, ki so zaznamovali naš vsakdan, za »nedolžno« popestritev pa bodo poskrbeli najmlajši iz vrtca in obeh občinskih osnovnih Šol s podružnicama. Skupaj bo na povorki sodelovalo 500 posameznikov, obiskovalci pa jih bodo lahko tudi letos spremljali s tribun. Pustni karneval, ki se bo začel ob 14. uri, bo izpeljan v vsakem vremenu. Cesta od Razdelja do križišča v Novi Cerkvi bo zaprta od 13. do 16- ure. RP V Slovenskih Konjicah pripravlja tradicionalno pusto-vanje društvo prijateljev mladine. Maškare se bodo zbrale na pustni torek od 15.00 do 15.30 na Mestnem trgu. Vsaki maškari obljubljajo krof in čaj. Nagradili bodo izvirne, doma narejene skupinske, družinske in posamezne maske. V Zrečah bo maškarada na pustno nedeljo. Maske se bodo zbrale ob 14. uri na Tržnici, od koder bodo odšle na ploščad pred terme, kjer se bodo lahko zabavale. Tudi v Vitanju pripravlja otroško maškarado društvo prijateljev mladine. Začela se bo na pustni torek ob 16. uri pred kulturnim domom. wvvw.novitednik.com Vse gre po pričakovanjih Projekt Očistimo reko Dravinjo, ki vključuje oskrt>o s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ureditev struge Dravinje, počasi dobh^ konkretno obliko. TVenutno pripravljajo projekte in investicijsko dokumentacijo za čiščenje odpadnih voda in vodooskxbo. Na kohezijski sklad bodo viogo, »težko« 50 milijonov evrov, oddali do 30. junija. V torek se je v Ločah sestal programski svet projekta Očistimo reko Dravinjo in pregledal doslej opravljeno delo. Ugodno so ga ocenQi tako župani kot projektni vodja Matjaž Kogoj iz ministrstva za okolje in prostor: »V začetku se je malce zatikalo» saj smo se vsi še učili. Zdaj je dobro steklo.« Tudi koordinatorica projekta dr. Cvetka RibariČ Lasnlk ne vidi ovir, da ne bi pravočasno oddali vloge. Ob tem je pozdravila sklep programskega sveta, da na ministrstvo za okolje in prostor naslovijo pobudo za pomoč pri izgradnji manjših čistilnih naprav (pod 2 tisoč populacijskih enot). Po njenem mnenju je pohvalna tudi odločitev Občine Slovenske Konjice, ki je pripravila in tudi oddala projekt izmenjave dobre prakse: »V njem sodeluje že 11 držav, ki si izmenjujejo izkušnje pri črpanju sredstev iz ko-hezijskega in strukturnih skladov.« Da pri črpanju sredstev iz teh skladov ni vse jasno, je poudaril tudi predsednik programskega sveta, konjiški župan Miran Gorinšek: »Že od začetka mandata si prizadevam, da bi nekaj konkretnega premaknili na področju urejanja same struge Dravinje in njenih pritokov, a se že celo leto vrtimo v krogu od ene do druge službe. Sklenili smo. da se moramo vsi akterji v tej zgodbi, predvsem pa predstavniki različnih služb ministrstva za okolje in prostor, sestati za eno mizo, da končno ugotovimo, kaj je mogoče financirati iz kohezijskega s](iâàa in česa ne. Pričakujem, da se bomo sestali najkasneje do 20. februdrja.«^ MILENA B. POKUČ novi tednik UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC Z NAMI DO POKLICA - TRGOVEC In TRGOVEC prekvalifikacija - EKONOMSKIln GOSTINSKI TEHNIK - MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU - STROJNI TEHNIK (pti) - ELEKTRIKAR elektronik, energetik - ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik (ptl) • EKONOMSKA GIMNAZIJA - MATURITETNI TECAJ Prldru^te $e nam v 2. semestru. ZA ZNANJE TUJIH JEZIKOV * ANJ.NEMJT, PR. ŠPA. RUS za Odrasle - INDIVIDUALNI TEČAJI - TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA IN KOMUNIKACIJE - TEČAJI PO MERI PODJETJA' - TEČAJI KONVERZACIJE - TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN DIC/PCE IZPIT (AN, NEM) - VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE-DIC (AN, NE) - SLOVENŠČINA ZA TUJCE (priprave na Izpit) Rok pHJave: 15.2.2008 ZA VSAKOGAR NEKAJ - RAČUI^NIŠKITEČAJNNECDL IZPITI • TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNA. TEČAJ VHF GMDSS POSTAJO - TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG - TEČAJ RETORIKE, DELAVNICE 2A OSEBNOSTNO RAST • GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE - AEROBIKA. JOGA. VADBA ZA OSTEOPOROZO IN ZDRAVO HRBTENICO Rok prijave: 15.2.2008 informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure • po telefonu: 03 713-35-50 spletna stran: www.upi.si KULTURA Sto grafik Celja v organizaciji Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih Celje vsako leto obiščejo akademski avtorji iz različnih držav ter v stiku z mestom ustvarjajo grafike na temo Arhitekture Celja in celjskega Starega gradu. Gre za avtorski projekt Ml-haila Lišanina, kjer je od leta 2001 do 2007 na šestih mednarodnih grafičnih de-lavnlcah sodelovalo 20 avtorjev iz §estih držav» ki so ustvarili 100 graiik. V torek so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje odprli razstavo, kjer so prvič v Sloveniji postavili na ogled celotno zbirko vseh stotih nastalih grafik. Na ta način so grafike postale stik med ustvarjalci in prebivalci Celja. Razstavo so številni obiskovalci ocenili kot lep prispevek k ohranjanju spomina na sedanjo arhi-tekturo Celja. Med njimi sta se odprtja razstave udeležili tudi dve avtorici razstavljenih grafik: Celjanka Ivana Todić Andrič m Barbara Jurkov§ek iz Dola pri Ljubljani, S svojo prisotnostjo pa je zbrane počastila tudi častna meščanka Celja akademska slikarka Darinka PavletiČ Lorenčak. Z leve: Barbara Jurkovsek. Darinka Pavletič Lorenčak. Mihailo Uianin in Ivana Todić Andrić Razstavo )e odprl direktor ZZV Celje, ivan Eržen, v okviru kulturnega programa pa Je za dobro razpolože- nje poskrbel kantavtor Aleš Romih. Na dosedanjih šestih mednarodnih delavnicah so so- delovali avtorji iz Slovenije, s Hrvaške, Slovaške, iz Srbije, Bolgarije in Beloru-sije. BA Privlačna črnina v modrem V Modrem salonu Hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah so v sredo odprli razstavo IXidi črna je barva. Pripravila sta jo konjiška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Konjiâkl likovniki. Program ob odprtju razstave je slvbno pripravila in vodila konjiška likovnica, letošnja občinska nagrajenka za uspehe na področju kulture. Heda Vidmar Šalamon. Čeprav je to že četrta razstava na isto temo (tri so bile v Celju, naslednja bo v Velenju), jo )e Andreja Koblar Perko, samostojna strokovna svetovalka za likovno umetnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti» zaradi drugačne postavi- tve in ujemanja s prostorom ocenila za drugačno, izvirno. Poudarila je tudi, da so se edino na celjskem območju odločili, da pripravijo regijsko likovno delavnico na razpisano temo in napovedala državno razstavo na temo Tudi Črna je barva novembra v Kanalu ob Soči. Razstava sama kot tudi mentor regijske likovne delavnice, ki je bila oktobra v Celju» Denis Senegačnik, sta potrdila, da je lahko črna barva izziv in da so v tem enotnem izzivu nastala zelo raznolika dela, v katerih se občuti pestrost umetniškega ustvarjanja 24 udeležencev delavnice. MSP Njihove podobe ujete v večnost Fotograf Andrej Voh bo danes, vpetek, ob 18. uri v Galeriji Železarskega muzeja na Teharjah postavil na ogled svojo prvo samostojno razstavo fotografij, ki jo je poimenoval Njihove podobe. Kot pove že naslov razstave, gre za portretne fotografije predvsem otrok, ki jih je fotograf posnel na svojih potovanjih. Na razstavi, ta bo na ogled do I. marca» bo predstavljenih 25 črno belih fotografij. Andrej Voh fotografijo imenuje kraljico umetnosti, ki ga je popolnoma vsrkala že med študijem gradbeništva v Mariboru. Sprva se je s fotografijo spoprijel z analognim fotoaparatom, lU ga je podedoval od dedka, ki je bil prav tako fotografski navdušenec. Resneje se jes fotografijo začel ukvarjati leta 2D03, ko je ZÁ darilo prejel svoj prvi analogni SLR fotoaparat. Najprej je bil samouk, kasneje pa se je priključil skupini ljudi, ki je znala iz njega iztisniti več. Imenovali so se Razstavljal-ska skupina in s skupnim delom postali društvo fotografov Svit. Andrej Voh sodeluje na razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejel več priznanj in nagrad. Povezan jez naravo» zato mu je velik izziv prenesti njeno lepoto na fotografski papir. Navdušuje ga tudi popotniš-ka fotografija, s katero želi prikazali razmere, v katerih so ujeti ljudje. Predstavlja različne zgodbe življenja, ki jih spoznava na številnih popotovanjih. Zanj najbolj razburljivo potovanje pa je potovanje skozi svei fotografije, ki mu daje veselje vedno, ko osmisli svoje delo z dobrim posnetkom, BA POŠASTNO Vi 90 fflin., (Cloverfield}. znanstvena - fantastični triler RažijaiMaTl Reeves Igrajo: Michael StohI - David. Mike Vogel. bzzyCeplan. Jessi&a Lucds Ze v Planota Ttail MMIUS«! «. CmTTn*« XkMXCato S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Ko sem še majhen bil Na policah Celjske Mohorjeve družbe se je za zimsko branje znova nabralo nekaj zanimivega in pestrega bra-nja za vse generacije. Ljubitelji branja bodo z veseljem posegli po knjigi Ericha Kastnerja z naslovom Ko sem še majhen bil. Avtorje pospremil knjigo na pot z besedami: »Delo je opravljeno. Knjiga je napisana.« Nato se, kot bi podvomil o svojem delu, obrne na bralca in se vpraša: »Ali se mi je posrečilo, kar sem nameraval? Ne vem. Nihče, ki je pravkar zapisal besedo konec, ne more vedeti, aii mu je načrt uspel. Še preblizu stoji hiši, ki jo je zgradil. Manjka mu razmik. In čili bo v svoji besedni zgradbi udobno stanoval, tega še celo ne ve.« Potem bralcu odstre branje, ki ga čaka, in pove, da je hotel pripovedovati, kako je pred pol stoletja živel majhen deček. O njem pripoveduje zgodba. »Iz območja spomina sem hotel otroška leta spraviti na svetlo,« pravi pisatelj. »Ko je Orfej v Hadu prijel Evridlko za roko. mu je bilo ukazano, da je ne sme pogledali- Aii je bilo meni prav narobe ukazano?« se sprašuje avior. In: »Ali bi smel gledati samo nazaj in nič naprej- T^ ne bi zmogel, še manj pa sem to hotel,« v uvodu h knjigi Ko sem §e majhen bil (stane 19 evrov) bralcu na pot poteši radovednost Erich Kastner. MP Slovenskcr Lfudsko Gledoiisce Celie 001$. FEBRUARJA DO 9. MARCA 2008 O Dnlvi^komedijE ■C Tekfnc^ilns piogr^sm -, 1 , Miiw; < • N Of.ť^-.-jj^mL- • 1*' I* JoUin Barno AtehvdBun |»K£R£XAN)A EVROFn.I)A S^GDmaàl^Ufjmi Siêptjc*» l}uJik9 ^t^átíh Cf^ i'lU'il 7 > ť«*.' I^IM icct ^-•"••'j. Ji IC^* nt« lO .1 IV. «v tVti Zeknki TwVvúia ZCODBt VSAKDANJE PAKTNERSKl ODNOSI NOWîSTt pTSvTVtK} f^JJliifr MeMí ^MHf ^M^rfe 'V-if, • 1, í-řg II. » iřut<í : vs». .(« ,1» J') Made Rjvenliill InokMUktf KOKTTMËNZDEj DUOHTARPODMUS! aOlViSii C'CtdibVtKtftri» SLmf^ mléJim^ glMiU* WC.'^CMt I • k. "V îfc«, •A/14. Ckoaci řcydetu BOmAVUSÉSUAl.1 KAPHA ĆE2 ROB ■^íífk t, :a(vi Avteniu ptoldic T«^)* loži HAMLET STAND U?KQMËDUA Manin j^nUU^tPnj : ntrrwM». cO ) V y /rf^/Âvi /mtdlt iH ft^b/* Pedro AlnMvU««t; Ivwu D|lls PAITYDIPHUSA DnJnv fÎÊm/iô'. Memu VPIS ABONMAJA OC 4 DO 14. /Lb . tednik radio .em Neksi dni po poplavi so pri ci§£enju pomagali tudi vojaki. Zgolj za ilustracijo: z vodo prezato zimnico ja moralo nasti kar šast ljudi. Uničenih predmetov, M sta jih z velikim odrekanjem v več latih kupila zakonca, je bilo za pet zabojnikov. Dolgoletne in nikoli dobljene bitke z vodo Ko bi lahko hišo dal v potovalko - V strahu pred novo poplavo Zlomljen most in smeti na ve-jah ob Hudinji. To je trenutno vse, kar dâ obiskovalcu Vojnika slutiti» da je bilo lani v noči z 18. na 19. september hudo. A Zgolj na zunaj - v spominu in dušah ljudi, ki so se tisto noč borili z vodo, je poplava živa prav tako, kot je bila usodnega dne. In Če ti voda v eni noči vzame skorajda vse, kar si imel, štirje meseci res niso dovolj za vrnitev na stare tire. Ko sta zakonca Terezija in Rudolf Čebule pred 32 leti kupila staro hišo ob Hudinji» niti pomislila nista, kaj ju Čaka. V mislih sta imela le topel dom za otroke. A kaj kmalu so jih presenetile prve poplave. »Ponavadi je voda zalila le kletne prostore, zato smo upali» da bomo v novi hiši> ki smo jo dvignih celo bolj, kot so nam svetovali strokovnjaki, vode rešeni,« pripovedujeta. Da so se vsi skupaj ušteli, se je pokazalo že leta 1998, ko so v pritličju hiše namerili 30 centimetrov vode. A da bo kdaj voda zrasla še za dober meter več, ni predvideval nihče. »Že takrat sem si želela, da bi lahko kar pobegnila, tako grozno je bilo,« se spominja Terezija, »medlem ko sva zdaj z možem sprva poskušala rešiti nekaj stvari in jih preložiti na višje ležeče police, a vse zaman. V višjem nadstropju sva lahko le še molila in čakala, da bo vsega konec.« Ena sama velika hvaležnost čeprav jima je voda vzela skorajda vse, kar sta imela, uničila vse bivalne prostore, skromna zakonca ne tožita, temveč hvalila. Kljub spominu na hladno vodo imata v srcu tople misli na vse, ki so jima takoj priskočili na pomoč. »Kuhinja je bila uničena, zato si tudi hrane prvih 14 dni nisva mogla pripravljati,« se spominjala. »Še obuti nisva imela kaj, saj nama je prav vse zmočilo. In čeprav sva izgubila ves pridelek, pripravljeno kurjavo, avto, sva vendarle hvaležna, da sva živa in zdrava. Iz srca sva hvaležna tudi vsem. ki so nama pomagali. Celo neznanci,« nadaljuje Terezija, ki ji spomin na dobre ljudi orosi oko. »Sinovi prijatelji in sorodniki so zbrali denar za nakup novega avta, Banka Celje nama je zmanjšala dolg, ki ga še odplačujeva za hišo, sosedje, občina in posamezniki so nama pomagali pri čiščenju in natura-lijah, izjemno je pomagal Kari-las. Že zato ne morem razumeti izjave novega predsednika države, ki je povedal, da naj se cerkev v takšne zadeve ne vtika, češ da bo za to že poskrbela država. A vesie, kaj? Edina, od katere nismo dobili prav nobene pomo- Zakonca Čebule se za darovano denarno, materialno ali delovno pomoč iskreno zahvaljujeta vsem, ki so jima kakor koli pomagali. Na tem spisku je ogromno posameznikov, sorodnikov» sosedov in tudi po-polnih tujcev, ki so darovali Ka-ritas. »Včasih je kar težko vze-ti kakšno pomoč, ko veé, da jo potrebujejo tudi drugi,« pravita, »čeprav jo potrebuješ. Tolaži naju, da so jo dali tudi drugim.« Vseeno sta zakonca v svojih potrebah skromna - v vrečah hranita stvari, ki jih kljub vsemu ne bosta v tolikšnem obsegu potrebovala, zato ju bosta predala drugim potrebnim pomoči. či, je država. Saj ne. da tarnava, kljub skromnima pokojninama čez mesec s hčerko študentko že shajamo, vendar udarca, kot je poplava, ne bi bila zmožna sanirati brez pomoči dobrotnikov.« Hišo v kovčke? Zakonca, ki sta s šiirimi oiroki že od nekdaj znala živeti skromno, sta si po vselitvi v novo hišo uredila le spodnje prostore. Za kaj drugega niti ni bilo denarja. Prva sivar, ki sta jo zato morala najprej naredili po poplavi, je bila ureditev kuhinje v zgornjem delu hiše. S štedilnikom na hodniku in posodo v kopalnici res ne moreš dolgo shajali. Prostor, v katerem je bila včasih kuhinja, tvorijo le še zgornji elementi in štedilnik na drva, ki ga je Terezija tako dobro očistila, da ga še lahko uporablja. Prostor, kjer je bila spalnica, je prazen, dnevna soba služi koi začasno skladišče ... »Še celo oblek, ki sva jih dala v čistilnico» ne moreva vzeti domov, saj jih nimava kam dali ... Po eni strani si teh prostorov sploh ne upava več urejati,« dodata, »a vendar bi rada spet živela kol prej. Tisočkrat, ne. milijonkrat nama je žal, da sva kdaj tukaj kupila hišo. A da bi jo zdaj prodala, odšla stran ... Ne moreva. Tu sva si ustvarila dom, tukaj je dom najinih otrok, vse življenje sta delala zanj. Žal hiše ne moreš dali v potovalko in drugje začeti brez slu'bi. Kot na počitnicah.« ROZMARI PETEK Življenje mora teči naprej, pravijo Takonca in njuni otroci. Za minuli ošabni praznik je sin očetu ponovno kupH akvarij z ribicami. V popi a vi js namrac poleg akvarija končalo le več ribic z mladički. VraĆBspaskomsosavedno v pripravljenosti, Čeravnojimvzadnji poplavi na bi moglo veliko pomagati. »Tudi veliknasip najbňne bi bil dobra rešitev, saj bi potom plavali na drugi strani Hudinje,« mani Tererija. uMogoče, čo bi bil višje ob Hudinji ali če bi bila Hudinja regulirana.« REPORTAŽA Temen oblak na našem koncu Tuái na Celjskem opažamo vse več tujcev. Dark Cloud (Temen oblak) se je tu znašel, ko je spoznal Iju-bežen svojega življeDja. In zakaj naj bi bilo to kaj posebnega in zanimivega? Mo-goče zato> ker je Dark Indijanec iz miroljubnega plemena Chippewa, ki je del večjega plemena - ta šteje samo še osem tísoč pripad' ni kov. Ker najvei znanja pridobimo s praktično rabo, so ga aji^lke Osnovne Šole Petrov-če povabile, da vedoželjnim učencem pove svojo malce nenavadno zgodbo. Dark je pred 39 leti ugledal luč sveca v Kanadi na območju Thunder Bay. Komaj 19-letna mati, samohranilka, ob zasvojenosti z alkoholom ni zmogla skrbeti za Še tretjega otroka, zato so vse dali v rejo. Pri sedmih lelih ga je angleška družina, ki je takrat živela v Kanadi» posvojila zgolj zaradi modne muhe (tako kot je danes moderno posvajati otroke azijskega porekla). Krušna starša sta namreč že imela dva otroka, sin je bi) celo istih let kot Dark. Kaj kmalu so se iz Kanade prese-Uli v Anglijo- Očim |e kot podjetnik veliko potoval, zaradi česar so se veliko selili - zlasti po Aziji. S tem je Dark izgubil vez z indijansko kulturo, vendar se zaveda svojih korenin, zato o tem z veseljem pripoveduje, Pe-trovškim učencem je najprej povedal, da so Indijanci s skalpeli v filmih napačno prikazani. saj plemena niso napadalna, temveč so močno poduhovljena. Tako jih v preteklosti na primer niso pokopavali. ampak so jih zažgali, da je njihov duh živel naprej. 1\jdi sicer niso poznali kovine in orožja. Zato se Dark pri svojih skoraj štiridesetih lelih še ni nikoli stri-gel> lase, dolge do kolen, si skrajša z ognjem, ki ga kot Indijanec tudi spoštuje. Pri nas fantje dozorijo v moške šele pri osemnajstih ietih (no, nekateri nikoli, ampak pustimo to za drugič). Daii Cloud Pri indijanskih plemenih se morajo dečki, stari trinajst let, dokazati, da pridobijo naziv moškega, zato odidejo od doma v gore, kjer se morajo sami znajti in preživeti. Ko to uspešno opravijo, se lahko vrnejo domov kot moški. Tudi sicer so združeni z naravo in do zemlje gojijo veliko spoštovanje. Le-tega gojijo tudi do drugih, saj ne poznajo hinavš-Čine ali skoposti. Držijo se namreč načela: kar je moje, je tvoje. Po tem se seveda Slovenci ločimo od njih. A vendar, pravi Dark, imamo ludi skupne značilnosti. Zelo sta na primer primerljivi naša In kanadska pokrajina. Najbolj je pri nas navdušen nad družinskimi vrednotami, ki so še vedno visoko na lestvici življenja. Ker sam le ljubezni vrejniškl družini ni občutil, je z 18 leti zbežal od doma in prekinil slike z domačimi. Nadaljnjih dvajset let je živel v Angliji in potoval po Evropi. S pomočjo spleta sta se po naključju našla s polsestro, v prazničnih dneh pa je pričakoval tudi obisk mačehe, saj seje njegova druga družina spet pre- selila v Kanado. Kako uporaben in usoden zna biti splet, dokazuje lo, da je na spletni strani» preko katere iščejo indijanske družine svoje svojce, našel sestro biološke matere, torej svojo teto. Ta mu je povedala, da je za njegov 19. rojstni dan mati naredila samomor. Kljub družinski nesreči je srečen ob mladi Celjanki, s katero sta se pred petimi leti spoznala v Londonu, kamor je odšla na enotedenske počitnice. Tik pred njeno vrnitvijo v domovino sta se v pubu zaklepetala, si izmenjala naslov in si celo leto dopisovala po »polžji pošti«. Nato stase ponovno srečala v Londonu, kjer nista mogla več upirati iskricam. Ko je prišel prvič v Slovenijo, je sicer občuril čudne poglede, ki jih zdaj skorajda več ne zazna, zato pride vsaj petkrat na leto z veseljem v Celje: »Tukaj so ljudje prijaznejši in hitreje navežejo stik, saj so bolj odprti kot drugod.« Zato razmišlja o svoji prihodnosti, ki jo bo mogoče preživel kol naš someščan. SUZANA FILIPČIČ i. z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! čistovse SiLVIlA BO OCISTIU STANOVANJA ZA 3000 EVROV IN VEČ! PRIJAVIH SE NA 090 93 6170 ALI POIŠČITE KUPONČEKVNOVEM TEDNIKUl CRNE TOČKE Zaenkrat grde« kmalu nevarne Center Gorice pri Slivnici kazijo vsaj tri črne točke. Če so zadnja leta prinesla obnovljeno cesto» krožišče in nov most, so okoliške stavbe samo Se za spoznanje bolj propadle. Le vprašanje časa je> kdaj bodo postale tudi življenjsko nevarne. Še najmanj problematična je t. i. Crasse-lijeva hiša. v kateri so trenutno stanovanja, v pritličju pa gostílna in trgovina. Kazi jo zgolj grda fasada. Drugače je s hišo naspro-ti (na sliki desno), ki je prav tako v lasti Roberia Grasselija. Hiša je svoje odslužila in je ne samo grda, ampak tudi nevarna. Na njenem mestu bi dobili lepo število prepo-irebnih parkirišč. Žal občina z v tujini živečim lastnikom ni našla skupnega jezika pri prodaji. Zaradi spleta okoliščin je morda še najbolj žalostna usoda nekdanje Aureine hiše (na siiki}. Nekoč je dajala kruh poldrugi desetim delavcev, zdaj je v njej začasno skladišče celjskega muzeja. Krajani so s stavbo nostalgično povezani in bi jo absolutno radi ohranili. A kaj, ko nihče v njej ne vidi priložnosti, ampak ^olj finančno vrečo brez dna. Poleg zgodovine in krajevno zaznamovane vedute ima hiša žal tudi neposrečeno lokacijo s slabim dostopom in z nikakršnimi parkirišči. Na zadnjem posvetu so krajani občini predlagali, da v ozadju odkupi barako in na njenem mestu uredi parkirišča. Tako bi na naslednjem razpisu morda našli najemnika oziroma soiinancer^a za obnovo stavbe. StO 9.00-12.00 Posebna pustna kom/s/ja Tunst/čnega društva Ce/je ocenjuje gost/nske lokale in trgovine v mestnem jedru. Upoštevala fco pustno urejenost gostinskega lokala, trgovine, njihovo pustno ponudbo in maske oziroma namaskiranost zaposlenih Prireditev pod oknljem Org.: Tunsticno društvo Ceije Mestne občine Celje OSREDNJA PRIREDITEV CELJSKEGA PUSTA 2008 14.30 živa glasba pred Banko Celje na Prešernovi ulici. Igral bo ansambel Journal. 15.00 Zbiranje mask pred Mestno občino Celje PUSTNA POVORKA 15.30 ODHOD PUSTNE POVORKE s Trga celjskih knezov po Prešernovi, Stanetovi, Lilekovi, Gubčevi, pri Zlatarni Celje desno v Prešernovo do Banke Celje PODELITEV NAGRAD -za najboljše maske -za najbolje pustno urejene gostinske in trgovske lokale MDwotednîk m SPORT NA TATAMIJU Roki Drakšič pred napadom Odlični 21-ktni judoist iz Griž Roki Drakšič se iahko pohvali, da mu je kot prvemu Slovencu uspelo zrna-gati na svetovnem super A pokalu. Osvojil je tudi tretje mesto na mJa-dinskem SP» drugo mesto na Sredo-zemskih igraii, s petim mestom na svetovnem prvenstvu pa si je priboril nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu. Za njim je operacija kolena. Upa na čimprejšnjo vrnitev na tekme svetovnega pokala, kjer zaseda šesto mesto. Kako se počuti najboljši športnik Celja v letu 2007? Ta naslov sem osvojil drugič zapored. Zelo veliko mi poroeni, saj so v Celju odlični Športiiiki. Biti najboljši, je zame velika vzpodbuda za vnaprej. Kdo vas je navdušil za judo? Z judom sem se začel ukvarjati pri sedmih letih, navdušili so me prijatelji, ki so trenirali že pred menoj. Kaj najrajši počnete v prostem času? Če ga že imam kaj, se družim s prijatelji ali pa kolesarim. Ste imeli kdaj večje težave s poškodbami? Pred kratkim so mi operirali koleno. Bila je stara poškodba. Odločil sem se, da jo saniram sedaj. Nisem želel tvegati» da bi morebiti prišla na površje tik pred olimpijskimi igrami. Imaš oboževalce? To so starši, brat Toni in bratranec Vladi. Od pripedjajev se najbrž najbolj spominjate (istega z letala... Res smo imeli težave, kajti nek Ukrajinec je bil zelo vinjen in morali smo prisilno pristati» nam pa se je seveda zelo mudilo na tekmo v Moskvo. Najprej sploh nismo vedeli, če bomo lahko leionovali, vendar se je na koncu naša spremljevalka dogovorila z vodilnimi možmi v svetovni judo zvezi, da so nam oprostili odsotnost na tehtanju. Po polnoči smo se šele nastanili, zjutraj pa je bilo tekmovanje. A se je na koncu odlično končalo, kajti osvojil sem prvo mesto na super A pokalu. Se domača tekma razlikuje od drugih? Občutek je res lep, ko te pridejo pogledati vsi domači in prijatelji. Tudi dodaten zagon dobim takrat. Ta je potreben še za tisto malenkost, ki mi na drugih tekmah zmanjka. Kaj je po vašem mnenju najbolj potrebno za doseganje vrhunskih rezul-tatov pri judu? Je zadosti samo to, da si dovolj močan? Ne, ravno pri tem je Judo zelo specifičen šport. Moraš imeti zelo veliko ostalih prvin, zelo pomembna Je ttidi tehnika, vsekakor pa tudi moč, gibčnost in hitrost. Vse to je pomembno, da postaneš vrhunski judoist. Katera večja tekmovanja vas čakajo v bližnji prihodnosti? Pred nami so tekme svetovnega A pokala, potem sledi evropsko prvenstvo na Portugalskem, glavno tekmovanje pa bodo 01 v Pekingu. Kalcšne so Želje in načrti za prihod* nost? Na prvem mestu Čim manj poškodb, pa da bi še naprej ostal na tem nivoju in da bi se še naprej boril maksimalno. Kako je s študijem? Sem na Višji gradbeni šoli. Za letos sem se odloČil, da bom malce počakal s študijem in po Pekingu v septembru nadaljeval z njim» čeprav tudi u'enutno malce delam na tem. Manjkajo mi Se trije izpiti in diplomska naloga. Verjetno je po vaših uspehih zelo veselo, ko pridete nazaj v domači kraj. S čim vas razveselijo? Najlepše je. ko se vrneS domov in ko vidiš, da so vsi veseli in ti čestitajo za uspeh. Moram pa povedati, da mi vedno pripravijo kakšno presenečenje. Enkrat smo stâ\âli, da če bom na evropskem prvenstvu osvojil medalj o, mi bodo na letališče na Brniku pripeljali tolarje, s katerimi bom moral domov. To se je res pripetilo. Nekaj kilometrov sem se peljal z njimi, potem pa so se me usniliii ... Za svetovno prvenstvo sem dobil kolo. Vedno me s čim razveselijo. Doma imamo koze in purane. Po uspehih je vedno ena ali eden manj. Pokličemo sorodnike in pripravimo fešto. Kaj pa trenerski poklic? Mi je zelo zanimiv, kajti že sedaj z veseljem pomagam določenim trenerjem v klubu in s tem vzpodbujam in navdušujem mlade z judom. Vadite tudi sami? Ja, zelo rad se odpravim na tek ali pa na kolo. Letos sem bil že na Rogli s kolesom, pa tudi na Celjsko kočo grem râd, če mi sevedâ čas to dopušča. Kakšna so pričakovanja na olim* pijskih igrah? Težko je napovedati. Še pred tremi leti so bile zame 01 nemogoča misija. Sedaj, ko sem se nanje uvrstil, si govorim, da izgubiti nimam česa. lahko pa veliko dobim! MITJA KNEZ ci ^ogomet Na Um ^^ LIM "X. Neokrnjena le Down town in Škvadra V 7. krogu L lige je derbi med »kockarji« in »diskote-karji« pripadel slednjim, zato so poieg Škvadre Še edini brez Izgubljene točke. Izidi: Container- NK Trisiar 5:9, Diskoteka Down town -Casino Rubin 8:5, B&G avtomobili • Kalimero 9:3, Mariner© - MIK Celje 8:6, Šentjur -Maček tisk 5:4. Pari 8. kroga {2. 2.): Casino Rubin - B&G avtomobili (14). NK Tristar • Down town (14.50), Škvadra - Container (15.40), MIK Celje - Šentjur (18.10), Marinero - Kalimero prestavljeno, tzidi tekem 7. kroga v 2. ligi: Novem Cham, pub - Vigrad 0:3 (b.b.), Banka Cdj e - No^o team 11:6, Mali Pariz • Nirvana 4:3, šRK Koši - Ti02 Cinkarna 6:8. Amaterji - Ste-grad Ozren 5:8. Po 15 točk imajo Ste-gradOzren, Banka Celje In Ti02 Cinkama. Jutrišnji pari so: Top avto - ŠRK Koši (19), Nirvana - Amaterji (19.50), No^o team • Mali Pa- lestvica Uge NOVEGA TEDNIKA 1. DIS.DOWNTOWN 21 ♦33 2. ŠKVADRA 18 ♦32 3. B&ÚAVTOMOBai M ♦17 4. CASINO RU8IN \2 ♦3 5. NK TRISTAR S •t 6. CONTAINER $ •1 7. ŠENTJUR 9 •2 8. MARINIRO 8 •21 9. MAČEK "nSK 3 •U 10. KAUMCflÛ 0 •23 11. MIKC£UE 0 27 riz (20.40), Ti02 Cinkarna -Banka Celje (21.30) in Ste-grad • Novem Champion pub (22.20). 7. krog veteranov: Splošna bolnišnica Celje - Klateži-Ta-verna 1:5, Schiki - U-8 17:3, Črički • Kel me team presta v-Ijeno^ KJateži imajo 19 točk, Kelme team pa 15. Sobotna para sta: U-8 • SBCelje (16.30) in Črički - Schiki (17.20), derbi med Klateži-Taverno in Kelme leamom pa je prestavljen. NAKRATKO Dolgo do povratka Šmartno: Alpska smučarka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki je uspešno prestala operacijo prednjih križnih vezi v levem kolenu v bolnišnici Valdoltra. Po šestih do osmih tednih naj bi začela z rehabilitacijo. Še četrti tujec Celje; MIK CM Celje je na sedež Nogometne zveze Slovenije poslal zahtevek za certifikat za brazilskega nogometaša. Okrepil se je namreč z 2i-letnim napadalcem po imenu Dal-tro Inacio Linck Engster. Nekdanji član hrvaškega Solina je s Celjani podpisal dveinpolletno pogodbo. Celjani so v svoje vrste v zimskem prestopnem roku pripeljali še Dejana Kel-hajja, Rokija Štrausa Ln Darka JovancUča. Areno Petrol sta pozimi zapustila Sebastjan Cobec in Domen Beršnjak. Celje je odigralo prijateljsko tekmo v Murski Soboti proti tamkajšnjemu drugoligašu Muri. Končalo se je z 2:2. zadela sta Blaž Puc in Simon SeŠlar. V soboto se bodo pomerili Še z Zavrčem, od ponedeljka pa bodo spet v hrvaški Istri. (DŠ) Dejan Kslhar (v belem drasu) je proti Celjanom pred tremi leti igral za Olimpijo, kamor je bil posojen. Trínajstíce Sergej Harbok ne bo dobil nazaj, kerjo je prevzel sada] 2&-letiií David Špiter Huda ura tretjega polčasa Celjski rokometaši so na-daljevâli s prijateljskimi tek-Dtami. V okviru priprav na drugi del lige prvakov ter na tekmovanji vdomači konkurenci so gostili makedonski Metalurg. V dvorani Zlatorog so prepu-siili zmago geslom (21:24}> ko je Miha GorenŠek dosegel 8 golov, Edi KokŠarov 4, Miladin Kozli na pa 3. Sledil je dolg pogovor v slačilnia; trenerju Slavku Iveziču pač ni bilo lahko pri srcu ob zmanjšanj bojevi-tosti njegovih varovancev, zato jim je napel nekaj krepkih. Ligaški derbi z Gorenjem sledi že v torek, Celjani pa so Že v Zrečah. kjer bodo skušali vrniti uigranost, ki jim manjka. Odsoten je evropski podprvak Renato Stilić, ki naj bi zaradi huj- še poškodbe (na EP je vztrajal do konca) manjkal še kar nekaj Časa. Generalka sledí v soboto proti Trimu, ko bo Že jasno, ali je bil »metalurški« vtis dejansko posledica vseh dogajanj zaradi EP. Znani pa so že (udi sodniški pari za prva kroga lige prvakov. Dvoboj med Celjem in Sze-gedom bosta v Zlatorogu sodila Nemca Lemme in Ullrich, na gostovanju Celjanov v Barceloni pa bosta pravico delila Avstrijca Reisinger in Kaschiitz. Medtem se celjsko vodstvo vse bolj ogreva za povratek Serge-ja Harboka iz Nemčije, kjer ni zadovoljen tako kot v Celju. Nerazumno je zahtevati enako visoko plačo kot jo ima pri Rhein-Neckar L5wenu, kjer je pogodbo podpisal do leta 2010, zato bi bilo treba plačati Še odškodnino. A če sla ogreti dve strani... V začetku junija slovensko moško reprezentanco čakata tekmi s Slovaško za nastop na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem leta 2009, žensko izbrano vrsto pa tekmi z Belorusijo za letošnje decembrsko evropsko prvenstvo v Makedoniji, Rokometna zveza Slovenije se je odločila, da bo obe domači tekmi naših članskih reprezentanc priredila 7. junija v Celju. Ženska reprezentanca bo sicer prvo kvalifikacijsko tekmo igrala v Belorusiji 31. maja ali 1. junija, moška izbrana vrsta pa bo povratni dvoboj imela 14. junija na Slovaškem. DEAN SUSTER Ljubitelji pernate žogice Na Celjskem sejmu je bil turnir Zlata žogica v badmintonu. Organizator BK Celje je v dvorano D privabil skoraj celotno po> pulacijo rekreativnega in tekmovalnega bad-mintona. V treh kategorijah je tekmovalo preko 100 igralcev in igralk iz Slovenije in s Hrvaške. Pri moških je v 1. skupini po napetem dvoboju Mitja Bajželj premagal Iztoka Ostrožnika, tretje mesto je osvojil Klemen MilovanoviČ. V drugi skupini je bU najboljši Matej Biažič pred Markom Rančigajem in Markom Rači-čem. Pri ženskah je v močnejši skupini zmagala Tina Eleršek. druga je bila Maja Sušin, tretja pa Sabina Dolenc. V drugi skupini je najboljšo igro prikazala Saša Dremelj, ki je v finaiu premagala Karin Bokal, tretja je bila Danijela MarkoČ. Pri najmlajših je pokal zlate žogice osvojil Klemen Kos» drugi je bd Matija Kranjc» tretji pa Urban Kovačič. AZ - it.S-1 Lokalna derbija v Šoštanju in Lašicem Naslednji, 18. krog v ligi UPC Telemach, ki je na sporedu ta konec tedna, prinaša dva neposredna dvotwja naših štirih moštev, torej dva lokalna derbija. Medtem bodo ZreČani v tem krogu na veliki preizkušnji v Škofji Loki. Uigravanje za pokal LaSčani so domačini sosedom s Polzele, proti katerim bo Damjan Novakovič. strateg Zlatoroga, skušal uigrati še nekatem kombinacije za zaključni turnir pokala. bo naslednji teden. Predvsem bodo pivovarji še enkrat skušali ustaviti met za tri točke r^protniku, kot so to na-redili v Šentjurju in kot jih čaka proti Krki v četrtfinalu pokalnega turnirja, ki bo na Kodelje-vem. V ekipi še ne bo Aleksandra Jevdžića, ki naj bi prišel v Laško v nedeljo Ln bo še kako pomembna okrepitev za moštvo iz TYeh lilij. Nekoliko straha je prisomega v Laškem, kajti v domači dvorani igrajo slabše kot v gosteh, a vendar Novako-vič ne beži od vloge favorita: »Nedvomno imamo kvalitetnejše moštvo kol sicer zelo solidni Hopsi, zato tudi pričakujem zanesljivo zmago,« ^nesljivo pa ima drugačne načrte strateg Polzelanov Boštjan Kuhar, ki zagotovo ne bo pripeljal moštva v Laško z belo zastavo. Hopsi namreč potrebujejo Še kaleno zmago za čim večji beg od nevarnega dna tabele, kjer se stvari zapletajo, istočasno pa bi jim presenečenje v Laškem ohranilo še nekaj možnosti celo za ligo za prvaka. In za to se vsekakor splača potruditi, kot se tudi splača priti v Tri lilije v soboto. V prvi tekmi sezone na Polzeli so se LaŠ-čani morali dodobra potruditi za zmago s 84:76, VIKEND POD KOŠI Petek, 1.2. Liga UPC Telemach, 18 krog, Šoštanj: Elektra Esotech • Alpos Šentjur (20). 2. SL-vzhod, 16. krog, Ljubljana: Union Olimpija mL -Terme Oiimia (20). 1. SL (ž), 14. krog, Kranjska Gora: Hit • Konjice (18.30). Sobota, 2. 2. Liga UPC Telemach, 18. krog, Laško; Zlatorog • Hopsi Polzela (19.30), Škořja Loka: Mercator TCG - Rogla (20), LBSL, 17. krog, Celjski KK - Triglav (18), Trbovlje: Rudar • Rogaška, Radenska - Konjice (obe 19). Z. SL-vzhod, 16. krog, Casino Maribor • Pakman Celje (18), Nazarje - Ilirija (19). NLB liga (ž), 13. krog. Šibenik Jolly • Merkur (19). 1. SL (ž), 14. krog, ŽKK Črnomelj • Citycenter (17). februar 2006 — Nadaljevanje serije že dan prej, torej v petek, bo na sporedu še en lokalni derbi in sicer v Šoštanju, kjer razigrana Elektra Čaka Alpos iz Šentjurja. Tri zaporedne zmage so Elektro pripeljale tik pred ligo za prval^, za kar naj bi po nekaterih računih zadostovali dve, morda pa celo ena sama zmaga do konca tega dela prvenstva. in za njo se bodo Šoštanj-Čani prav gotovo potrudili, kajti so v odlični formi, igra zadnjih dveh srečanj pa izziva nasmehe na ustih vseh, ki kaj pomenijo v košarki Šaieške doline. Na drugi strani Šentjurčani niso v nič kaj rožnatem položaju, kajti od dna jih ločita samo dve zmagi, pa tudi igra ne vliva posebnega zaupanja. Očitno je, da nekateri starejši igralci predvsem tekaško ne zmorejo ritma na8protnil«)v, potem pa se ob nekoliko veí^L prednosti nasprotnika vse prehitro predajajo letar^ji in samo čakajo konec tekme. Morda je pogovor trenerja Boštjana Kočarja z ekipo v tem tednu le kaj premaknil na bolje, a dejstvo je, da je v tem U-enutku Elektra precej močnejša in mdi velik favorit, kot je tudi dejstvo, da bo po tistem, kar sedaj kaže Alpos, obstanek s to ekipo še kako negotov vse do konca te sezone. Morda pa bo prav Šoštanj prinesel preobrat, Čeprav je treba šeenkratpoudariti, daje Elektra nesporni favorit. Spomnimo še, da je Elektra jeseni slavila v Hruševcu s 85:70. Kako presMMliti na Gorenjskem? Rogla potuje k Mercatorju, ki je praktično že zanesljiv za ligo za prvaka, morda potrebuje Se katóno zmago in zagotovo bo 'u i u S 'o 'a naredil vse, da do nje pride že proti zreškemu moštvói. Na drugI strani bi končno že lahko bilo konec smole za Zrečane, kajti ob številnih poškodbah so bili izredno blizu na vsaj treh, Štirih tekmah in vselej izgubili v razburljivem finišu. Sicer se je Ro- ^ ^a sodeč po začemih igrah dobro okrepila s tremi novinci, ki sedaj nosijo veliko breme igre, ob tem pa ekipa pričakuje rudi vrnitev poškodovanih. V Škofji Loki naj bi že i^al liija Petrovič, morda celo kateri od bratov Broiih, in če ekipa ponovi igro 8 srečanj proti Heliosu in Slovanu, potem bi se lahko vesela vrnila domov. Zmaga bi se namreč Rogli še kako prilega, kajti Zagoije in Kraški zidar imata ~ le zmago manj na zadnjih dveh mestih. JANEZ TERBOVC Foto; SHERPA ' PANORAMA KOŠARKA 14. krog 1. SL (ž): Neso Ih-ke • Merkur Celje 65:95; Humphrey 22, Zalar 18: Čotv kova 21, Blake 20. Jevtuko-vič 13, Verbole, Kerin, Zdol-šek ll.Barič 6, Klavžar 2. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 1.2. ROKOMET 1. SL (ž), 12. krog; Velenje - Ceieia Žalec (19.30). Sobota, 2. 2. ROKOMET 1. SL (ž). 12. krog; !zoia ■ Celje Celjske mesnine (18). m K . SPORT Vse je isto kot lani, tudi zmagovalci Odposlanih 131 anketnih listov so jih kJubi> srednje in osnovne šole, športni novinarji, olimpijci in širša javnost vrnili 80. Najbolj prepričljivo je zrnato moštvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško s 73 točkami pred Judo klubom Sankaku (3) in Avto molo društvom Feroda (2). Ke^javke Mi- roleksa so prejele 61 točk, košarkari-ce Merkurja 12. judoisike Sankakuja 4 in atletinje Kladivaija 1 točko. Razvrstitev pri moških: Roki Drak-šič 182 točk, Sašo Kragelj 129, Rok Planinšek 93, Edvard Kokšarov 28, Gorazd Škof 5, Dragan GajiČ 4, Mi-ladin Kozlina in Aljoša Rezar po 2 ter Benjamin Lah 1 točka, Ženske: Lucija Polavder 147 točk. Urška Žolnir 123, Barbara Fidel 79, Joianda Če-piak 38, Petra Nareks 37, Rada Sa-vič 24, Izabela Hohnjec 16. Iva Resa-novič 2 in Lucija Čonkova 1. Prireditev sta, koi je že v navadi v zadnjih letih, pripravila Športna zveza Celje in Televizija Celje. DŠ, Foto: SHERPA Maijanolubej, najboljšo športnico Celja na prvi prireditvi pred 40 lati. je vdobro voljo spravil Štefan Jug, prej pa je upravičeno »zaviisla 2 omw. ko po priznanja niso prišle atletinje Kladivarja. i 'i Z leve stojijo: Roki Drakšič, Lucija Polavder. SaŠo Kragel), Urška Želnir, Rak Planinšek, Barbara Fidel, podžupan MÛC Marko Zidanšek in predsednik Športne Predvsem stas, ne toliko gles Sanje Groharje zveze Celje Matej Polutnik. vdihnil prireditvi kanček vznamirljivosti. ê- PORTRET TEDNA OGNJEN LEKIČ ARENA PETROL i. Atena^ zma^omdceAt #25 KARIERA Za(e(ki 2à(é wn z de^timi teti v FKMacva v ^bcu. Nàio sem s 16 leti ods^ v Franojo k Olimpíque de Marseille, kjcr sem igral in leta. Nato sem vrnil v Sr^jo. v Novi úá. Poi sem nadaljnal v ^K 2ele?nîk v Beogradu, zatem ie v izraehVcm Hdpoelu v Tel Avivu. KraieJc 6usem t^al rud) na Madžarskem. 2 Madran^te sem prt^e' v NK Pnmorje, od tam p3 v NX Cefje. Klubi do j FK Macva, FC Olimpique de M^riÀtle, FK Ířitink NK Hapoel Tel Am NK Pf im«^, NK M^f Maj^ol Naj 90I sem dosegel, kc $em igral u ûlimpique de Mawiíe v Frana)!. Tuďt goli, ïi ^nm jih dciegel kot mlajii ćtdt>, so m ^ ostal 1 v tepem opornu. Naj vešije Osvojitev po^ld 5rbr;e t FK 2ele:nj^ar 1er derbi med K Hapoeiom in Maccabiiem n le) Aviva. Naj Odbod iz Izraela, saj imam 2tiù lepe spomine Ter dobfe tzkiSnje tzdMk^. ko sem igral tam. JAZ IN KLUB Mik Uspehi OsvojitevpoMa Srbije i FK Stanovanje . Si^nuji>m v Cdju v n^iemritikem stanovanju. Nastopi nastavi.SNI S Celjem si ielim uvrstitve v tej sezoni ter igretl v evn^isken pokalu Publika Navijači so breiiru, spodbujajo klub. 2e)im, da nadaljiqefotdkd tuh rupiej. pa se bomo truditi, da piikažemo dobro içro. "v* ljubezen ) Trenutno seni samski Rad poslulam zabavno gU^bo iz i)ivie Jugoslavije, pa ludi tujo uvajalce.Zeki lad si ogledam dober film. predvsem kwnfdije.îiHli dokumentarni hlmi. kotje Umnost, som) zelová. Prost) Ć3S Najvet prostega iâ» preživim s soigralcem Miroslavom ftatfvkivt^em. gie^m filme ali pa potrvám, ArvU' nmnýftrníeůr m Nesmrtne beneške maske »2e več kot tisoč let so Benetke med vsemi deželami nekaj posebnega - napol na zahodu, napol na vzhodu» napol na kopnem, napol na morju» nihajo med Rimom in Bizancem, med krščanstvom in islamom« z eno nogo stojijo v Evropi, medtem ko z drugo bredejo po azijskih biserih. Imenovale so se Serenissima, odevale so se v zlato in Imele so svoj koledar, po katerem so se leta začenjala s prvim marcem> dnevi pa 2 večerom. Ta samotni napuh, ki je izviral iz varnega zavetja v zalivu, je v starih Benečanih zbujat nenavaden občutek odrezan osti od sveta. Bolj ko je njihova republika rasla in uspevala, bolj ko so njihove politične žile poapnevale, bolj ko je plima neprecenljivega plena preplavljala palače in cerkve» bolj so se Benetke razvijale v vse, kar je skrivnostnega in neverjetnega. V domišljiji sveta so obstale nekje med spako in pravljico.« James (Jan) Moris Beneški karneval poznamo že skoraj tisoč let. Včasih naj bi trajal od 5. oktobra do pustnega torka oziroma do pepel-nične srede, kasneje v 18, stoletju od 26. decembra do pusta» danes pa traja deset dni. Karnevali so se razvili iz starodavnih ceremonij kulta plodnosti. V 14. stoletju so pod mostovi prirejali sprevode z baklami. V 15. stoletju pa nastajajo že prve maske iz papirja in živalskih kož. Mesto» ki je nekoč vladalo nad morji in je bilo velika gospodarska in politična sila, je ustvarilo karneval, podoben današnjemu, v 18. stoletju, da bi pozabilo izgubo prejšnje slave ali pa morda zato, da se skrije za maskami in kostumi. Na kameva-lu so si bili grofje in berači Slovenske Konjice enaki. Karnevali so bili tako slikoviti, divji in neposredni, da so privabljali zabave željne iz vsega sveta, bogate Evropejce, aristokrate in avanturiste. Z masko so skrili svojo identiteto in se Izgubili v slavi preteklosti- Maska je vedno imela in ima Še danes svôje mesto v določenem družbenem oko-lju, v določeni skupnosti. V srednjem veku jo je cer-kev preganjala, kar je precej pripomoglo, da so se do< ločeni običaji opuščali. Nekatere maske so črne sence, kot bi želele razložiti, da Benetke tonejo. Vsak obraz z masko je bil mlad in lep, vsako srce je bilo divje, vsi ljudje so bili enaki, vse obveznosti pozabljene, delo pa nesmiselno. V opojni atmosferi karnevala ljudje več mesecev niso nič delali. Praviloma so maske nagovarjali z gospa Maska. Maske so ponavadi nosile ženske. Moški so nosili le pol maske z dolgim nosom, telo )e bilo prekrito s črno pelerino, na glavi pa je bi! beneški klobuk. Takšna moška maska se imenuje bautta. Beneški karneval je bil vedno odličen motiv številnim glasbenikom, slikarjem, literatom, v zadnjem času pa tudi fotografom, da karneval zabeležijo v svojih delih oziroma na fotografijah. Maske ti dajo občutek nesmrtnosti in ti pričarajo kanček neskončne svobode, zalo naj živijo beneške maske. FRANCI HORVAT gMEDlTEPh^^ POPUSTIZAZGOONJE ^VROP^ ^ # /i^ DO 220 € ^UlWPOfmoa im ft IMU IN WILKVIIM0UUA.I2IAEL. MM u il^ '•'•■•BnOMOBCi rf r/ AikarUn 29.3D0Q CaJje; t»l.: ^ZM 03/428 7S OD. «foiU: it*x«lt«^izlfl1sHi.s< wvm.í2Íctnn(.si:potimlníca2«lM,t*f-03S71 16. Kniil: ita^e^itktaibsSi PUSTNIKAflNEVALVBINrrKAK rz UnsJtajprostihmat( KRATKI ODINHIs POflEČ htl. PARČNTIUM. paket 3 dni polp. U ed 85 EUHM-do U.3. • UMAGhtl.S0LUMACInhU.S0L&^D£N(STRAp3ket2(lfii polp. za od 64EUR/os-do 16.3.« ROMANTIČNO VALENTINOVO V OPATUf 14.-16.2. htl. KRISTAL in ht ADMIRAL bogdU spr^mljevdlna ponudbs » zaljubljene »OOĐIKVOPATUIVČASUKARNEVAlA25.-27.1.in 1-3.2.hti. ADMIRAL, htl. KRISTAL in htl. KVARNER - ples v masksh in le in le • iOLSKlPOĆTTNlCf V OPATIJI 8.2.-2.3. hU. AMBASADOR. htL ADMI^ htl. KRtSTAL in htí. KV/^NER 3- dnevni paketi, celodnevne animacije, poNbni populi n otroi» < UGODIM PAKETI V TIRMAM SOMČMI PARK HOKAVSKITOPUCE •VEDNO BOGATA PONUDBA KRIŽARJENJ I VSTOPNICE ZA 1/1 RDKOMrmS LIGE PRVAKOV; 80CATA P0NUD8A VSTOPNIC ZA KOCERTE Eao najčistejših termalno -mineralnih vod v Sloveniji ima v bazenih od 27^C do 36^0, njeni telesu prijazni učinki pa temeljijo na vsebnosti natrijs, kalija, magnezija, kalcija, sulfata in hidrogenkar bonata. ^ V masažnih bazenih sc lahko sproščate na ležečih, stenskih in talnih masaiah. Vodni slapovi, copo\i in druge vodne atrakcije omogočajo sprolčeno uživanje. ^ VsakdanVasvabimonagpmnasdkovvodi. ^ V bazenih Vas pričatoijemo v&ak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripravili nočno kopanje. ^ Savnainsolarij sta odprta od 14.00 ure do 20.00 ure in ob sobotah do 23.00 ure - Konjičani na sejmu Turizem in prosti čas Na sejmu IXírizem in prosil čas, ki je bil prejšnji leden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so sodelovali tudi turistični ponudniki iz občine Slovenske Konjice. Na sejem jih je popeljalo TXírisiiČno društvo Slovenske Konjice. V Štirih dneh so na konjiškem razstavnem prostoru pripravili vrsto predstavitev ponudnikov iz občine Slovenske Konjice» sejem pa sta si v petek ogledala tudi sedanji župan Miran Gorin^ek in njegov predhodnik Janez Jazbec. M BP 30fzi:03 816 1959 •■Mtbinirketi^^tertDe-rogukaju www.YcrTnc-rogaska.si www.novitednik.com WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 m^ vodnih površin in savna center Pf«dprDddj4 vstopnic >30^ popustom do iS. 02.2009 rta: 03 7348900.03 734^246 WELLNESS PARK LAŠKO AMt I viOUKw ' wm « kowtcwa fimo KRONIKA novi tednik Psa za volanom Priklenjena pitbula v avtu vzbujata strah in ogorčenje - Policisti kršitve niso ugotovili in ostali pri pogovoru, inšpekcija pa je čakala ... Sivo zelen avto in v njem dva psa. Nič posebnega, boste skomignili. Renaultova »petka« na zadnjem v vrsti, za invalide rezerviranem prostoru parkirišča preboldskega zdravstvenega doma> v kateri že siab mesec do-mujeta psa pasme pitbul. vzbudi pozornost. Številni domačini opazijo psa in njun »dom« izgublja podobo vozila in se spreminja v mobilno jetništvo. »Nastanitev^ psov policistov v slabem mesecu dni ni zmotila do te mere. da bi njunega lastnika kaznovali. Bodo zato odločnejši prvi varuhi živaii> veterinarski inšpektorji. in psa vend a rie osvobodili veriga s katerima sta priklenjena na železne okove avtomobila? Da gre za nekoliko neobičajen prizor z mešanico zgražanja nad mučenjem živali, je najprej menil mimoidoči domačin. Po prizorih, ko ]e vozilo s psoma enkrat stalo na parkirišču zdravstvenega doma in diugič spet na prostoru pred hotelom v Preboldu, je postal pozoren. »Stopil sem bližje avtu in v njem zgroženo zagledal psa, priklenjena na verigo. Eden spredaj, drugi zadaj. Nista se mi sicer zdela shirana, a takoj sem se ozrl po okolici, z Borka za pravice živali Lea Eva Millier primer v Preboldu označuje za mučenje živali» saj kljub vodenju psov na sprehod njihov lastnik z neustreznimi bivalnimi prostori za psa krši zakon. »Nobena beseda ni opravičilo za takšno dejanje, četudi ju je kot nevarna psa, misleč, da je ravnal prav, privezal na verigo.« željo, da bi zagledal lastnika.« Sumničavi in prestrašeni PreboldČani so vprvih dneh januarja o tem obvestili po-lidjo. Večkrat so namreč morali mimo parkiranega vozila v upanju, da renčeča psa ne bi nepričakovano skočila iz avta, kar sicer zaradi močnih verig ni bilo najbolj verjetno. Psa pojedla avto!? žalski policisti so lastnika psov in vozila. Slo naj bi za 27-Ietnega fanta iz Črnega Vrha nad Taborom, opozorili in podučili, da za psa poskrbi pravilneje, ju pelje na sprehod ter se predvsem čimprej prestavi na kacero od drugih lokacij, kjer psi ne bodo nevarni otrokom in stanovalcem. »Oblj ubil je, da bo Kazni za posameznika znašajo od 200 do 1.200 evrov. Inšpektor lahko žival v primeru hujših kršitev odvzame, lahko pa je zaradi suma mučenja živali podana tudi zahteva za kazenski pregon. Z ^obo od $00 do 1.200 evrov se kaznuje skrbnik, ki ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa, od 200 do 400 evrov se kaznuje posameznik, ki ne zagotovi katerega od pogojev oskrbe, s 400 do 800 evri pa tisti, ki ne zagotovi ustrezne vzgoje in Šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici. Ali ja »mobilna« jetništvo, v katerem stapidiula, namerno mučenje, bo ugotavljala Inšpekcija. upošteval naše opozorilo,« pojasnjujejo na žalski policiji. Ker kršitve javnega reda in miru niso ugotovili, ker da sta bila psa v dobrem stanju, privezana na verigo in pri odprtem oknu, policisti fanta niso kazensko ovadili. »Smo pa o sumu prekrška, psa sta bila namreč zaprta v vozilu, ki ne nudi osnovnih potreb za življenje živali, tisti dan obvestili veterinarsko inšpekcijo,« pove komandir Policijske Postaje Žalec Beno Balažič. Opozorilo policistov je deloma zaleglo, saj je mladenič psa vodil na sprehod, toda strah med občani se kljub temu ni polegel. Sprehodi nevarnih psov po poti, ki vodi do Šole. so zlasti vju-iranjih urah strah v kosti pognali marsikateremu staršu in otrokom. Policisti so se zato na klic občana, da sta pred zdravstvenim domom v avtu zaprla nemirna psa. ki nevarno renčita, spet odzvaD v nedeljo. Toda ob njihovem prihodu se je voznik s psoma Že odpeljal nekam drugam. Podobno se je nato zgodilo še v torek, psa pa sta Še bolj besno grizla tisto nekaj malega, kar Je Se ostalo od sedežev vo-ala in njegovo notranjost skorajda pojedla. Inspektoqi (se) nlc Od policijskega obvestila območni veterinarski inšpekciji v Celju so minili dobri irife tedni, obvestilo pa je bilo premalo, da bi inšpektorji lahko ukrepali. Ti potrebujejo prijavo, ki je, kot pojasnjuje tiskovni predstavnik veterinarske uprave Matjaž Emeršič, edina podlaga za ukrep. To so pred tremi dnevi le prejeli in se (končno) lahko seznanili s tem, kdo je lastnik vozila in v njem živečih psov. »Le tako lahko izvemo več o psih in ali sta cepljena ter nato izdamo odločbo, da lastnik v roku 24 ur poskrbi za njihovo ustrezno nastanitev. Neupoštevanje te ga je prekršek. V primeru mučenja živali, čeprav tega iz policijskega obvestila nismo zaznali, pa bomo pse odvzeli in dali v zavetišče,« še pojasni Emeršič. Vzrok za njihovo nehitenje naj bi bila policijska ugoto\atev, da sta psa vdobri kondiciji, hranjena in da ju fant vodi na sprehod. Zanesli so se tudi na njegovo obljubo, da bo za psa ustrezno poslabel. A je človeški faktor zatajil, na kar naj bi vplivale predvsem neurejene razmere doma, ki so fanta prisilile v to, da si je streho nad glavo skupaj s psoma našel v avtomobilu. Ali gre za namerno mučenje živali, bo zdaj ugotavljal inšpektor, ki naj bi »intenzivno zbiral podatke in prišel v stik z lastnikom psov,« še pojasni Emeršič in najverjetneje z ureditveno odločbo fantu naložil skrb, da za primerno bivanje svojih »ljubljenčkov« poskrbi v 24 urah. Ker pa omenjeni 27-letnik niti sam naj ne bi imel urejenih bivalnih razmer, se lahko zgodi tudi to, da mu bo inšpekcija psa odvzela in ju poslala v oskrbo v zavetišče. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN /Gi' T rf v Psa sta vozilo vslabem mesecu dni skorajda ze povsem pojedla. - it.9-1.letiniar2008 Po zakonu mora skrbnik zagotoviti za žival primemo bivališče, hrano, vodo in dovolj gibanja, primemo ^ede na njeno vrsto, pasmo Íd starost, ter dovolj prostora. Če je privezana ali zaprta. Naklepno neupoštevanje tega, povzročitev bolezni, poškodbe ali dalj časa trajajoče trpljenje živali, se šteje za mučenje živali. Na javnem mestu mora skrbnik zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Če je pes nevaren, mora biti na povod* cu in opremljen z nagot>čnikom ali zaprt v pesjaku ali objektu oziroma v ograjenem prostoru z najmanj 1,8 m visoko ograjo in opozorilnim znakom na vhodu. Pravil-nik tudi določa, da mora imeti pes ustrezen bivalni pro-stor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje ter da psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) vprostor brez naravne svetlobe,kjer pes ne vidi okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja. Ce pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje. V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval aLi bi ogrožale njegovo zdravje. Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti. Predpisane so tudi velikosti pesjakov in velikosti pasjih ut. novi tednik KRONIKA - PISMA BRALCEV 23 - Ogenj zanetila otroška igra V Ravnah pri Šoštanju je v ponedeljek dopoldne» kot smo že pisali, zagorelo v mansardi stanovanjske hiše. Požar so domači sprva skušali pogasiti sami, vendar jim je kmalu ušel izpod nadzora in se razširil po zgornjem delu hiše in na ostrešje. Ogenj je zanetila otroška igra z vžigalnikom. Oče 4,5-letnega fanta Matjaž Filipčič iz Raven pri Šoštanju še dan po požaru ne more dojeti povsem, kako lahko ognjeni zublji v nekaj trenutkih uničijo vse, kar je bogatilo in ustvarilo lopel dom. »Oblekel sem ga za v vrtec In za hip odšel v kopalnico,« pove. »Še preden sem stopil v dnevno sobo, sem zavohal čuden vonj. Zagledal sem kavč v plamenih in brez pomislekov skočil po gasilni aparat. Skušal sem rešUi, kar se je rešiti dalo, tn izpraznil dva gasilna aparata.« Filipčič je kmalu ugotovil, da bo potrebna pomoč gasilcev. Ob tem mu je tudi že postalo jasno, da je sina premamil vžigalnik in njegov svetlo moder plamen se je znašel lik pod kavčem In se kot igra z dominami razširil po mansardi in na ostrešje hiše. Filipčičem je popolnoma zgorela polovica zgornjega nadstropja hiše, medtem ko je ogenj ostalemu delu mansarde, kjer živi Filipčičeva mama, prizanesel, prav tako tudi spodnji etaži hiše in na srečo tudi njihovim sosedom. Požar je po približno dveh urah uspelo pogasili okoli 40 gasilcem iz Šoštanja, prizadetim članom družine pa so pomoč nudili sosedje, predstavniki KS Ravne pri Šoštanju in nekateri drugi znanci in prijatelji. Brez pomoči si dnevov po požaru ne znajo predstavljati, saj bo nedolžna igra otroka pogorele Filipčiče stala dobrih 50 tisoč evrov. Tragedijo obenem dojemajo kot poduk in apel ostalim staršem, da so vabljivi vžigalniki za otroke najbolj pogubna stvar. MATEJA JAZBEC, foto: ALEKS ŠTERN Uničujoč požar je v trenutku spremenil dom v zabitno podobo čmih in sajastih stan. novitednik www.noviteclnik.com H h rri»kw>f>«fih . W-l 95 ifííww.radioceije.com □ DRI TELEFON Sosedova kanta Bralec iz Strmce pri LaS-keoi (posredoval je osebne podatke] se je pritožil, da mu KomunaJa Laško med odvozom sosedove kante za smeti »onesnažuje okolje«. Pravi, da je vozilo Šir$e od kolovoza, ki vodi do soseda, zato vozi po njegovi zemlji, pri čemer naj bi prihajalo tudi do onesnaževanja. Predlagal naj bi, da bo sosedovo kanto sam dostavljal bližje, vendar tega naj ne bi smel. Andrej Ilijevec iz Javnega podjetja Komunala Laško sporoča, da sta z občinskim inšpektorjem opravila ogled na terenu» pri ogledu pa je bil navzoč tudi naš bralec. »Zadeva je pozitivno razrešena,« odgovarjajo iz komunale. Sprememba namembnosti Bralka iz Celja omenja, dâ so trije sosednji lastniki dali vlogo za spremembo namembnosti zemljišča (iz sadovnjaka In travnika v stavbno zemljišče]» na odgovor pa čakajo leto dni. Meni, da je to predolgo. Gre za zemljišča v Zgornjih Lis-cah nad Celjem. Darja Zabukovec iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje odgovarja: »Navedena vloga se verjetno nanaša na podano pobudo za spremembo namembnosti iz območja kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče. Mestna občina Celje je pobudnike za spremembo namenske rabe zemljišč seznanila z namenom sprememb in dopolnitev planskih dokumentov, sprejemom nove zakonodaje in možnimi (časovnimi) posledicami, ki izhajajo iz tega. Želimo poudariti, da vloga za spremembo namembnosti zemljišča ni zagotovilo, da bo predmememu območju mogoče namensko rabo spremeniti. Le-ta je odvisna od usklajenosti posega z držav-nimi izhodišči, od smernic in mnenj, ki jih k predlogom posredujejo pristojni nosilci urejanja prostora na osnovi zakonskih doiočil in pravilnikov ter na ta način opredeljene skladnosti namenske rabe. Vlogo bomo obravnavali v fazi izdelave in sprejema novih prostorskih strateških dokumentov na osnovi pravkar sprejetega Zakona o prostorskem načrtovanju [Uradni lisi RS št. 33/2007), torej občinskega prostorskega načrta.« Razglednice Celja Bralka se pritožuje, da ni našla novejših razglednic Celja. Uroš Mijošek iz TIC Celje (oziroma Zavoda Celeia Celje) odgovaija: »Razglednice s ceJ j-skimi motivi proizvajajo različni proizvajalci, motive zanje pa Izberejo njihovi oblikovalci. Od prodajnih mest je odvisno, kakšne razglednice naročijo za prodajo. Po izkušnjah našega TlC-a so še vedno najbolj aktualne tiste, kjer so upodobljeni najbolj prepoznavni motivi (Stari grad in ostali spomeniški objekti 1er panoramski posedi na Celje). Pri nas ji zagotovo lahko ponudimo tudi takšne, kjer so upodobljeni najsodobnejši celjsld objekti (nova rokometna dvorana, štadion itd.) ter sodobne umetniške razglednice, ki spremljajo razstave v celjskih galerijah.« Zastava brez droga Bralec, ki sUnuje v ulici Pod gabri v celjski Novi vasi. omenja, da sta med številkama 1 in 17 dva droga zâ zastave, ki sta v tako slabem stanju» da sta neuporabna. Tako na primer za umrle stanovalce zastav ni mogoče izobešati na primeren način. Vodja službe za ^adnjo in vzdrževanje v Nepremičninah Celje Janko Amuš odgovarja, da aktivnosti za ureditev drogov že potekajo. Stanovanjski objekt Pod gabri od številke I do 3 je v mešani lastnini (upravnik je Supra stan Celje), od številke 5 do 33 pa so lastnik Nepremičnine Celje, ki so hkrati upravnik- »Če je bralec najemnik stanovanja Nepremičnin Celje, se mora za reševanje takšnih in podobnih pomanjklji- vosti obrniti na najemodajalca, če je etažni lastnik, pa na upravnika Supra stan,« pojasnjuje Arnuš. BRANE JERANKO če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkomin petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skJadu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ODMEV Klasje stavi na zdrav krah - 4. v informacijo in vednost sporočamo da je bilo v Sloveniji Žito prvo, ki je pridobilo certifikat za peko ekološkega kruha (Bio plrin kruh 0,40 kg) in sicer 20. februarja 2003. Naslednji certifikat za proizvodnjo ekoloških kruhov je prejela pekama Kruh peciva iz Maribora (ki deluje v sklopu Skupine Žito) za njihovo proizvodnjo. UREDNIŠTVO Prav tako je v lanskem letu (natančneje 9. avgusta 2007) Žilo d.d. ponovno dobilo certifikat za peko ekološkega kruha in pekovskih izdelkov v delovni enoti Zasavske pekarne za peko naslednji vrst kruha: bio pirinega mešanega kruha, bio pirinega mešanega peciva, bio ovsenega mešanega kruha, bio ovsenega mešanega peciva. Te izdelke lahko potrošniki najdejo na policah večjih trgovin od oktobra lani. NINA TURUK, Odnosi z javnostmi Žito d-d- Sedaj vi odločate, kaj je v akciji! ^ V katalogu "Mojih 10 najljubših" najdete več kot 80 izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi več kot 40% ceneje! ^ Izberite in izrežite vaših 10 najljubših. S Tuš klub kartico jih aktivirajte na blagajni najkasneje do 1.3.2008! ^ Več kot 3 mesece bo tako vaših 10 najljubših izdelkov v akciji I samo za vas! 4 I j Abcija veija samo v Tui marketih fn supermarketih ter veljd v Tulevih ^afl&lznih proddjalnah. C&C Tui dro2eri]ah Upotsin sdravj« ter TuS Oilih. Večinformaciij WW^.tUS.SÍ 24 10, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE mnnasssm^mi^ 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 NZmelodija tedna, 6.00 Poročiio OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6,15 Casoplov, 620Aibrizem, 6.45 Horoskop, 7002. jutranja kronikaRaSlo, 8.00 Poroćila.9.200tro$kiradio. 10.00 Novice, 10.15 Vaše skriteže-Ije uresničita Novi tednik in Radio Celje - na prizorišču soe-man>â resničnoslnega àova Kmetija Jl.OOKulturmmozaik, 11.15 MćuaUHi glasbenih želja (do 13. ure) 12.00 Novice, 13.00 Ritmi» 14.00 Regijske novôce, 15.00 Sport daries, 15.30 Dogodki in oc^e-vi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 20 Vrodh Radia Celje» Î9.00 Novice» 19.15 Zabavni program zMojco in Robijem, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Simona Šolinič) EEHEEBEaBEKlE^He 5.00 Začetek j utranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročiio OKC» 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Uič sved v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - direktor VTV-a Rajko Djordjevič, Î1.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domačib S, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, Po Čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter s Sla-vico Padežnik, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 4. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkom športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice» 14.30Poudarjeno,]5.00 Šport danes, }5.30 Dogodki inodmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45Jackpot. 18.00 Mala dežela^velik korak. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov-ansam-bel Vagabundi» 24.00 SNOP (Koroški radio) TOREK. 5. febraar - PUSTNO OBARVMi DAN 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC» 6.Ó5 Avserúkova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Postanek včasu, 10.00 Novice, 10.20Odprti telefon, 11.00 Kulturnimozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novi ce, 14.15 Po kom se imenuje?» 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.15 Javljanja s Celjskega pusta (do 17. ure). 15.30 Dogodki in odmevi RaSio. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot» 18.0017. krog prve slovenske rokometne lige Gorenje -Celje Hvovama Laško - prenos, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rokzBoštjanom Dermolom.21.30Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi,24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA« 6. febraar 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melcdija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna» 6. Z 5 Časoplov, 620 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje» 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače» 10.00 Novice, 11.00 Kul turni mozaik, 11.ISZeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo» 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika» 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukur-jem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Sora) ČETRTEK. 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poroàlo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledru, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo» 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice» 12-15 Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.15 Kaiejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev • ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLCTanja, 23.00 M.l.C. club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK. 8. febraar 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija ledna. 6.15 Časoplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kul* turni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Od petka do petka, U.dO Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14 45 Petkova skřivanka. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice. 19.15 VročezAnžejemDežanom. 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Kako prepoznamo lažnivca? 20 VROČIH RADIA CELJE V Snopu bomo tokrat v noči na nedeljo v studiu Radia Celje gostili Celjanko, doktorico kličnične psihologije in docentko za kriminalistiko Polono SeliČ. SeliČeva je ena najbolj uspešnih Celjank, je strokovnjakinja na področju kriminalistike, zaščite otrok pred nasiljem, forenzične psihofiziologije, edina iz Slovenije je tudi v Ameriški akademiji forenzičnih znanosti. Je Članica Ameriške zveze poligrafskih preiskovalcev, kar pomeni, da je v ekipi najboljših na svetu, ki pri svojem delu uporabljajo tako imenovani detektor laži. Polona Selič je tudi avtorica knjig Psihologija bolezni našega časa in Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo» sodelovala je pri nastajanju šte- vilnih drugih knjig, študij in raziskovalnih projektov s področja psihologije in kriminalistike. Je predavateljica o komunikaciji in medsebojnih odnosih, V noči na nedeljo se bomo z njo pogovarjali o poligrafiranju, slišali boste, ali je možno detektorju laži lagati, kako pomagati in zaščititi otroke in žrtve nasilja. Pogovarjali se bomo tudi o sporazumevanju, reševanju težav v odnosih. Izvedeli boste, zakaj ljudje lažemo, kako prepoznamo lažnivca, kako nas izdajajo kretnje telesa in kako premagati vsakodne-vi stres ter izgorevanje na delovnem mestu! V SNOP-u iz sobote na nedeljo bosta na Radiu Celje gostitelja Simona Šolinič in Jernej Krof lič. Pust mastnih ust Na frekvencah Radia Celje bomo v torek, 5. februarja že vse od zgodnjih jutranjih ur pustno obarvali naš program. V kakšnem izmed naših »krofov« se bodo skrivale tudi zanimive nagrade» zato vsekakor bodite z nami, Spremljali pa bomo tudi pustno povorko in med prvimi boste lahko izvedeli» katere so tiste najboljše maske in kateri lokali oziroma trgovine so najbolj pustno obarvali svoje prostore. Iz pustne povorke se bo v program javljala Saška T. Ocvirk. V znamenju kulinarike in giasbe SNOP iz studia Radia Celje, s petka na soboto (s 1. na 2. februar), bo v znamenju kulinarike in glasbe. Najprej vas bomo opozorili na dohodnino, na kaj morate biti še posebej pozorni! Gostili bomo znanega gostilničarja Jožeta Repovža» ki bo predstavil kraj brez industrije med dolenjskimi griči • Šentjanž, ekološko kmetovanje, pridelavo jabolk ... Beseda bo tekla tudi o organizaciji tekmovanja za najboljšo salamo v Sloveniji. Gostili bomo tudi 14-letnega Ju- reta Vučiča. Pred dvema letoma je spoznal Roberta Goličnika, ki je njegov učitelj harmonike in vzornik. Na tekmovanjih je dosegel že kar nekaj lepih rezultatov, od katerih mu največ pomeni Zlata plaketa Lju-bečne 2005. Lepo je tekmovati» vendar ne bi rad bil samo tekmovalec, rad bi postal pravi muzikanti Zvestim poslušalkam in poslušalcem bomo podelili kar nekaj lepih nagrad. Gostiteljica SNOPa bo Andreja Petrovič. TUlALfSTVICA T mMYARMS-KYl^MlNOGUE 2. GOf^GOKEGONElDONEMOVEĐ DN)-ROBfRTPUNrAND AliSONKRAUSS 3. LAlfiORA-EROSRAMAZZam 4. IICSČKARDTMES-MATtHBOXTWENH (SI (41 (41 (3} Ema Ekipa Radia Celje bo tudi letos spremljala izbor slovenske predstavnice za pesem Evrovizije. 2e v ponedeljek boste lahko izbirali skladbo tedna med skladbami s tokratnega izbora, z reportažnimi zapisi pa bomo zaznamovali tudi naš program tako v okviru sredinega Pop Čveka kot tudi petkove oddaje Do opoldneva po slovensko. Letos prvič seje zgodilo, da sla se na Emo uvrstili kar obe rezervni skladbi. Bomo videli, kako uspešna bo prva rezerva Brigita Šuler (na sliki). www,rsdiocelje.coin 5. BABYBABYBABY-JOSSHDNE {3} 6. EYESONME CEUNEOION {1} 7. STOPANO$TARE-ONEREPU&UC(2} 8. H1XDTHATM0MENT-lUTRlClAMd^ {3) 9. mGIRLISMINE-MICHAa JACKSON WTÏÏiWIllIAM (t) 10. HEIPI£SS WHEN SHESMilfS-BACJCSTBEFTBOYS (&} DOMAĆA lESTVICA 1. Pl£Š'-TRKAJ |6) 1 LUNA-NEXYS (4) 3. VFmUAX-NElSHA {4} 4. ŽMMVVEfll-GUŠTIlNPC^NA (2) 5. ZGORIČKEGAVPIRAN-CARPElD^EM&VlADOKftESUN 6. f>f^TlŽ NUŠADEREK)A (3) 7. NAZAJ-MURAT^ JOSE FĐ^T. Be^ (5) 8. NAUNUI-I.C.E. (1) 9. VSAKNtIVDAN-IVASTANIČ jI) 10.TVOJAS0tfCA-ZEU$ (2) PRBMiMiAZATUJO LiSTVICO: LOVEISREE-SHBYlCnOW DONISTDPMMUSIC- RIHANNA PfiEOiOQA ZA DOMAČO LfSTVICO: KJESE VSfUSTAVI (imilGlH)}-lARAB Nagnianca: filsn Ptetar, Potmks 78. Cefó M^ Janjić. Komf»le 203b. Store Ndgr^eraa dvigneta kaseto, lojo podstis ZKPHTVS. na oglasnem oddelku Raáa Celja. Ldstvicû 20 vroâh lahko poskišate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKIH 6 plus 1. PRIWUAMOZAPRAZNHŒ* ANSAMBaOOlTi (2) 2. KAAAVT« 6. i^ruar: Aspekt med Luno in Marsom prinaša nezadovoljstvo v čustvih-Ničesar ne delajte na siTo. Zastavite si izzive in jih skušajte preseči. Bolj prijeten in umirjen bo večer, ko se bodo tudi občutki nelagodja razblinili. Četrtek, 7. februar Prazna Luna v Vodnarju in deiru mrk nastopi že malo po polnoči. Najbolj bo to vplivalo na rojene v Levu in Vodnarju. Zaradi prevelike občutljivosti se potrudite za zmernost, velika previdnost v pogovorih in prometu- Dan lahko prinese stresali povzroči nepredvidljivo ravnanje- Skušajte se držati ustaljenih pravil in ne pri-čakujte preveč. Lahko ste zelo razočarani- Astrolo^nji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, biol^raplje, regresije astrol09lnjd.gordana@$ío{.net WiVw.Qordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm; 041 519 2$$ napovedi, primerjalna analiza 3slrotoginja@dok)res.âi www.dolores.si Novosti iz Detroita Detroitski avtomobilski saJon spada všopek največjih tovrstnih prireditev na obli in glede na pomembnost ameriškega trga> kjer letno prodajo približno 16 milijonov voziU je jasno, da se ga udeležijo skoraj vse avtomobilske hiše. LeioSnji je bil (morda) v znamenju prebujajoče ^e ekološke zavesti tudi na drugi strani Atlantika» kar pa |e vendarle treba jemati z nekaj rezerve. Chrysler, ki je v rokah zasebne finančne skupine Cerberus, je postavil na ogled ecovoyagena, enopro-storca s Štirimi sedeži, za pogon katerega naj bi skrbel elektromotor, ki ga je mogoče priključili na običajno elek- Flskerkamia Cadillac provoq irično omrežje. Je pa seveda vprašanje, kdaj se bo avto pojavil na trgu. CadOlac provoq je ta hip študija, gre pa za avtomobil, ki ga poganjajo gorivne celice, dodatno energijo oziroma moč pa daje elektromotor na litijeve baterije. Stalne moč: je za 88 kW. elektromotor oziroma litije va baterija zagotavlja dodatnih 60 kW, Sicer pa je provoq nekakšen mešanec med Športnim terencem in karavanom. Fisker karma je ime, ki na ameriškem trgu ni pose bej znano, se pa za njim skriva nekdanji oblikovalec angleških aston martinov. Karma je na pogled sicer štiri-vratni kupe, ki ga poganja t. i. priključni hibrid {elektromotor, ki ga priključiš na električno omrežje}. Kot pravijo. naj bi karma do 100 km/ h pospešil v 6 sekundah, z enim samim polnjenjem baterije naj bi prevozil do 80 kilometrov, kar naj bi biîo dovolj za običajne, torej vsakodnevne vožnje. Kot pravijo, naj bi se avto na trgu pojavil konec prihodnjega leta, stal bo približno 80 tisoč dolarjev. Švedski Saab ima v ZDA oziroma v Severni Ameriki razmeroma veliko kupcev, zato ne pre- seneča, da je v Detroh pripeljal koncepino vozilo z oznako 9-4x biopower. Avtomobil za pogon uporablja mešanico etanola in bencina; pridobivanje tega pogonskega goriva naj bi kmalu postalo bistveno cenejše, kot je zdaj. Sicer pa se bo ta saab vozil v razredu manjših Športnih terencev, nastajal pa naj bi v ZDA. Skiro Skiro do.o., Latkova vas 214A, 3312 PRESOLD Tel.:+386 (0)3 703 12 20 fax:+386 (0)3 70312 21 ... sedaj na novi lokaciji v Latkovi vasi! traJcifir, inUcAtj duAH^, toi^rtyaJl, csibnA ifCziiA uc skuter \ ^ dlb l/se. urite-, ZDA znova v vrhu Ogljikov dioksid je eden največjih sovražnikov okolja in zato je razumljivo, da se pojavljajo številne statistike o različnih emisijah. Tako so zdaj izračunali tudi, koliko kilogramov C02 v povprečju proizvede udeleženec v prometu v letu dni v posameznih državah. Po tej statistiki so znova v ospredju ZDA. Tam naj bi vsak prometni udeleženec v letu dni v zrak spustil kar 7.472 kilogramov C02. Precej zaostaja Francija s 3.419 kilogrami, sledi Irska (I) z 2.561 kilogrami. V Veliki Britaniji je ta vrednost 2.382, v Nemčiji pa 2.117 kilogramov. Kaj pa Kitajska in Indija? Na Kitajskem v letu dni spusti vsak. ki se pojavi v prometu, v zrak 342, v Indiji pa 51 kilogramov C02. PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Nemčija z minusom Če slovenski avtomobilski trg v lanskem letu beleži pluse, na nemškem, ki je največji in najpomembnejši v Evropi, le ni tako. Novembra so tam prodali 283 tisoč vozQ, kar je bilo za 0,7 odstotka več kot novembra 2006. Toda na celoletni ravni je bila prodaja manjša za 12,7 odstotka. Kot je to že dolgoletni običaj, ;e bil tudi novembra najbolje prodajani avto volkswagen golf (2Î tisoč vozil), dnigi je bil VW passai, tretja pa Oplova astra. V družbi IflDIUA PERLES, d.Q.o., že 70 lel razv^amo^ proizvajaoio ter tržimo profesionalno m liobi električno ročno orodje 1er komponente za zahtevne iiidaslrijske ř^^rnecte. Svoje izdelke tržimo z globalno uve> ijavljeiižini bla^sovnimi znamkami lëkra ERO. Perle» of Switzeríantl ter Hidría. Kot del Blovetiâke Kitro rastoče korporacije H idr i A imamo uaSo tržno mrežo razpeto od Ekvadorja« Peruja. Kolumbije« Zdmženih držo^* Amerike id Velike Britanije, vse do Švice« l^ljakf, Ruâje, HrvaSkť, BoAue in Herce^vine ter Srbije. VWgoK Zavedamo se, da so ljudje naš največji kapttdl, zato svo] uspeh gradimo na Inovativnosti, niar^u ter rasti in razvoju posameznika. K sodelovanju vat}irrio dinamične, kreativne, ambiciozne In visoko motivirane sodelavce (m/2), ki 2elijo kreirati, sooblikovati in uresničiti svoj osebni potencial v okviru timov in potreb rastočega podjela. Priložnost ponujamo: POSPEŠEVALCU PROOAJE - K0MERCIAU5TU Opis dela: Pospeševanje prodaje in prodaja na območja Štajerske in Korolke, delo na terenu Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo: « V. Stopnjo ekonomske, tehnične ali druge ustreme smeri • Eno leto delowiih izkušenj na področju prodaje • Zaželeno znanje angeškega In srbohrvaškega jezika • Tehnično poznavanje stroke • Komunikacijske in organ}2BCijske sposobnosti • Veselje do dela z ljudmi • Samoiniciativnost • Samostojnost • Natančnost • Odgovomosi • Vozniški izprt B kategorije Vase priložnosti: • Strokovna in osebnostna rast v dinamičnem mednarodnem poslovnem in inova^vnem oKoiju • Kreativno cielo v tirnih • Možnost strokovnega razvoja in izobraževanja • Stimulativno nagrajevanje in napredovanje v skladu z rezultati Svet priložnosti Zainteresirane kandidate vabirrw» da nam svoje prijave z življenjepisom, delovnimi referencami ter dokazili o izobrazbi v S-ih dneh posijete na naS naslov: Hidria Perles, d.o.o., Savska loka 2.4000 Kranj ati oo elektronski pošti zaposIítev-perte5@h?dria.com. m MALI OGLASI - INFORMACIJE □ OiivetMo MiočnBram ilQ««8Q NaroMU Novega tetírikB boste fahko naroćntSke uoodnosd - 4 male oglose ir Novém éedhlku do M besed bi .testttico na Řodlu Celle - izkUuCnossNrajonaroCnfitofcariSco. narodUšlco pofoírrico odroma z osebnim ckAumentom naroćnika Noveea tednHca. Netakorfitene usodnosti se ne prenesejo v ncisledn|e letof ŒUE, 7 km \rm prodam ufsjeno, v»tftvQ, som«tojno hlk, 34{) m^ no lepí m-gledni M, 412 m^ zmt\m In podkle-teno bninarkc, možnosl nodgradnje, 1.300 m^ zsmljisio. Ceno po dogovoru. T^on041 imSl SCO POSLOVNI pfíKlí^, príHióil 80 m^ sforo mestno jedro Zoloi, možno preureditev v slQnovonje. svoj pcrkimí prostor, prodom. UlefonOSl 266-281 516 PRODAM GOLF íVsII ],% iBtnik 2001, temno modre boive, prodom. Telefon 041 761^46. 496 KUPIM 0S£6NI ovto, od lelnib 2000. kupim. Telefon 04170M97. 522 KOSimiCOGospordo, dvojní rez, sf^drovlić-nim dvigalom, prodam. Kupim traktor Zetor 5211 ali 6211. Teiefon 041 324-256. è5Q TtAQfl obrorôlnik Puttinger 220 prodom za 350mTeloíon 041311-764.157 POSEST - odltiip VBse nepremičnine - cenitve nepremičnin ' vpi$i v zemljiSito knjigo • posredovanje, svetovanje in varen prenos lastništva pri nepremičninah - setteva kupopnidejniii pogodb in urejanie potrebne dokumentacije PRODAM Prow»»t s nepremiĆAlnattri na| bo a«to sai^ajt* Mm. Telefon 041 601 555 STROJI PRODAM lASKO. Poslovrà prvstorsstQnovQnjm zelo ugodno prodom .Telefon 0416434)]{l. icn LOKU v Vrtnki v CeljU; velikost 33 m^ i vsemi sogicsji, ugodno prodom. Telefon 031 260-142. 430 KUPIM XROZNO bnino, 20 (lidtov, prodam. Telefon 040621-332. 4i3 IKAICTOR John Dere 1640, spretni kordon in hidravlika, prodam. Telefon 041396-1Û5. 441 NAIOADAIKO Sip ^mpeter, 15 m', sodilec krompirja, s priključkom in pukinik Tajfun, prodom. Telefon 040 660<934. 509 StLOPUKAlNIK Sip, z motoqem, prodom. Telefon 031225^42. 437 ■•«I® TEL 03 S4S1-006 041 TAKOJ vselpvo monjšo fuo, vetikosti 115 v cental loko, prodom, ceno 139.500 EVR.Teyon041 389-238. H]$0, starejšo, z nekoj leflilja, v Oragi, prodorno. Telefon 03U6{KI82. 448 parceu v Bukovju in Voducoh prodam. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 541-0067. 499 STiUlEISO hHo, na relaciji (elje^ojmk-lju-befno oli okolico, kupim 20 gotovino. Telefon 041 672-374. \49 PARCEIO, v Ceiju oli bližnji okolici, nujno kupim. Ploiila v gotovini. Telefon 041 352-267. 149 VIKEND zidonko oli poneioza h^, lokoala Cel je<^kolica do 20 km, kupim. Telef^ 041 397-211 279 MAHiSO, novejšo hišo, v okolici Braslovč, Polzele, Šempetra, f reboldo, Zob, kupim. Telefon 040 215^03. Žt4 MANJŠO, stored hBo, v ok^ b^m. Telefon 040 542 110. 4d2 KMETIJSKO zemljišče di kmoHjo, vCeliu m okolip, kupim. Telefon 031 705- 680. 460 OBIŠČITE NAS NA NOVEM NASLOVU. Spoitovarii kupci, s 4. februarjem selimo ponudbo Teletrgovine Celje s Cankarjeve 4 v Mobitelov center na t^ariborski cesti Za vsakf§ne informacije o ponudbi pa nas lahko tudi pokličete; 03 425 01 11 aii 041 700 206. Telekom Slovertye ODDAM SÏANOVAHJSKO hiio v A;na77Â00 Eun PíTflůVČf • c»nlr. slawnranjska hiâ , shipni bcvaliu ptivriine at ISO m'. L1970, parcela &50in'.ul;obv]dr2svan9. ^in. kanfr' luacija urai&na. ctna lAS.OOO EUR, pfoduno. Če prodajale ah kupuiate napromièniiu, vam uredimo vsa poiraboo ta varan in lahflfljt pranaa laslninske provice. KUPIM GAitSOHJQiO, enos^ oli dvosed đono-vonje kupi resen storejii par brez posrednikov. Koalo lokoj. Telefon 041 5154^7. $854 OVOSOBNO oli tmobno slonovo nje nujno kupim. Ptočlo v gotovini. Telefon 031 321-946. i4d OAKSONJERO oli enesobno stanovanje ku-(»m 20 gotovino. Resen kupec Telefon 041 727-330. i49 STANOVAKJ! v Celju, brez posrednikov, z gotovmo, kupim. Telefon 041711M77. 334 EKOSOBHO stonovonje v Celju kupim. Tele-fon031 685498. 466 Dvostdr)ovanjska hiSa na čudoviti lokaciji v škoQi vasi. stars cca. 30 let,216m',2lS.ÛOÛeur www.tqK.s Informa«)]«. 041 $i3 3/6 Jooođif Tfd 0 o.LIIKaW DfvtaeK.MOOCa» ODDAM ŒNTEKelie. Popobomo obnovljeno, nod-stondardno trisobno monsordno stono-vanje, delno ^remljeno, oddomo. Telefon (03) 4265-152. 446 DV0INP0LSQ8N0 prenovljeno stonovanje, 60 m^, v Novi vosi vCelju, pritlimo, 300 EUR/mesec, Šest mesecev predplačilo, oddom. Telefon 041708-915.040 225-230. 4£6 NAJAMEM ENOSOBfKI stanovanje ali gononjero, v oko-lid Žalca, nojomemo.Teiefon 041 981-167. ž 19 HM PRODAM RABLJENO poliištvo za tmobno stonovonje, s kuhinjo * pec, štedilnik, dek. in poni-valno korito, prodam.Telefon 041399-347,odl1.urenaprej. 402 KOTNO kuhinjo s koritoni, ^ilnikwn, bio-dilnik, TV, mizo in 6 stolov prodom. Telefon 040 669-481 45i ODUÔIO of^mnjeno peć Kupper^uub, na frdo gorivo, 40"60, pnmernozo ogre-vonje in kuhonje, prodom, možno tudi doslovo. Telefon 031 560-2$6 ass ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o. RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKUC ■ PRODAJALEC PREKVAUFIKACUA (po končani poklicni šoli) ■ EKONOMSKI TEHNIK Pn PROGRAM (po kondani trgovk šolO VPIS BO 14. FEBRUARJA 2008 OB 1$. URI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA, d.0.0., Celje ■ EKONOMIST tnfónnatfvní dan bo v petek. 15. ^aiarja 2003, ob 16. un in v soboto. 16. febaiarja 2008< ot> 9. uri. " POSLOVNI SEKRETAR informativni dan bo v p«tek, 15. febaiarja 2008, ob 17. uri in v soboto, 16. febaiajja 2008. ob 9. uri. PRIJAVE: ABITURA, d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428-55-30 in 03/428-55-32 POMIVALNI stroj (lektrolux, prostostojeô, štor 2 leti, 45*60" 05, ugodno prodom. Telefon 031 S77m 46i SXKIIU1} omaro, kombiniran hlodilnik, pralni stroj Gorenje, lepo ohmnjen, možno dostavo, prodom. Telefon 041 945-589. 482 MASAŽKO mizo, preflosQO, novo, upo-kirono, zelo kokovosino, 16 kg, ugodno prodom. Teleion 041 628-666. ž 18 ODDAM GARAŽO no fludinji, nosproti dvorane Zlo-torog, oddom.Telefon 040 232-554. 503 GRAD MATE PRODAM DRVA, mekno, krotilo iogooo ter dolgo v hlodif),zdostovo, prodom. Telefon 040 2TT-346. n DRVA. okocijevo, v goleh in okodjeve stebričke, prodom. Telefon 040 211-346. n SUHA bukovo dfva prodom. Telefon 051 381-260. 3d4 SUHA hrostovo drvo, možno dostovo, t oblid Vojniko oli Fronkoíovega, prodom. Telefon 041 932-160. 469 KUPIM ZIDNO storo opeko in stresno staro opeko bobrovei kupim. Tefefon (02) 616-2323,041 641-365. p PRODAM nemške ovčarje, mlodiSte, ostokrme, bfez rodovnika, cepljene, rozglistene, odličnih stanov, prodam. Telefon 041 966-252,5869-299. 236 JARXIŒ. rjove in črr«, pred n»no^, pnido-jomo no formi R^ pn ^p^. Spreje» momo rudi noroolo zo enodnevne bele iMconce in kilogrami pik'ance zo dopi-tonje. Telefon (03) 7D0M46. 310 Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE HUDINJA Mariborska 125, 3000 CEUE razpiSLfje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice KandidatMa mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izot^raievanja -ZOFVtiUr, L RS. St. 16/07-uradno prečiščeno besedilo). Kândidati/^e morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dnjge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandiddt/-ka bo imenovan/^ za mandatno dobo 5 iet. Predviden začetek dela bo 1. 7. 2008. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (po-trdilao izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega ciejanja, ki ae preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trganju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradf kaznivega dejanja zoper spolno necJo-takljivost, program vodenja zavoda) s kraMm življenjepisom ter dosec^njimi delovnimi izkušnjami pošljKe v 8 dneh po objavi razpisa na nasfov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE HUDINJA, Mariborska 125, 3000 CEUE^ z oznako »Prljava na razpis za ravna« telja/ ravnatelji co KandidatiMe bodo prejeli/^^e pisno obvestilo o izbiri vzakoni-tem roku. MALI OGLASI - INFORMACIJE GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 m Do 36 meseciv ea osnovi ODj pokojnine in vašega voirla PE CiUL U1. XIV. dhrizjj« t A, 03/«2$7000 K MURSKA SOBOTA. Stancti Kosmina 18,02/S21 30 00 PC MARIBOR. Pailnansk« 3*5, 02/2341000 PE Slovtnj GndMi Aonhdvt r. Û2/8M 2000 ^ ~ BONAHNTÏûjj., $lov«nftti427,1000 Liubljana NUMERO UNO KREPITI DOlOLETUVSiZAPOSlIKE, IVDI ZA DOLOČEN ÍASnUPOROiEHa DO 50 % DbrameniWe, slors obveznosti ntso oviro. Krediti no osnovi vozilo in ÍEosíngi. Moínosi odptočilo no položnica. Pridemo ludi rio dom. NUMERO UNO fta&vf t-fi., MAnkL« kO, 22. MarJbo« tel.: 02/252*48-26, 041/750-560 VEĆ kokûvo52nih pro»<0v, (t ticih od 30 do ISO kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 04) 655-S28. U PRAStĆE, od SO do l&O kg, hronidfie z tfomoco hrano. mozM jezakolin dosto-vti na dom, zelo ugodno prodocno.Iele-fon03U07-419. Š19 PSIČKI mnondie, sfora dva mesecQ, srednje rosH, prodom. Cono simbolično.Tel» (on 041 67^73. 393 BIKCA sin>entob, težkega 120 kg, prodam. leWon 031 575-777,(03)5808-057. $94 medlaffn kom d.0.0.. Dunajska M. Uu&Uana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non^p REALIZACIJA TAKOJt!! GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII UPOŠTEVAMO ISEVAŠE PRIHODKE, POPLAČMO eiOWE. IZVRŠBE« DRÛBE. RUBEŽE. mtHl ZAVJtfGVAlJIlŠKE. DAVČME. STEČUNE IN DRU8E OSVEZNOSn. trite tt 481 » SI, «H Ul »1 KI tU 15B M Htu9MM UnUii. ZnriKU n, Ivfbor 8EIÍNSXE F^onsoije. brez rodovnika, pro^ mo. Ceno po dc^ovorv. Telefon 051 362-125. 477 ZKEBCA« slorego 6 mesetev. zelo priložen, ugodno proda m. Telefon 041 527-070. 480 BRLiEtelke, krove po i^ri, bikie in teli&e simenfalce, težko od 120 do 300 kg, ugodno prodom. Telefon 031664-293, 041 527-070. 480 TEUĆKO simentolko, storo 10 dni, prodom. Telefon (03) 5731-026. 49a KRAVO, broio 6 mesenv, bikco, tezkego 130 kg, tilidco simentoiko, lezko 250 kg, p{odam.Telefon (03)5790480. âsa BIKCA J50 kg, pro^m. Telefon 041743-685. 513 TEUCOsnnntolko, $loro 14 mesecev, primerno za »pripust« oli nadaljnjo re|o, prodam. Telefon 5792-266,031 39V 152. 528 POTREBUJETE DENAR irkMETIJSKI PRIDELKI IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 Žnidfir's Celje. Gosposka ol. 7 ^Ctelid:, od 120 kg naprej, prodam.Tele> fon 031 858467. 4d4 PRASJĆA, 120 kg, ftranjenego z donvco hrono, prodam. Telefon 041 794-136. 464 TRKE simentoike, bfejo 6 mesecev, 500 kg, teličke, od 200 do 250 kg, prodom. Možna tudi menjavo. Telefon 5775-126,031 467-862. 466 TEIĆKO slmentalko, sftro 8 tednov, primerno zo piem« in bikca simentoko, forego 25 dni, prodam.Telefon (03) 5740-454,041 299-604. âeo PROSIGNAL, Diližba za varovanje» di0*0»« Kersnikova ulica 19. 3000 Celje zaposli delavca na delovnem mestu VARNOSTNI TEHNIK Kandidat naj Ima končano V. stopnjo izobrazbe in poklic elektrotehnik - šibki tok. Prednost imajo kandidati, ki so opravijali dela montaže in vzdrževanje šibkotočnifi naprav na terenu. Družba nudi pomoč pri pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) varnostni tehnik. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Svoje pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave prostega delovnega mesta na e-naslov jnfo-@prosignaLsi ali po redni pošti na nas naslov. Izbrane kandidate bomo povabili na osebni razgovor. Srečno in varno! Podjele KEAf d«o«o»r za svojo enoto AQROKEA tokarje - Šentjur razpisuje prosti delovni mesti: 1. PRODAJALEC za delo v trgovini Pričakujemo; ustrezno izobrazbo trgovske ali kmetijske smeri - komunikativnost, veselje do delaz strankami - zaželene so delovne izkušnje 2. PRODAJALKC-SKLADIŠČMIK za pomoč v trgovini Pričakujemo: Komunikativnost^veseíjedoúelazstrankami • zaželene so delovne izkušnje Delovno razmerje bomo ženili za določen čas z možnostjo zaposirtve za nedoločen čas. Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. st^ 041 -628-280, g. BoStjan. Rsne ponudbe pošljite v 8 dneh na nastov: KEA, d.o.o., Lokarje 1a, 3230 Šentjur www.radioceije.com PRODAM ME^NO belo vino prodam. Telefon po 14. uri, 041 809^71 404 KRMO v kockah pndam. Cene po dogovoru. Telefon 041 85Í351. 4S3 KRMO v rozsulu prodom. Telefon 4270-200. 467 NARAVNI ko^njevhi cvet^ćm med, dobrega okuso, ugodno prodom, otftt> po2nanstev Je bllo v preteklem letu 9klen|enlt) z naio pcmoijo. Letœ k»-že, da|ih bo áe već. Žanína po^chy valriica za vu Qer^raclle. Zaupani*. Dolenja vas 85. Pretnid. 03/57 26 319. 031 505 49S. 031 836 376 SIMfATIŒN, 384erni rno^i, izobmien, 190 m, želi pňjoteljito. Telefon 041 248-647; wvrw.supen3lan.si, 465 PO^NA, 48-letno žensb zeli prijoteljo. Telefon 041 248^47; www.supero-lon.Si. 465 liČEMO osebo 2 iiiiusnjami v direktni pro-do[i. Delo dopoldon, vikendi pro5t>. M^ dicol tme, d. 0.0., Maistrovo ul. I6J240 KamniL n 2 noMin letiMTi sprejimiM 6 uiejtniti o»Bb trniorema hi redno. Pogoji vomllá izpit &4cetagori|e.2a£eiekiali^. Iníonne-eije poft.dopet. od 6.00 do U.30. Jeho-ma, d.o.o.. Mariborska 144.3000 Celje. Telefon Od ZAI^)SLlMI)el tehnika elektronko oli dek-Tríko^ z í^usrjomi zo nostavljonje stTojevv proizvodnji. Koćevar&Piermo-tron, i 0.0., Looca 65 d. Polzelo, telefon (03}5701-22i041 754J65, ^^7 řRIMOlNemec, i. p., SedRii3,3270 U&o zoposli vozni ko knmiona. Telefon |03] 5640043,041 625-913. AGM Nem«, d. 0.0., Sedroz 3,3270 Laško zaposli kuhorjo zo delo v restavraciji in piceriji Aqua Roma, Rimske Toplice in Guihrer, Dol pri Hrasiniku. Telefon f03) 5648^41,041 322-889. 6O6 Bšcemo osebje ta delo v restavraciji. Umela, d.o.o., Trubarjeva ul. 5, 327DLjlko. lel. 03 734-33-16 ali 031 304-021. ACM Nemec, d. 0. o., Sednž3,3270 LaPca zoposli notakorjo za delo vfestovroii ji in picenp Aqua ^omo. Rimske Topike in Gulivec, Dol pri Hrostniku. Telefon (03] 5648-841,041 322-889. 006 A6M Nemec, d. 0. 0., Sedrož 3, 3270 Loško zopo^i dsHiko no kopolišču in v restavraciji Aquo Roma, Rimske Topli-ce.Telefon [03) 5648-841,04} 322-889. 506 AGM Nemec. d. 0.0., Sedrož 3,3270 Loško zaposli strojnika gradbene mehonizacv ie. Telefon (03) 564^43, 041 625-913. 506 ACM Nemec, d. 0.0., SedrQz3,3270 Luško zofusli gradbenega delovco. Telefon (03)5640 a v naših srcih vedno boš ostaia. V SPOMIN 4. februarja 2008 bo minilo leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARTINA DUH iz Rakovca {9.10.1937-4.2.2007) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižgete sveče. Njeni najdražji Kako sreCni bi mi vsi tvoji biti, če bi z nami Živel Še d. Tbda kruta bolezen od nas te je vzela, v nas večna ljubezen bo do tebe živela. V SPOMIN 3. februarja bo minilo 5 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi FRANCI BRECL iz Laške vasi nad Štorami Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi 428 •iiv J ROJSTVA Celje V ceJjski porodnišnici so rodile: 23.1.: Nina K0CÍPERÍ2 Celja - deklico. Kaja DOSEDLA iz Ponikve • dečka, Mateja LEBER i2 Vojnika • deklico, Nejra SMAJLOVIĆ iz Celja • deklico, Lucija KRAČUN iz Loč - dečka, Lucija DERŠEK iz Petrovč • dečka, Sabina GORUČAN iz Celja - dečka. Jasna VOVK iz Vitanja • deklico, Mojca ČEBULAR iz Celja - dečka, Alenka BREŽNIK iz Vojnik • deklico, Barbara ROMIH iz Stor - deklico, Nataša SMOLE VOČIČ iz Oplot-nice - dečka. 24. L: Marija KRAMER-ŠEK iz Vojnika • dečka. Mojca ZAKRAJŠEK z Dobrne -deklico, UrSka LIPOVŠEK iz Petrovč • deklico. 25.1.: Vaierîtina KLOPČlC iz Nazarij • dečk.1, Lidija BOMBEK iz Zreč • deklico, Petra VEZJAK iz Loč - deklico. Monika CERAR z Vranskega - deklico. 26. !.. Tanja ROVŠNIK iz Braslovč - deklico, Ana JEVŠOVAR iz Šentjurja • deklico, Klavdija PINTAR iz Ce-Ija-dečka, Klavdija ŠESERKO iz Šentjurja - dečka. Xhejla-ne BALI iz Šoštanja - deklico. 27,1.: Silva DIMEC iz Šempetra • deklico. 28.1.: Klementina KREBS LZ Luč • dečka, Katarina JUVAN iz Laškega - deklico, Romana KUNŠEK iz 2alca • deklico, Aleksandra JAN LEDL iz Vojnika • deklico. KiPROKE Celje Poročila sta se: Jože STANKO iz Velenja in Edith KRULEČ iz Celja. Velenje Poročila sta se: David DE COSTA iz Velenja tn Barbara SEVŠEK iz Šoštanja. SMRTI Celje Umrli s« Ivana POTEKO iz Petrovč, 79 let. Stanislav ŠIMEC iz Sentjuna, 79 lel, Frančiška KRAŠEK iz Spodnje Rečice, 94 let, Vladimir FRIC iz Ljubnice, 75 let. Barbara ROMIH iz Šenlruperta, 84 let, Jurij PRESKAR iz Spod-nje Ponkvice, 87 let, Frančiška MASTNAK iz Žalca, 78 let. Adolf BELEJ iz Šmihela, 77 let, Alojzi) ŠTUKEU iz Šentjurja, 71 let, Branko BANFiC iz Zabukovice, 73 let. Marija JURKOŠEK iz Celja, 62 let, Ivan BREŽNIK iz Jankove, 63 let, Jožefa NOVaCAN iz Celja, 68 let, Udislav VODENIK iz Celja, 81 let, Franc KOŠEC iz Celja, 82 let. Štefanija OVČAR iz Homca, 72 lei. Doroteja PAJIČ iz Celja, 63 let, Marija AUBREHT iz Lember-gapriNovi Cerkvi.88 let, Silva JEJČiC iz Celja, 82 let. Marija GRABAR iz Celja, 91 let, Zorislav CORJAN iz Vojnika, 86 let, Janez STRMOLE iz Celja, 73 let, Leopoldina BRE- »Samo tisti zaslužijo spomenik, ki ga ne potrebujejo; to so tisti, ki so si postavili spomenik v spominu ljudi. V SPOMIN PEPIJU (3.2.2006) in MAJDI (16.11.2000) KOVAČIČ Spomenik, ki sta ga v naših srcih pustila oči in mami v vsakem trenutku naših življenj, postaja večji, obsežnejši in bogatejši. Hvala vsem tistim, ki ga skupaj z nami negujete in odkrivate njegovo razsežnost. Zagotovo bomo skupaj odkrili Še marsikaj. Katja, Nataša in Tonika 5ÛS li ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živel, je odšel k večnemu počitku dragi ata MATEVŽ RAMŠAK Iz Podvrha pri Braslovčah (21.9.1918-23.1.2008) Ob smrti našega dragega očeta se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki ste nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, Žalujoči: Toni, Jožica, Martin, Katja, Tbni, Lojzika, Izidor ZAHVALA V 91, letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek FERDINAND ČRETNIK s Frankolovega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala patru Branku za lepo opravljen cerkveni obred, dr. Prazniku, pevcem in ge. Albini za izrečene besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi 470 MEC iz Celja, 89 let, Robert KONČAN iz Celja 75 let, Franjo HAŽIĆ iz Celja, 57 let, Franc ŠOUNC z Ljubečne, 68 let, Ivan Franc BUKOVŠEK s Svetine, 67 let, Marija DEMŠAR iz Celja, 91 !et. Velenje Umrli so: Anton KOPRIV-NIKAR iz Zreč, 72 let. Stanislav DELOPST iz Šoštanja, 79 let. Terezija DREV iz Smaçtnega ob Paki, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli sta: Neža KROFUČ iz Prožinske vasi, 97 let, Flo-rijan ČERNOŠA tz Male Pristave. 89 let, Vincenc ŽOL-GAR iz Sodne vasi, 71 let. Justina SLEDIČ iz Donačke Gore, 94 let, Stanislav NOVAK iz Loga, 54 let. Kdo pozabil bi na grob, v kaierem zlaio spi srce. ki neskončno nas ljubilo dû poslednjega je dne. V SPOMIN Mineva že peto leto, kar nas je zapustila vsem draga MARICA OZIR (23.L 1924-12.5.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče, darujete za svete maše in molite zanjo. Vsi njeni Oziramo se tja. na hiŠni prag, kjer tvojih, prijaznih besed deležen bil je vsak. Srce tvoje več ne bije. bolečin več ne trpiš, nam pa iaiost srce trga, solza Uje iz oči. dom je prazen in otožen, ker le več med nami ni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedija, strica in bratranca FRANCA OŽIRJA iz Kostrivnice na Kalobju (30.9.1924-19.1.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše, za denarno pomoč še posebej ge. Olgi in g. Milanu Andeliću. Hvala g, župniku Petru Orešniku za opravljen cerkveni obred. Hvala g. Alojzu Jevšniku za ganljive besede slovesa, kalobškim pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebni službi Žalujka za lepo opravljeno zadnje slovo, za oddano Tišino ter cvetličarni Majda Mauer za lepo in hitro izdelavo vencev in ikeban. Hvala vsem, ki ste vodili molitev rožnega venca v vežici. Hvala sodelavkam TP Resevna Šentjur, ZDCÎV Celje, DI Kalobje in sodelavcem Cinkarne Celje. Hvala vnuku Janku Planku za ves irud, skrb in pomoč njemu v zadnjih letih življenja. Hvala patronažni službi ZD Šentjur, še posebej ge. Olgi za spoštljiv odnos do starejših in lajšanje boiečin v zadnjem letu. Hvala dr. Goranu ŠiJjaku za hitro ui^entno pomoč in ekipi urgence Reševalne postaje Celje dne 12. decembra2007 ter osebju na oddelku interne intenzive Splošne bolnišnice Celje za ves trud v zadnjih tednih življenja. Še posebej hvala vsem, ki sce ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem» ki ste nam bili v oporo v teh težkih trenutkih, V globoki žalosti: sin Franci, hčerki Marjana in irma z družinama, vnuki Janko, Meti, Simona in Drago z družinami in Daniloz Jelko (er pravnuk! Urh, Maja, Aleksandra, Anja, Nika, Žiga, Žan in Emmanuel 456 Odhajaš lahko, odšla ne boš nikoli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in orne JOŽEFE ZUPANČIČ Iz Gorice pri Slivnici 25 se iskreno zahvaiiujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, se poklonili njenemu spominu, jo pospremili na zadnji pod. sočustvovali z nami, ji podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Šramlu za tople besede slovesa, urbansk^ cerkvenim pevcem za ganljivo petje in so* sedom Lesjakovim za vsestransko pomoč. Žalujoči otroci Vida. Andreja, AUonz in Albina ter vnuki 507 kino 22.00 Max klub Velenje PUUVETTUà KínwutOBrafi ú prídrfaimo prtvíco do ipramtiiát propiina. EsinUíu • fBtm a domov TSIQ 1530 175a 2010.^255 PúŠSftM 1200 tfi.ĎQ. 18.00.2a00.22.00 Potltdnji logíja 19.70 Jftz, lofoodo le.as. 18.«. 20 55. 23.00 Wié poaUjonii: kníiflt sfcmno«1j 1230,18.10, 20.50.2130 PeuEap ziiói 18.40. Anwniki QongsUf ]1.1D 14.^0.17.40. 2100 AfíBft pnrtí pndttoiiu: nkmm Zm.23J0 Pontod vBosní 17.0a 19.00 Pokor» 13.00, ia20. 2) 20 LEGENDA: predstave » vsak dan p/vistBvesovperdiàisûèoO ofBdgTBvgaovttbQtûinwddiQ METROPOL 1S.00 20.DD }8.00 20.30 20.00 20.00 PETEK Tf^kíSwB nifichBol Clayton SOBOTA MídiBol Qtylm N£DEIJA Midiaal Qayum SREDA Nadzor SLOVENSKE KONJICE 18.00 20.00 18.00 20.15 20.00 PETEK M Ptt^iifi zoftrii SOBCTTA PftaTov z^ Sivfi NEDBJA Patafiop zajtrk prireditve K1BC1.2. 10.30-11.30.16.30-17.30 MUZÉ^ _noyejSe zgodovine Celje_ Demonstracija obrti: zlatar predstavlja se Miroslav Boháč ^00 KnjiMca Vejenje. čitalnica Fraud Horvat: Afriške živali predavanje za osnovrwSola 16.00 Medobčinska splošna knjižnica 2aJec_ dr. Jože Hribar» Breda Veben Rudanka dediščina Zabttkovi-ca-Liboje predsiauiiev kr\jige 18,00 Tfebaije, muzeja Store Andrei Voh: Niihove podobe otvoriiev fotografske razstave 19.00 GaJerija sodobne umetnosti Celje___ Herman Gvardf ančič: Risbe Gtiforitev razstave akademskega sUkarja 19.00 Knjt^caLaSko_ Ludvik Jev^aiak: Astronomski pogled na svet predavanje in predsiavitev knjige Clej jih, zvezde 20.30 Velenje, dvorana Centra Nova Boško Petrovič trio AbonnrnKUib www.novitednik.coiti Partibrejkers koncert SOBOTA« 2.2. 8.00-12.00 SrediSče Golovelj Kmečka tržnica 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 15.00 Kulturni dom Braslovče Pustno rajanje 16.00 Leveč, dvorana gasilskep doma_ Pustna likovna delavoica za malčke 2 ra|aA jem 19.30 Dom kulture Velenje. Ibne ParlJ|ič: Partnaski odno» Prešernovo gledaUŠče Kranj, Zeleni abonma in izven 20.00 Kulturni dom Šentvid_ Pustovanje z ansamblom Gof ski cvet 21.00 Local Celje Veliko piistovanje IIKDBJUt3.2. 10.30-18.00 KS Gotovlje Obisk pustnega sprevoda bolnim krajanom na domu 14.00 Ulice LaSkega 10. pustni karneval 14.00 Kulturni dom Letu I_ Otroška maškarada s čarovnikom Gr^orjem 14.00 POS Trje Pustno rajanje MNEDaJEN.4.2. 18.00 Knjižnica Rc^kaSiatma, ňtalruca_ Andreja Pšeničný: Na visokih petah predstaviievknji^indjiiff}sreùi-nje bralne značke za odrasle 18.00 Dom 11. slovenskega tabora _Ž^c_ Šport 2007 v Občini 2alec 19.00 Hotel Evropa> s^na soba Besed mini po^n^iki govorov Prema Rawata 19.30 Celjski dom Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne Šole Ljubljana končen, dirigent Tomaž Mabe 19.30 Dom kulture Velenje_ Miro Gavran: Vso o ženskah komedija Mestnega gledališča t/ubljanskegOr Beli aixmma in izven razstave Potcrajinski muzej Cet je; Od škofije do §kofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene ^koRje Celje» do 30. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: Alma - vox populi, spomini na Aùno Karlín, do 31. 3. Avla Osrednje knjižnice Celje: Grad Žovnek, zgodbe o transformaci}! prostora, razstava fe nastala v sodelovanju s Kukufnť>-zgúdovínskim dnišívom Žov-nek. do 2. Z. Likovni salon Celje: Saetchi collection Nika Oblak in Primož Novak, do 10. 2. Zgodovinski arhiv Celje; razstava Mojster izdelek na o^ed postavi prikazuje tradidjo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge po* lovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. MNZC - Steklem fotograiski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava yosyjftûfeûn (I$85'1977J kro-nisr, do 30.6. Gaierija sodobne umetnosti Celje: Risbe, razstava akademskega slikajja Hermana Gvart^ančiča, do 15.3. Železarski muzej štore» galerija: Njihove podobe, fijtogra fska razstava Andreja Voha. do 10.3. Špesovdom Vojnik: olja na platno, razsiaixi likovnih del Tonija Mohorja. do 12.3. Mercator center Celje: Intarzijska domišljija, njzstava Voje Veličkouića, do 27 2, Pokrajinski muzej Celjer arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovins^ razstava, rastava o Almi M. Karlin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnoloèka zbirka Šmid. i^mji trg Šentjur, stalnaarheološka razstava RiÉiik in njegovi zakladi. Muzej laško: Laško - potovanje skozi čas, preyed razvoja kiaja in okolice; V pradavnem Panonskem moiju, razstava okamnin; Ve^ki LaSčani: Kari Valenti-nič. Knjižnica Gimnazije Celje-Center; likovna dela dijakov umetniške Gimnazije CeljeCwiter. GaJerija Mozaik Celje: razstava stalne umeuiiSke zbirke. Muzej novejšezgodovineCelje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbih^a. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada GerŠaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex C^je. gostišče Hochkraut TVcmer-je, restavracija na celjski železniški postaji. Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geria-ka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje» ttg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz seilj Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskmja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Hertiarlj, dragulj kubume dediščine • zdravilna zelišča, stalna razstavaMon/eGa-ber. ^jjnoii Na ogled razstava fotografij Marije Schwarz Lausten Uradne ure: od ponedeljka do četn-ka med 12. in 20. uro, v petek med 12. in 23. uro, v soboto med 18. in 23. uro, Razpis za otroško pravljico, dela lah-kodo 10. marca v tipkani obliki pošljete na naslov Društvo Smocl, Mestna ulica 2. Laško ali na info-(S>smocl,com (s pripisom natečaj za pravljico). AUtiTalnn - možnost najema glasbene sobe (v prostorih DruStva šMOCL) - brezplačen tečaj računalništva za začet nike (ŠMOCL, mobilna učilnica} - ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim Delfi; - koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba) - delo na mednarodnem področju in MSS (Mladinski svetSlovenije) Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorih Knjižnice Laško. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 3. febroiarja, na GoliČ. Odhod s postajališča pred parkirno stavbo na Ljubljanski cesti ob 5. uri. Prijave in vplačilo 16 evrov za avtobusni prevoz v društveni pisarni na Stanetovi 20. Celje. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duSevno zdravje • pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov tig 3, Celje l^lefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 druStvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Kfekovt^3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE* "hF Sobota ob 21. luí: Pust ú žurat, koncert Red Five Point Star (pustovanje kSoc) Na ogled razstava likovnih del udeležencev risarsko slikarskega tečaja pod mentorstvom slikarja Ibmaža Mila-ča. Redno dopaianie v dvorani: taedo-Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek: KUD Superstar - ples: torek ob 1 S.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri: Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Peiek ob 19. uri v Športnem parku Šentjur: Ttiki za boljše učenje Sobota ob 9. uri na Mestnem tgu v Šentjurju: Pr(a]va sobota na Mestnem trgu Sobota ob 21. uri v Kavabaru Pošla: Hrustanje (pustovanje, nagrade za naj maske, člane ŠKMŠ] Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor). 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo4S>skms.net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreacija: telovadnica OŠ Pranja Mal-gaja, sotota 14.30 rekreacija - košarka, odbojka, možno tudi igranje namizn^ tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladosmikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. ŽRTVE NASJUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos®drustvo-sos.si ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malga)eva4, Celje tel.: 03/548 60 11 aU 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše ' za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizične^ nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-zaloŽniSko, r&dijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova l9.300ÛCeIje,ldef(M] (03)4225190. fâx: (03) 5441032. Novi tednik izhâjd vsak torek iû petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa EUR Tajtilcâ: Tea PodpeČan Veler. Naroihiine: Majda Kknšek. Mesečna naročnina je 7.50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. številka transal^cijskega računa: 06000 0026781320. KenaroČenih rokopisov m foto- grafij ne vraćamo. Tlslc Delo, d d.. Tiskarsko središče, Dunajsl^ 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 3.5% davek na dodano vrednost. HOMtimm Odgovorna urednica: Tatjaoa Cvirn. Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčič. v Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah. Andreja IzJakar. Oblikovanje: www. minlžesigncom E^oiall uredništva: iednik(3^t-rc.si; E mail tehničnega uredništva tehnika.(ednik@7ii-rc.si fUUMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: rddio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info(i>radiocelje.com uredniHvo Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška SeliSnik, Branko StamejClč. Simona Šolinič. Dean Suster, Saška Teržaa Ocvirk a6encma Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočruca direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ. I^paganda: Vojko Grabar, 23aEko Bobinac. Viktor KlenovŠek, Alenka Zapušek, Rok Založnik leieion: (03)42 25 190 fôx; (03)54 41 032, {03)54 43 511 Sprejem oglasov po riekL poŠti: agendfad^nt-rc.si hoví tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka ne -.as" Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo v salonu Sprostitvene masaže, Carmen Hriberšek, s.p.» Lava 7a, Celje, in monografija o Savinji 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah 3. - S. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Vinko Šmajs: Sonce mojega življenja Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve [geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Ceije do srede, 6. februarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 25. januarja 2008. Rešitev nagradne križanke iz st« 7 Vodoravno: STEKLAR, RAVIOLI, ERISTIK, TA, LO, JENNIFER, GON, ENACAJ, SNEGA, KAG, PARIS, TERI, AT, EMILE, RON, EKAR, KRITIK, ALEATORIKA, ENNA, DORRER, GADAH, IG, ANDREJ. VOKAL, VIR, AUL, MAX, NA, AZILANT, SI, XIAN, REMONTANTA, RH, IMAGO, AR. HOOD, CHRIS, IKRI, COOPER, TER, ANANTIOZA, LARA, UNAC Geslo: Igralci v filmu Kraljestvo Ilid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 25 evrov za Šivanje v Modnem Šiviljstvu Barbara v Levcu 62a, Petrovče, prejme: Cvetka Florjane. Parižlje 32, Braslovče. 2. nagrado • darilni bon v vrednosti 10 evrov v Gostišču Miran v Dramljah. prejme: Martin Šale), Pod kostanji 18, Celje. 3. - S. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe Alojz Rebula: Zvonovi Nilandije, prejmejo: Lilijana Pusar, Hrastje 25, 3223 Loka pri Žusmu, Tomaž Maček, Nova Cerkev 128, 3202 Nova Cerkev in Bojana Jelen, Šenbric 38, 3323 Velenje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po poštL 1- 1- S— 4 'l2 5- 7 Ï i(> il Ú t4 17 iŠ zi a M K » 30 ai s Ime in pnimek: Naslov: _ OVEN cm Ona: Vse preveč boste dovzetni za očarljive besede neznanca. ki vam bo venonier pi' haï na dušo. Mogoče bi bilo bolje, da bi Se maio počakali, vendar bo najverjetn^e želja po avanturi prevladala zdravo pamet. On: Partnerka vas bo konec tedna povabila na prijetno ve-čerjovdvoje, saj namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti kakšno presenečenje, saj bo vzdušje več kot idealno. Ona: Ne odlašajte in pokličite osebo, ki vam je že dalj časa močno pri srcu in življenje bo spet postalo zabavnejše. Izplačalo se vam bo, saj je pred vami obdobje, ko bo ljubezensko življenje resnično urejeno. On: Novi prijaielji, ki ste jih nedavno spoznali, vam bodo priredili zeb lepo presenečenje^ Poskusite se oddolžiti, saj jih boste še potrebovaii. Nepričakovan obisk vam bo temeljito spremenil vaše na&te. m Ona: Uspelo vam bo kar najbolje organizirati prosti čas. To pa bo prinesb tudi povsem konkretne rezultate zlasti v čustve-nemživljenjUy kjer vas čakaobi-lo lepih doživetij, ki ste jih dalj časa močno pogrešali! On: Živite v popolnem kaosu, a vas lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepriùikovane^ dobitka • predvsem rm ljubezenskem področja. Prijaseljice vam bodo poskušale nek(^ podtakniti... Otizl- Pritegnil vas bo prijazen pogled neznanca, ki se bo sufeii/ v bližini, vendar vam bo kar nekako zmanjkovalo pravega poguma^ Nekaj bo treba narediti, saj vam bo v nasprotnem primeru kaj hitro žai. On: Nikakor ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, daje vaša pol edina pravilna. In finančni učinki vaše id^e bodo (o rudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Zelo dolgo ste se vese-lilizabave, sedaj pa jo boste na vašo nesrečo zamudili. Ne žalujte preveč, kajti zgodilo se ne bo nič takšnega, kar bi bilo pomembno za vas. Vsaj kar se tiče ljubezenskih stvari. On: Poskrbite tudi za prijatelje. saj se vam bodo sicer kaj hitro odtujili. Na posrečeni nepričakovani zabavi se vam bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj Časa opazujete. Ona: Če m islňe opravljati ljudi, boste morali izklopiti svojo vest, drugače se vam prav Uût-ko zgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnil in kdo ve. kdaj vam vrne milo za drago. Previdruyst ni odveč ... On: Zabave bo precej več, kot ste pričakovali, zato se na to poskusite vsaj deloma pripraviti, Toda nikar ne pretiravajte. ker nobena skrajnost ni dobra- Make več umirjenosti vam bo samo koristilo! Ona: Enoje načrtovati, drugo pa to tudi uresničiti. Nikar se pri lem ne zanaŠ0e na druge. kot je to v vaši navadi, saj vas imajo nekateri že prek vsake meje. Najbolje bo, da začnete znova - tokrai v lastni režiji! On: Tisto 0 bolečini kar pozabite, Za pomiritev je dober tudi svež zrak in ne samo alkohol Posvetite se športnim aktivnostim, privoščite si sprehod v naravo ter se dobro spočijte. Koristilo vam bo! DEVICA ^ Ona: Zaradi ljubosumja boste naredili precej nepremišljeno potezo, za katero vam bo kasneje še zelo žal Toda krrvi boste sami, zato bodo tudi posledice padle zlasti na vaša ramena. Pazite se norih idej prijateljev. On: Veliko si boste prizadevali zaradi neke kraikoOajnezaljubljenosti. končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašajte okoli, saj bo edini efekt ta, da se vam bodo smejali ladi ostali Ona: Ponovno se bo prebudila vaša spretnost ter prilagodljivost in uspeli boste na področju, kjer ste biU še pred krat-kimzačetnik. Pa saj je že skrajni čas, da tudi vi uspete vsaj v eni stvari, ki ste se je lotili Orv Prišel bo odgovor na vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot pa ste pričakovali. Vseerio je VT^no poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabite. KOZOROG Ona: Partner se bo spomnil pomembnega datuma v vajinem življenju in vam pripravil prijetno presenečenje. Najprej boste malo zadržani vendar se boste sprostili in uživali v ljubezenskem zapeljevanju. On: Prizadevali si boste eno, dosegli pa nekaj povsem drugega. Toda tudi to was bo spravilo v izredno dobro voljo, saj se vam bodo odprle lepe možnosti pri osebi, ki ste jo doslej le opazovali od daleč. VODNAR ^ Ona: Nikar ne skrbite za partnerjeve težave, saj lahko to še pošterw zameri. Bolje mu boste pomagali z ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem vas bo spomnilo na čase, ki mogoče le niso povsem mimo. On: Nekazadeva vam bo najprej spodletela, ko pa boste poskusili znova, boste dosegli neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh vas bc spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v kipu pozabljen. Ona: Ob pogledu na prijetnega neznanca vam bo spet začelo razbijati v prsih, kar prikazuje vašo popolno zaljubljenost, ko si enostavno ne morete pomagati. Naredili boste odlođlni korak in ne bo vam žal. On: Prijatelj vas bo precej kritiziral, a vam bo s tem želel le najboljše. Nikar ne zapirajte oči, ampak se soočite s svojimi pomanjkljivostmi. saj jih lahko samo na ta način začnete končno reševati. Ko Mik V goste povabi ... se v novi obrtni coni v Arciinu kar blešči od črnih limuzin. Namesto, dâ bi Mik alias FVanci Pli-beršek svoje poslovne rezultate in prihodnje načrte kar na hitro zrecitiral, jih je predstavil v velikem stilu. Z množico podjetnikov in drugih vplivnih gostov, z zabavo in z zeloooo dol^m kosilom. ZÍjsh Sokolović je poslovno smetano nasmsiat $ povsem olmjrmni žKrljer^ddmi zgcdumi, opravili in opravičili, a z moralnim naukom. »Zdaj ni pravi čas, drugič. Ne ajajtudt na. Et zdaj je ps h prepozno.« In tako odleti priložnost za kvalitetno življenje. Slikarka Irena Polanec je ena prvih in ena največjih naročnikov ok\nrjev za slika pri Miku. Zato nI manjkala na srečanju poslovnih partnerjev. Ne samo, da imajo v novi poslovni stavbi dovolj prostora zà večjo proizvodnjo, dovoJ] je prostora ludi za velike zabave. To je Mik v slabih Seslih mesecih dokazal že drugič. Če bodo ostali lastniki objektov v obrtni coni vsaj pol tako družabni kot Pli-berSek, se bo »dogajalo« le §e v Vojniku. Foto: GREGOR KATIČ Kaj sta debatirala članica uprave Sanka Celje in velika ljubiteljica umetnosti Viktorija Svet in Jože Lorbek iz Regionalna razvojne agencije, si niti misliti na moramo. Sta kakšno rekla o trenutni estetiki obrtne cone? Koncert Sabirja Mateena v celj-skem Metropolu je pritegnil kar nekaj pozornosti sicer redkošte-vilnegâ celjskega džezovskega občinstva. A Sabir ni posebe) navdušil. Borut Hluplč je zato med koncertom raje risal, medlem ko je Kosta šel na »pir<'. Foto: SHERPA Kdo je glavni? Ne vemo, ali sta vodja poslanske skupine SLS Jaka Presečnik in minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar govorila o politiki, regionalizaciji, drsečih avtocestah ali napovedanih stavkah. Slika pa govorno kaže, »kdo je glavni«. Foto: GREGOR KATIČ v ? -i Za kratke seje Januarska seja občinskega sveta v Šmarju pri Jelšah je bila ena najkrajáah v zadnjih mesecih, zato so je bili veseli tudi novinarji, ki sicer ves čas budno spremljajo vsak gib šmarskih svetnikov. Verjetno so tudi zaradi tega ob koncu z užitkom posegli po hrani in pijači. Takole so na to, da bi bilo še več krajSih, a kljub temu zanimivih sej občinskega sveta, nazdravili Sergeja Javorník iz RogaSkih novic, Marko Kovačevič s Cirkusa in Anja Deučman s Štajerskega vala, A K \ PO NAVA y STE BIU POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ^^--^ ŽELITE PRIMERNO DE«AflNO OOŠKODNWO? PE CELJE. Liubljdnskdcesia 20 TEI*^?^;^!!!!^ 0801314 PLESKJ^IiSTVO PASikDERSXVO ^^KUGLER Kosovelova 16 3000 CHUE GSM 041 4SI OS* Ttl 03 4f0 0222