Gospodarske stvari. (Piše Ivan Vuk.) Razloček med svežim in starim gnojem. Ako gnoj dalje 6asa leži, izpremeni se mo6no. Prej slamnati gnoj postane s6asoma droben in raasten. V svežem gnoju se še dobro pozna stelja, pozneje pa segnije vse skupaj v 6rno, špehasto tvarino. Pri tem se množina gnoja zmanjša; iz relikega kupa postane majhen kup gnoja. V kupu ležoč gnoj segnije s pomo6jo zraka (kisika), toplote in vlažnosti. Pri tem razkroju se razvijajo poglavitne snovi: ogljikova kialina, ubežljivi amonijak in samočisti du8ik; vse te snovi uhajajo v zrak, in sicer v toliko ve6ji množini, kolikor slabSe ravnatno z gnojera. Veliko samo6istega duSika se napravlja posebno v tistem gnoju, kateri gnije v preveliki mo6i, kar vidimo najve6 pri nas. Z dušikom se izgubi najdragocenejSa snov iz gnoja. Prestar gnoj je malo vreden, ker je pust in prazen na redilnih snoveh. Ravnokar izkidan gnoj je pa preve6 slamnast, nekako presurov za rabo. Od 100 kg svežega gnoja dobimo komaj polovico mastnega ali špehastega gnoja. Kako je v obče ravnati s hlevskim gnojem? S hlevskim gnojetn moramo tako ravnati, da se blato in scalnica dobro pomeSata s steljo in da se gnoja 6isto ni6 ne izgubi. Posebno lahko se nam izgubi dragocena gnojnica in pa ubežljive snovi, kakor n. pr. amonijak, samočisti duSik, tedaj tiste snovi, ki nastajajo pri gnitju, in katere so najvažnejSe v gnoju, ker se po njih ravna vsa vrednost gQoja. — Pri tej priliki lahko rečem, da je hlevski gnoj ravno to za rastlino, kar seno za živino. Dobro posuSeno siadko seno tekne vsaki živini, po dežu izprano in pokvarjeno pa ni dosti prida. Ravno to velja za hlevski gnoj. Dobro napravljen gnoj izda veliko, dočim ni dosti pomagano z gnojem, katerega je dež izpral, solnce prepekalo itd. V nobeni stvari ne greSijo naSi gospodarji toliko, kakor pri gnoju, ker ga puS6ajo Se sploh v nemar. Kamorkoli grem, povsod vidim, da se gnoj pu86a v kup6kih, kakor se je zmetal na gnojisče in da se gnojnica odtega po potih in cestah, da 6lovek skoraj iti ne more. Ker je scalnica posebno bogata na duSiku, je zaradi tega zelo važno gnojilo za rastline. Gnojilnica je pa Se ve6 vredna, ker ima v sebi tudi vse tiste snovi iz gnoja, katere je v sebi raztopila. Velika škoda in napaka je tedaj, 6e gospodarji kupujejo razna gnojila, gnojnico pa puščajo odtekati z gnoj i š 6 a. To je pa6 potrata v gospodarstvu, da je ni najti iednake. Zalibog, da naši gospodarji še sedaj tega ne izprevidijo, in da hodijo v veliko škodo Se vedno po potu starokopitnosti. Ako se še jim tako prigovarja in dokazuje, vse nič ne pomaga. Odgovor je vedno eden in isti: «Moj o6e in dedek sta tako delala pa sta tudi gnojila, pa še bom jaz.> Radoveden sem, ali bo veljal zmiraj ta izgovor. Sestava hlevskega gnoja. Hlevski gnoj obstoji izblata, scalnice in stelje. Blato je bogato na fosforovi kislini, scalnica pa na duSiku in kaliju. Iz tega lahko vidimo, da dobimo Ie tedaj najboljši gnoj, ako mešamo blato s scalnico. Cim boljša je krma, katero dajemo živini, tem boljsi je tudi gnoj. Slaraa in sploh premalo tečna krma daje slab gnoj. Vrednost gnoja se ravna tudi po stelji. Steljo rabimo v prvi vrsti za to, da imajo živali snažno, suho in gorko Iežiš6e, potrebujemo \o pa tudi za to, da se z njo pomeSa gnoj in tako zlajša vso nadaljno ravnanje z gnojem. S steljo zboljšamo gnoj in pove6amo njegovo množino. Važna je stelja tudi za to, ker vpije gnojnico in pomaga, da gnoj prehitro ne gnije. Najboljša stelja je slama; ona popije največ gnojnice in daje gnoj, ki najbolje rahlja težko zemljo. Slami podobno steljo daje močvirna trava. Listje je že nekoliko slabejše za nasteljo; kjer se pridela raalo slame in Se se ta porabi za krmo, škopo itd., tam so gospodarji prisiljeni, rabiti za nastil listje in druge stvari. Praprot je tudi dobra Zdrobljena šota — Sotni drobiS — je prav dobra nastelja. Žaganje ni dosti prida, ker je trdo in se ne napije z gnojnico; zaradi tega tudi po6asi gnije. Tudi mah ni dosti prida. Smrečje, brinje daje tudi slabo steljo, ki je porabna za težko zemljo. Nekateri porabijo za nastil tudi posušeni plevel; proti taki porabi ugovarjam, ker se s plevelnim gnojem «vedoma» seie plevel po njivah. V plevelu je najti ve6 ali manj kaljivega semena, ki se z gnojem vred raztrosi po njivah. Čim boljSa je stelja, temve6 ie vreden tudi gnoj. V desetih meterskih centih gnoja nahajamo približno slede6e množine najvažnejSih redilnih snovij: 42 kg dušika, 19 kg fosforove kisline in 5 kg kalija. Redilne snovi so v gaoju deloma težko raztopne, tako da jih rastline ne morejo takoj porabiti. Zaraditega tudi vidimo, da izda hlevski gnoj za ve6 let. Posebno ugodno vpliva hlevski gnoj tudi zaradi tega na rodovitnost zemlje, ker se napravlja iz njega 6rna prst, katera dobrodejno pomaga, da se težka zemlja rahlja, lažje ogreva i. t. d. Eoliko se izvozi vina iz Italije v Avstro-Ogrsko. Po izkazu uradne statistike se je 1. 1898 iz Italije izpeljalo vina skupno 246 miliionov hektolitrov, a leta 1899 238 milijonov. Od izpeljanega vina je lani prišlo v Avstro-Ogersko 123 milijoaov hektolitrov, v osrednjo in južno Ameriko 0 312, v Švico 0311 in v Nem6ijo 0240 milijonov hektolitrov. Še ve6 je dohajalo v naSo monarhijo italijanskega vina primeroma lansko leto. Kaiti 1. 1899 se je vpeljalo do konca meseca sept. 844.837, a lani 956.585 hektolitrov. Skupno se je lani do novembra v AvstroOgersko pripeljnlo vina v sodih 977.377 hektolitrov, torej koraaj 21.000 hektolitrov ve6 kot >amo iz Italije. Teh podatkov so lahko veseli žejni pivci, a žalostni posestniki doma6ih vinogradov, kateri morajo poleg visokih davkov drago pla6evati delavce. Zdai imamo zopet trgatev, in s skrbjo gledajo naši vinogradniki v bodožnost, 6e jim bo zopet toliko škode naredila tuja konkurenca. Zadnji čas je, da si s pravi6no trgovsko pogodbo varuje doma6i pridelek. Po »Slovencu«. uloge, govornik nam je zagotovljen, torej le pridi tako zaželjeni dan 24. november! Ker je ta dan namenjen zlasti za mladeni6e, uljudno vabijo že sedaj vse bližnje in daljne tovariše k slavnosti benedikt. mladeni6i. Griže. Dne 17. novembra 1901, popoldan ob 3. uri, vrši se redni občni zbor kme6kega bralnega društva v Grižah v društvenih prostorih. — Spored: 1. pozdrav, 2. pou6ljivi govori o kmetijstvu sploh, 3. pobiranje letnine in vpis novih udov, 4. sprememba pravil društva, 5. predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. Bralno društvo v Podvincih pri Ptuji priredi veselico v nedeljo, dne 17. novembra popoldne ob 3. uri v gostilni gosp. Vojskovi. Vspored: gospodarstveni pogovori, igra, sre6olov itd. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.