Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali volja: Za oolo loto prodplažan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 4 gld., za on mosoo 1 gld. 40 kr. V administraciji projcmiui vcljil: Za oolo loto 12 gld., za pol lota 6 gld., za četrt lota 3 gld., za en mosoo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan voljii, 1 gld. 20 kr. voč na loto. Posamezno štovilko veljajo 7 kr. Naročnino projoina opravništvo (administracija) in okspodicija, Seraoniško ulico št. 2. Naznanilu (insorati) so sprojomajo in voljii tristopna petlt-vrsta: 8 kr., čo so ti-ika enkrat; 12 kr. čo so tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena. primerno zmanjša. Ilokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprojomajo. VrodnlStvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nodoljo in praznike, ob '/,6. uri popoludno. 4tey. i>l. V Ljubljani, v soboto 2;*. aprila 1887. Letnilc X V Ogovor, ki ga je imel prvosednik, profesor Josip Marn, v XXII. rednem velikem zboru „Matice Slovenske" v sredo 13. aprila I. 1887. Slavni Zbor! „Novo, oolo posebno vesolje za vso Slovence". — Tako jo ranjki O a f o v v kovicah" 1.1845 str. 31 pričel naznanilo, da Slomšek, tedaj še kanonik, pripravlja družbo v izdajanje cenejših slovenskih knjig, kar bo nam „S1 o venska Matica". —Prvikrat, kar jaz vem, s tem imenom v našem slovstvu. — In Oafov pristavlja: „Večni Bog! oča vseh narodov, daj dober tek tej napravi!" — Cesar takrat niso pričakovali, to so jo zgodilo: Ilirsko deželno poglavarstvo 15. aprila 1845 družbo ni privolilo. — Slomšek je osnoval na to, kakor znano, „D r o b t i n o e", ktere se imajo letos, hvala Bogu! spet oživiti in to v Ljubljani. Leta 1848 in 1840 je bilo tiho o „Matici": „inter arma Musae silont". — L. 1850 sproži jo prvi v „Novicah" rodoljub J. (menda Jožef Šubic), češ, naj nam že vstane „Matica Slovenska" po priliki Matice Češke, Srbske, Ilirske itd.! — L. 1851 odgovori v „Slov. Bčeli" raujki A. J a n o ž i č: „Ker jo za „Sloveusko Matico" po nasvetu rodoljuba J. Š. v lanskih „Novicah" nas Slovencov šo premalo, naj se ustanovi družtvo za izdavanjo dobrih slovenskih knjig, kterega namen bodi: prosto l judstvo izobraževati, domače slovstvo povzdigati, pisatelje podpirati ter jih k novim činom spodbujati." — L. 1852 pri-noso časniki povabilo k d r u ž t v u sv. M o h o r a, ktero se jo takrat pričelo, jo potem raslo, pa kmalo jelo pešati, propadati tako, da so I. 1850 z Jauežičoin vred nasvetovali domoljubi slovenski, naj so družtvo prestavi na cerkvena tla, naj se preuaredt v bratovščino, iu to so stori 1. 1800. In od tega leta — kako voselo so množi, kako blagovito napreduje družba ali bratovščina s v. M o h o r a, da nam zavidajo sosodjo, colo voči narodi slovanski! Dobro d6 pravemu Slovencu, kedar čujo, kako so se jeli Hrvatje med seboj vnemati z ozironi na nas Slovonco na pr. v glavni skupščini družtva sv. .Jeroiiinia 10. februvarja t. 1. Sosednji bratje Slovenci, pravijo, dasi jih jo manj v številu, so primeroma v malo letih družbo sv. Moliora pripravili do 30.000; mi Hrvatje, ki nas je na številu mnogo več, v osemnajstih letih dospeli smo jedva do 8000 udov. In govornik kažo svojim Hrvatom naposled, kar utegne znamenito biti marsikteremu Slovencu: „Nijo dosta, Gospodo, da samo u sastancih umnimi govori iztičemo svoje domoljuble, več se naša ljubav za pravo i istinito dobro naroda ima činom pokazati itd. („()bzor" 1887 br. 41)." — ln činom kažemo bratom Hrvatom mi Slovenci, da naša družba sv. Moliora lotos šteje že družnikov 34.800. Kedar so jo družtvo sv. Moliora prostvarjalo v družbo ali bratovščino za prosto ljudstvo, tedaj so svetovali drugi, naj se za višo omiko, v znanstveno namene Slovencem napravi „Matica". To sojo ponavljalo I. 1800—18G2. L. 1863 o tisučnici slovanski 7. jau. zakličo dr. Lovro To man: „Na-birajmo si moči, da ustanovimo „Matico Slovensko", iz ktere, kakor bučole iz ulnjaka, naj priletajo podučilo knjigo za narod naš mili." •—• Stajarski rodoljubi so so tega prvi dejanjski popri-jeli, in tako jo dne S. marca o svečanosti sv. Cirila in Metoda tukaj v čitalnici dr. Toman vzkliknil: Danes je „Slo vensko Matico" prvi dan. Kakor jo družba sv. Moliora imela svojo bojo in je v vseh srečno vzmagala: tako jo imela tudi ..Matica" ostro borbe. Veselilo bi me, ko bi danes smel reči: ta doba jo minula! Kedar som lansko leto na tem mostu govoril slavnemu zboru, razodel sem svojo željo v dveh prošnjah: Prva bila jo do časnikarjev, druga do p o v o r j o n i k o v. — V naslednji odborovi soji izvoljen za predsednika — sem pa gospodov odbornikov poprosil celo treh reči: a) Razpravo naše naj bodo svobodno in stvarno, in ako smo tudi časih „inimici roi", ostanimo si vsegdar „amici per-sonao";b) naj se v čislih ima stanovska dostojnost, tudi glede na duhovščino, ktera je slovensko slovstvo vzbudila, vsa stoletja podpirala in jo še dandanes podpira; e) naj so varuje potrebna t a j n o s t. Kar tičo prvi prošnji in sploh inojo vnanjo vladanje pri „SIov. Matici", koliko sem bil v njem srečen, to je javna stvar; torej mi o njej kaj več govoriti ni treba. Le samo jeden stavek iz zadnjo odborovo soje, dovolite, gospodje! da ga ponovim tudi v občnem zboru. Govoril sem o tčm, da si Slovenci nikdar ne grdimo svojih narodnih naprav prod občinstvom, ter rekel: Kedar se — druž-niku kteremukoli, letniku ali ustanovniku, pravična prošnja — po odboru — krivičuo reži, tedaj naj gre do više gosposke, takrat naj nas zatoži in pograja prod svetom, pred občinstvom slovenskim iu slovanskim ! Kar pa zadeva notranje vladanje: o tem se smem pohvaliti. Vsi gospodje odborniki so me radi podpirali; nikdar ni bilo nobeno sitnosti, nobeno zamero. Hvalo imam dati vsem gospodom odbornikom, posebej načelnikoma odseka književnega in gospodarskega, vzlasti blagajniku in tajniku. Gospodje! Potrjevati pošti doneske za „Matico" ter jih sprejemati, vpisovati v njene knjige, ua obresti nakladati, obresti pobirati, nagrade izplačevati, hiši oskrbovati, s hišnimi strankami opraviti imeti itd. itd. — in to leta in leta — in zastonj! gospodje! to je hvale vredno, to se pravi: domoljubje činom kazati. — Kar sem lansko loto obetal o tajniku, (o se izvršuje — facta loquuntur. Mnogo so je žo zboljšalo, mnogo so še bo. Jaz le želim, da oba gospoda zdrava ostaneta tako Žid a ne volje na korist „Matici", kakor sta bila doslej I Kako se jo „Matica" vedla letos, kaj jo storila, o tem boste slišali danes ter svobodno presojovali. Dovolite, da poproj omenim še dveh reči: Sedanji papež Leon XIII. so jo po slavni encikliki „Grando munus" jako priljubil vsem Slovanom. Sveta Ciril in Metod, ktera sta so čostila samo pri slovanskih narodih, so odslej čestita po vsem katoliškem svetu. V Aziji, Afriki, Ameriki, Avstraliji — povsod čestijo slovanska blagovestnika ter molijo za Slovane in tudi za nas Slovonco. Vendar to mi danes ni v čislu. Leon XIII., sam ros učen, vzbuja in pospošujo tudi vedo in umetnijo. Pričel jo z vedami modroslovnimi, potem z zgo- LISTEK. Boj z volkovi. (Dogodba iz južnih Karpatov, prosto poslovenil y.) (Konoo.) Na dnu jamo bilo jo vso krvavo, tu in tam kosti od razmesarjenega konja, pri kaki koži držalo so je šo kaj mesa in kožo. Žaklja moko daleč narazen, eden celo ves raztrgan, vsa moka jo bila spri-dena. Pa zagledam tudi osem vstreljonih volkov in deveti čepi tam v kotu z razbito prednjo nogo. Kalno me gledajo njegovo oči, pa lo malo časa. Strel iz puško, in tudi on jo mrtev, kot drugi njo-govi tovariši. Pok! pok! zasliši so proooj, kot odmev nazaj. Iznonaden som, kaj to streljanje pomeni, kar zagledam štiri može proti meni hiteti. Kaj šo ni konec mojih težav? So li to kaki roparji, s ktorimi so mi bode zopet boriti? si mislim in žo hočem puško proti prvemu nastaviti. Pa znani glasovi in prijazni pozdravi, kakor: „Simon, kaj si šo živ?" me pre- pričajo, da so ni hudega bati. Ko pridejo na prosto, spoznam svoja bližnja soseda s sinovoma. Vosel jim hitim nasproti; vi no veste, gospodje, kako prijeten čut navdaja človeka, ko po velikem trpljenji in hudem strahu, kterega je osamljen prestal, zopet vidi prijazno obraze. „Bog ti daj šo dolgo živeti I" zakličo sosod Jurij in mi krepko stisno roko v pozdrav. „Pravijo, da oni, ki so jih prehitro za mrtvo razglasili, dolgo živo, in mi vsi smo bili žo za trdno prepričani, da nisi več mod živimi, ko smo to dolgo zastonj iskali." »Kaj? Zavoljo meno ste na poti? Meno iščete?" prašam začuden. „Koga druzega noki? Kilo jo že precej pozno sinoči, ko je Tvoja žena dala nam znamenje, da kaka nesreča preti." „Zakurila jo volik ogenj na vrhu, vsa gromada jo zgorela, ki jo bila za „kres v sili" pripravljena. Jaz som bil žo v postelji, in drugi so žo spali, ko jo pes na verigi tako žalostno začel tuliti, da som moral vstati in pogledati, kaj da ima tacega. Opazil som ogenj iu spoznal, da mora biti pri vas velika sila. Hitro tečom k sosedu iu kor nismo vedeli, zakaj da gre, vzela sva svojo puško seboj. Bilo jo žo dve čez polnoč, ko prisopihamo k vaši hiši iu tam dobimo Tvojo Maro vso objokano." „Moj Simon jo ali mrtev, ali pa v veliki nevarnosti", nam vsa obupana toži. ,, 1T i ti Lo, lepo vas prosim, hitite! morda mu šo pomorete." „Ko smo jo vprašali, kam da si šol in kam naj Ti gremo na pomoč, povo nam v naglici, da si so napotil s Stojanom na trg, da To sinoči ui bilo šo domov, kakor si za trdno obljubil. Konj, ki si ga jahal, pridrvil jo na dvorišče vos moker od potu, tu in tam celo krvav. Dva velika volkova sta ga spremila do hišo in pričo ženo bi ga bila raztrgala, da niso psi pritekli, ter ju odpodili." „Tecite mu naproti, prosim vas, morda mu šo lahko pomagate!" Začela jo po teh besedah tako bolestno jokati, da bi so bil kamon omočil. Tolažili smo jo, kakor smo vedoli in znali, potom smo se pa naglo podali navzdol. Da moraš biti v veliki nevarnosti, spoznali smo žo iz toga, ker smo zvečer, k Tvoji hiši grede, slišali stroljaujo. Po noči, ko jo vso mirno, so stfflt.'""*"^ daleč razlega. Sedaj smo bili prepričani, da lo Ti itli. Stojan jo tisti, ki jo s puško nočni mir kalil. - dovinskimi, in sedaj dela osnove, kako naj bi se pospeševale vede naravoznauske. — V mislih so mi vede zgodovinsko ali historične. V njih pospeh je odprl Leon arhive Vatikanske. Poprijemajo se te prilike skor vsi narodi : Angleži, Nemci, Ma-djari, Hrvatje, Cehi. Se ve, Cehi imajo v Rimu svoj „CollegiumBobemicum", Hrvatje svoj „Collegium Illyricum"; o kakem Slovencu ni sluha. In vendar, kako tamna je naša stara in srednja zgodovina; morebiti bi se marsikaj pojasniti dalo iz virov Vatikanskih, ko bi v ta namen storila kaj kterakoli oblast, cerkvena ali deželna, u. pr. deželni zbor (p. češki deželni zbor je odločil v preiskavauje arhiva Vatikanskega 3000 gld. in v državni proračun novih 5000 gld.) itd. Naj bi to danes bilo zrnce — vsejano — in naj bi se kjerkoli že prijelo! Druga reč je pa ta-le: Dokler govorim »Matici" na čast, nikakor ue mislim, da je v njej vse popolnoma. Vsako človeško delo je le človeško, t. j. nepopolno. Tako naj se tudi sodi. Slišal sem pripovedovati o našem Vodniku, da mu je bilo vodilo: človeka sodimo kakor je, ne kakor bi moral biti. To vodilo so posnemali domoljubni profesorji, ki so še zdaj v hvaležnem spominu. — Tako naj se presojujejo tudi dela „Slov. Matice": po človeško, ne pa vzorno, kakor bi se kaki mladi domišljiji za-zdevalo. — Stvarna kritika je na korist i „Matici" i pisateljem. Govoril sem danes nekaj o družbi sv. Moliora, nekaj o „S 1 o v e n s k i Matici". To ste res dve družbi, do kterih bi noben pravi Slovenec ne smel biti vnemaren. — Kar je rekel Cafov o prvi taki nameravani družbi, kar se o družbi sv. Mohora vidoma spolnuje; to rečem i jaz danes sebi, a gotovo tudi vam iz srca o „Matici" naši: Večni Bog, oča vseh narodov, daj dober tek tej napravi! Sila kola lomi. Naši državni poslanci so se včeraj zopet povrnili na Dunaj; danes že sede, ne več v tisti lese-njači, kakor pred nekaj leti, ampak v krasni zbornici, kjer se borijo z nasprotniki za svetinje milega nam naroda. Po kratkem oddihljeji pričele se bodo Love borbe med zastopniki raznih narodov avstrijskih, ktere utegnejo zlasti pri budgetnem posvetovanji še srditeie biti, kakor smo že itak navajeni. Ne ve se namreč, kako stališče bodo zavzemali v tem zasedanji Mladočehi, ki so pri svojem shodu na Velikonočni ponedeljek v Pragi ropotali in svojo nezadovoljnost proti bolj hladnim, v boju že skušenim svojim staročeskim tovarišem izražali, očitaje jim, da so vse premalo odločni proti sedanji vladi in da čehi vse premalo od Taaflejeve vlade dobe. Da bodo nemški židovski liberalci na vse usta kričali, ni nam treba še le praviti, ker je vsak tega že tako navajen, da ga kar ušesa bole, ako le misli na to. V tej sodbi, da bode hudo gromelo in treskalo zlasti v tem zasedanji, nas potrjuje tudi to, ker se je včeraj v gospodski zbornici naših veljakov znani centralist vitez S c h m e r 1 i n g še na večer svojega življenja vzdignil proti znanemu Pražakovemu jezikovnemu „Že dovolj pogovora!" prestriže drugi sosed. „Šimen, povej nam, kje pa je Stojan?" „0 zavoljo njega bodite brez skrbi! On je ostal doli v vasi, njemu ni nič hudega." Da sem se zelo vstrašil, ko mi je Jurij pravil, koliko je to noč prestala moja žena, si lahko mislite, najraje bi bil tekel domu jo tolažit. „Za Boga svetega! pa kaj si počel tu sam?" me vprašata soseda ob enem. Molče peljem vse k jami in s prstom pokažem v globino. „Sv. Jurij mi pomagaj o zadnji uri!" zavpije ves osupnen sosed, „to je res prava mesnica volkov. Je li obsijalo kterikrat solnce enak prizor? Je li to tvoje Šimen? Si Ti te volkove pobil?" „I)a, jaz!" naglo odgovorim. »Pustimo, hitimo domov!" Neverjetno so zmajevali z glavami, pa vendar so me spremili k moji hiši. Med potjo spraševali so me to in ono. Kaj sem jim vse odgovarjal, še zdaj ne vem; da je bilo pa vse precej zmedeno, spoznam iz tega, ker sem jim moral doma vse še enkrat natanko razložiti. Saj veste gospodje, človek je le enkrat v mladosti oženjen in jaz sem bil še le prvo leto. predlogu, vsled kterega so se čebom neka jednake jezikovne praviee z Nemci na češkem priznale, kakor da bi se s tem Nemcem iu Avstriji Bog zn& kaka krivica zgodila. A ne le neznosni liberalni Nemci bodo kričali, ampak tudi naši zavezniki, konservativni Nemci bodo težko mirni ostali. Že dolgo časa se potegujejo za versko šolo; nemški konservativci sicer še bolj molče, kakor naši slovenski poslanci, a ne molči pa krščansko ljudstvo avstrijsko, ktero hoče svoje otroke enkrat že krščansko vzgojevati, in ne bode več dalje gledati moglo, kako nekteri, njegovi veri in narodnosti, nravnosti iu avstrijskemu duhu že zdavnej odtujeni razširjevalci omike in znan-stva, pohujšujejo in pridijo mladino njegovo! Struna je na vsak način napeta in bati se je, da bi ne počila. Želje edine, s kterimi smo spremljali naše poslance za zdaj v Dunajsko zbornico, so te: da bi ljubi mir v tisti zbornici in med zbeganimi narodi vladal, da bi pa tudi že enkrat vsak svoje dobil, toraj tudi Slovan z Nemcem imel v Avstriji jednake pravice, da bi pa tudi naša mladina se že vendar enkrat začela podučevati na ka-toliško-slovenski podlagi. Ravno te dni pa tudi nemški državni in pruski deželni poslanci v Berolinu sede. Cerkveni predlog, ki pričenja mir z nemškimi katoličani in prusko vlado, stoji na dnevnem redu, kakoršen je bil že nedavno sprejet od nemške gospodske zbornice. Ako se ti predlogi tudi tukaj sprejmo, kar po sedanjih razmerah menda ni dvomiti, potem je vsaj postavni očitni kulturni boj na Nemškem končan ter že tolikanj zaželjen mir z Rimom in Nemčijo sklenjen. Da bi pa ta mir bil tudi resničen in vstrajen, o tem si svoje sodbe za zdaj še izreči ne upamo, ker je prisiljen od Nemčije, kakor od Rima. Tolikanj mogočni Bismark, ki je pred malo leti djal: „v Kanoso ne gremo" in je nedavno svojim nasprotnikom domačinom še zaklical: „cele Evrope se ne bojim, pa bi se vas bal", je sprevidel, da boj z Rimom ne gre. „Kdor se v to skalo, postavljeno od nebeškega Zveličarja samega, z glavo zaganja, si jo razbije, resnica pa vedno ostane", to nam tudi zgodovina večkrat pove. „E t portae inferi non praevalebunt adversus ea m." Mogočno Nemčijo, z mečem in krvjo skrpano, zdrobil je sicer duhoviti Bismark na drobne kosce. Vedni nemiri in prepiri na znotraj, močne tudi na zunaj dolgo časa niso mogli ohraniti. B i s m a r k u moral je hiteti na pomoč starina Moltke v pruski zbornici ter zastopnikom ljudstva z vojsko žugati, ako septeuat ne sprejmo, a Bismarku bilo je le na tem, da si poslance-kimovce pridobi, ki so v tolikanj strank razcepljeni bili, da se nikakor z njimi ni vladati dalo. Pod krinko septenata, da se mir ohrani, prosi Leona XIII. v zadregi pomoči, obetajoč, da ako ta s svojim vplivom nemško katoliško središče njegovim namenom ukloni, hoče kulturni boj na Nemškem končati; a bilo mu je gotovo v prvi vrsti na tem, da uniči katoliški centrum; zato smo djali, da sila kola lomi, da je Bismark res prisiljen brezvspešni boj zadušiti, ki je v imenu omike in napredka toliko krivice 'zvestim katoliškim podložnikom storil, kterega konec bode pa le tedaj, dokler nemško središče trdno ostane, ker z njim bode vsaka nemška vlada raču- Kakor bi sanjal, tekel sem bolj, kakor hodil proti hiši. Še le ko je pritekla moja žena mi naproti, še le ko sem jo, vso razveseljeno, da sem še živ, objel — takrat sem še le prav za prav vedel, kje da sem, in kaj sem vse prestal. Naj še pristavim, da sem pozneje v mestu dobil veliko nagrado za ubite volkove in kože sem dobro prodal. Bil sem popolnoma odškodovan za konja in kožuh. Oboje sem si pozneje s tistim denarjem omislil. Zoper mojo voljo pravila sta soseda tudi drugod po okolici, kaj se mi je tisto noč pripetilo in začeli so od takrat imenovati ono jamo volčjo jamo ali mesnico volkov, meni so pa dali priimek — volčji mesar, ali volčji ubijalec." Vsi smo ga z veliko pozornostjo poslušali in se mu naposled zahvalili za tako kratkočasen večer. Stari Janko pa se sklone po konci in proti mlademu Milanu obrnen reče: „In kaj pravite Vi, mladi gospod na to?" „Da sem Ti prej krivico delal" — pri teh besedah mu pomoli roko v spravo, ktero Janko tudi vesel stisne. nati morala, toraj tudi katoličanom dati, kar jim gre po božjih in državnih postavah. To središče bode in mora tudi v prihodnje obstati, da bode mir med Nemčijo in Bimom resničen in vstrajen. Prazne so toraj vse domišljije tistih liberalnih listov, da je katoliško središče na Nemškem brez pomena, odkar je Bismark naravnost z Rimom začel se pogajati. Ne, ni brez pomena, ampak ravno zdaj je silno važno, da močno in krepko vstraja, ker le tedaj bode Bismark držati dano besedo primoran, s svojimi katoliškimi državljani živeti v miru, ko bodo le-ti, kakor do zdaj navdušeno — soglasni mu stali nasproti. Da bi tega v Rimu ne znali, niti misliti ni, ko Bismarkovo omahljivost dobro poznajo. Mir z Nemčijo sklepa se le zato, da se hujše zlo na Nemškem zabrani, da sv. Cerkev, državnih verig oproščena, tudi tam zopet v blagor človeštva vspešno delovati zamore. —cki. Politični pregled. V L j u b Ij a n i, 23. aprila. J^Totrsaiaje dežele. Schmerling je včeraj v gospodski zbornici priporočal, da zbornica razsodi , je li minister Pražik prav ravnal ali ne, ko je izdal jezikovni ukaz. Grof Taaffe mu je ugovarjal. Da se pa Schmerling vendar nekoliko pomiri , izvolila je zbornica odsek petnajsterih članov, da se posvetuje o predlogu. Dne 8. decembra 1886 je bil oklicau shod volilcev v Bodenbachu na Češkem. K shodu volilcev je prišel državni poslanec dr. Kuotz, da bi poročal o svojem delovanji v državnem zboru. Ko pa prične kritikovati Pražakov jezikovni ukaz, odtegne mu navzoči vladni komisar besedo in na to zbor razpusti. Dr. Knotz se je pritožil. Pritožba je šla do dveh oblasti, ktere so jo pa ovrgle. Dr. Knotz obrnil se je celo na državno sodišče s pritožbo: 1. da je vlada prelomila § 4. postave o združevanji, 2. da ni hotela njemu kot poslancu priznati pravice, govoriti pred njegovimi volilci. — Tožbo je zastopal dr. Foregger ter je izpeljeval, da se je tukaj rušil § 4. postave o združevanji. Postavi so podvrženi le shodi pod prostim nebom; volilni shodi so pa dopuščeni, isto tako dopuščeni so tudi shodi, pri kterih poslanci polagajo račune o svojem delovanji. Državni tožnik, grof Kielmansegg, pa je rekel, da shoda ni sklical dr. Knotz; shod je bil postavno naznanjen, toraj so sklicevatelji sami priznali, da ta shod spada pod § 4. Poleg tega so bili tudi pri shodu navzoči gostje. Dr. Foregger je na to odgovoril, da sklicevatelj, župan dr. Balcer, ue more dati znaka shodu. Kar pa se tiče gostov, naj bi jim bil komisar zabranil vdeležbo shoda. — Tako znajo Nemci postavo po svoje tolmačiti in pravice varovati. Kar se razsodbe same tiče, se ista tako-le glasi : Omenjenega shoda ni sklical dr. Knotz, ampak župan Balcer. Okrajni glavar je zastopal pri tem shodu vladnega komisarja. Dr. Knotz je govoril poldrugo uro in napadal ukaz Pražaka. Komisar ga je opominjal, naj nikar tako strastno ne govori o tem. Knotz je rekel, da je v shodu volilcev, pri kterem sme prosto govoriti. Komisar je razpustil shod, in dr. Knotz se je pritožil pri deželni vladi, ki je pritožbo zavrgla, češ, dr. Knotz ni opravičen tožiti, ker on ni shoda sklical. Ministerstvo je to potrdilo. Tožitelj ni zahteval razsodbe zarad vdeleževanja vladnega komisarja, tudi ne zarad prepovedi o razgovoru Pražakovega ukaza, toraj tudi o tem ni bilo treba razsodbe. Po administrativnem potu se sploh to ne da rešiti; že zarad tega se mora pritožba zavreči. — Ali je imel tožitelj pravico govoriti pred svojimi volilci ali ne, v tem vlada ni sodila, toraj tudi državno sodišče ne more izreči, da je bila kaka državna pravica prikrajšana. Razsodbo državnega sodišča naznanili smo že dne 21. aprila v telegramu z Dunaja. Naj jo tii še enkrat ponovimo ter pojasnimo, kar je pomanjkljivega, ker je mogoče, da zrni marsikomu znamenita biti ali pa še postati. Mesta Opava, Karlsbad, Friedland in Sternberg, oziroma njih zastopi so bili opravičeni pritožiti se zoper vlado, ker jim je bilo zabranjeno izraziti prosto svoje mnenje, kar je pa po ustavi zagotovljeno. Mesto Reichenberg, oziroma dr. Knotz, se zavračata z njunima pritožbama; njima se ni krivica zgodila (oziroma nista bila opravičena, pritoževati se). Podprta je ta razsodba nekoliko drugače, kakor smo včeraj memogrede poročali. Glasi se namreč bistveno tako-le: Vsakdo ima pravico izraziti prosto svoje muenje bodisi z besedo, tiskom ali v podobah. Pod besedo vsakdo se imajo razumeti tudi občinski zastopi, ako izrazijo svoje mnenje v postavno dopuščenih mejah. Po členu 11 d. o. p. ima tudi vsakdo pravico peticije dotičnim oblastim izročevati. Sklep občinskega sveta v Opavi izraža zgolj prosto mnenje o nasvetu dr. viteza Schmer-liuga; niti zadržaj, niti oblika ni proti postavi. Mesto Opava tudi ni prestopilo sebi izročenega delokroga. Člen 5. postave 1. 1872 določuje, da smejo občine sklepati o vsem, kar zadeva koristi mesta in kar je moč izvršiti. Mesta nimajo samo pravice peticije odpošiljati, marveč tudi imenovati častue člane; iz tega pa sledi, da mesto Opava ni prestopilo § 34. svojega občinskega reda. Postavno se toraj ue dd opravičevati prepoved, da mestni odbor ne smd takih stvari sklepati iu prosto izraževati svojega mnenja. Bistveno (po potrebnem spremenu) veljd to tudi za občinske zastope v Karlsbadu, Fried-landu in Sternbergu. — Zakaj pa se je pritožba mesta Liberca zavrgla? To mesto, oziroma njegov zastopnik, ni prosto izrazil svojega mnenja, marveč je tudi protestoval zoper ukaz pravosodnega ministra, ugovarjal in oporekal je toraj ukazu vlade, toraj je s tem tudi prestopil postavno dovoljeno mejo. Nedavno so listi raznesli novico, da je tudi kanonik Pietruszevicz v Lvovu podpisal adreso na Aristova, predsednika slovanskemu društvu v Petrogradu. V „Ruskem Miru" pa je kanonik javno razglasil, da ou ni podpisal one adrese, niti nobenega pooblastil, da ga podpiše. Ze nad 40 let deluje v deželi kot duhovnik in deželni poslanec ter je zvesto vdan avstrijski državi. Nadvojvoda Viljem praznoval je 21. t. m. svojo šestdesetletnico. Miškatoviča hoče občina Rutinska voliti v deželni zbor proti dosedanjemu poslancu Franku. Deputacija se je odpeljala v Zagreb, da Miškatovieu ponudi mandat. ¥nanj« države. Srbski ministerski predsednik Gara-šanin, ki je bil mnogo kriv bolgarsko - srbske vojske, poteguje se zelo za bolgarsko prijateljstvo. Narod pa ni še pozabil nesrečne vojske z Bolgari. Celo vladna stranka se ue ogreva za Bolgarijo, ki hoče združiti s kneževino tudi Macedonijo. Srbski narod tudi Avstriji ni posebno prijazen, zato ne odobrava politike srbske vlade. Boji se namreč, da ne bi Avstrija posegla po Srbiji. Ravno tako se je ohladilo prijateljstvo do Rusije. Ristie je očitno delal za Rusijo proti Avstriji, zato so ga zapustili mnogi njegovi prijatelji. Sploh se snuje v Srbiji nova politična stranka, ki bo odločevala vnaujo in notranjo politiko. „N. Fr. Pr." poroča, da bo Bolgarija dobila posojilo na Dunaji ali pa v Berolinu. Ko bi se ji ne posrečilo, ustavila bo grajenje železnic. Vlada namerava poslati več častnikov na višje šole v Belgijo. — Trdili smo že večkrat in je tudi gotovo, da vnanji agentje hujskajo Bolgare in delajo z denarjem nemire v deželi. Navadno svet Rusom podtika tako skrivno politiko, če le kje na Balkanu poči puška, če se v Afganistanu divji rodovi prepirajo za pašnike in vode, že je temu kriv ruski rubelj. Vse je mogoče in večkrat tudi resnica; vendar smemo vprašati: ne delajo tega tudi mnoge druge države? Znano je, da so 1. 1866 po Ogerskem hodili pruski agenti, in koliko denarja razmeče tudi Anglija za politične namene. — Diplomatičen obed, kterega je angleški generalni konzul Jones priredil v Plovdivu na čast bolgarskim regentom, gotovo ni brez pomena, in Rusija ima takoj priliko, zahtevati od Anglije pojasnila in zadostila. Ruski general Oršeivshi je izstopil iz službe, ker se'je bil spri z generalom Gresserjem o priliki zadnjega napada na cara 13. marca. Gresser je namreč rekel, da noče več poslušati Oršewskega, temveč le cara. Oršewski je bogat iu se bo popolnem odteguil javni službi. Njegov naslednik, general Šebeko, bil je priča pri poroki Aleksandra II. s kneginjo Jurjevvskajo. — Rusija bo dobila domii 100 milijonov posojila. Nekaj ga porabi za vojno, drugo za podporo nesrečnikov v južni Rusiji. V četrtek se je pričelo posvetovanje o cerkveni postavi v pruskeni deželnem zboru. . Hiša_ je polna, ua \Vindthorstovi mizi je ležal šopek lepili rumenih cvetic. Kot govorniki proti postavi so se oglasili : G n e i s t, R i c h t e r, V i r c h o w, Z e d 1 i t z, Stocker; za postavo: W i n d t h o r s t, G e r-lach, Hammerstein, Jazdzevvski. Gneist trdi, da bodo prišli v deželo državi nevarni duhovniki, in da je mir z Rimom nemogoč. Windthorst mu ugovarja ter prebere izjavo v imenu centruma, da bo glasoval za postavo, ker papež želi in nova postava pripravlja pot do miru med cerkvijo in državo. Richter — proti postavi — pobija pravico države, potrjevati iu odklanjati duhovnike, ker s tem se goji servilizem in hlapčevstvo. Po njegovih mislih se papež ne sme vtikati v nemške razmere. Bismark pravi, da sme tudi on iskati pri papežu pomoči, ker katoliška cerkev ni tuja, marveč mednarodna moč. Anglija išče pomoči proti Parnelcem, tudi Nemčija smo papežu privoliti, kolikor dopuščajo državne koristi. V kulturnem boji so Bismarka vodili le politični motivi, od 1. 1877 se je vlada trudila, da olajša majske postave. Bismark želi, da zbornica vsprejme postavo, kakor jo je potrdila gospodska zbornica. Če zbornica ne vsprejme postavo, hoče Bismark izstopiti iz državne službe. V Evropi se pripravlja vse na boj, zato je treba državi miru. Grof Schwerin naznani v imenu konservativcev, da bodo glasovali za postavo. Virchow je proti postavi ter očita vladi, da se klanja papežu. — Nemčija potrebuje letos še 172 milijonov za vojaške namene kot: trdnjave, vojašnice, strategične železnice in opravo armade. Razmere med Francijo in Nemčijo se ne bodo zboljšale, akoravno je Deroulede odložil pred-sedništvo rodoljubne zveze. To je le na videz. „Figaro" je objavil pogovor svojega dopisnika z Dčrouledeom. Ta pravi, da je odstopil, ker se ne strinja v politiki z osebami, ki so sedaj na krmilu, čas je bil in najboljša priložnost maščevati se nad Nemčijo. Bismark je Francijo silil v boj, pa vlada se ui ganila, akoravno bi ji pomagala Rusija. „Jako obžalujem" , pravi Deroulede, „da ni Ferry na krmilu; on bi bil porabil priložnost". Če Francija čaka z maščevanjem še tri ali štiri leta, vse bo zgubljeno. Nov rod pride pod zastavo, ki ni videl francoske nesreče 1. 1870 in 1871 ter ni stopil na alzaška tla. Ta rod ne bo več tirjal dežele nazaj. Ker toraj vlada noče maščevanja, odstopil je Deroulede. — Na francosko-nemški meji se je vršil nek dogodek , ki ne bo brez nasledkov. „Agence llavas" je objavila, da je namreč nemško redarstvo prijelo francoskega komisarja Schnaebelea. Povabil ga je bil že večkrat nemški komisar Gauč v Arsu, da vravnata službo ob meji. Ko je 21. t. m. popoludne Schnaebele peš hotel obiskati Gauča, prijeli so ga nemški agenti ter odpeljali v Metz. Drugi viri trdijo, da je Schnaebele prekoračil za nekoliko metrov nemško mejo, in da so ga zarad tega prijeli. Pravosodni minister francoski je takoj naročil prokuraturju v Nancy-ji, naj takoj odide v Pagny, kjer so bili prijeli Schnaebele-a, ter natančno poroča, zakaj ga je prijela nemška policija. V Parizu in drugod je velika razburjenost, ker še niso došla pojasnila iz Beroliua. Angleški ministerski predsednik Salisbury je govoril v konservativni „Primrose-ligi" ter razlagal irsko politiko konservativnega kabineta. Trdil je, da hoče vlada na Irskem varovati svobodo ter uničevati terorizem. Gladstone je zgubil mnogo svojih vplivnih pristašev, pridobil pa si je Parnalce, ki žive od denarja onih, ki javno zagovarjajo umor. Salisbury misli, da bodo volilci zapustili Gladstona, ko bodo spoznali, da se brati s Parnelci. S temi besedami je hotel očrniti Parnella. ,Times" so namreč te dni objavile neko pismo, kterega je baje pisal Parnell nekemu Eganu ter odobraval umor državnega tajnika za Irsko, Bourke-ja. To pismo pa je skoraj gotovo ponarejeno, da bi Irce očrnili pred vsem svetom. Parnell, Dillon in Davitt so takoj po onem umoru javno obsodili zločin ter Ircem priporočali mir. Tudi sedaj je oni Egan brzojavil iz Linkolna v Nebraski,v da ni nikdar prejel od Parnella takega pisma. Čudno je, da so „Times" še le sedaj po petih letih prišle pismu na sled. Najbrž je ono pismo podtaknjeno, in Salisbury s tem ue more opravičevati 6voje postave proti Ircem. Ircev s tem ne bo pomiril, pač pa še bolj razdražil. Turčija je že tudi spoznala, kakor poroča „Polit. Corr.", da morajo bolgarski regenti in vlada odstopiti, da pride bolgarsko vprašanje v pravi tir. Iz Aten poroča „Pol. Corr.", da so se razmere med Srbijo in Grško jako zboljšale, odkar biva srbski general Tnpalevič v Atenah. Obe državi ste spoznali, da imate enake koristi na Balkanu. Treba je le dobre volje, in prijatelstvo se vtrdi med državama. Ne Srbija, ne Grška ne mislite motiti miru na Balkanu. Treba se je pripraviti, ker v kratkem se vname boj na Balkanu. Srbija in Grška bote skupno delovali. Iz Sudana so prišli štirje odposlanci novega Mahdija, Abdulle, v Kajiro ter izročili pisma Kar-tomskega kalifa kedivu, na kraljico Viktorijo in sultana. V pismu piše kalif: „Pripoznajte me kot pravega Mahdija, in prijatelji bomo. Sicer pa sem vaš sovražnik, iu godilo se vam bo, kakor vašim vojskovodjam." Dalje piše Abdulla, da se hoče vdati turškemu sultanu, nikoli pa nevernikom (Evropejcem), ker ti so krivi vseh nemirov v Sudanu. Sultanu je obljubil pokorščino, toda Sudan ne sme biti odvisen od Egipta. Izvirni dopisi. Iz Št. Janža, 20. aprila. Nepozabljiv ostane 18. dan meseca septembra lanskega leta za našo faro. Bil je to dan tihega, svetega veselja; kajti bil je sklepni dan sv. misijona, kterega je priredil svojim faranom skrbni njih dušni pastir, čast. gosp. Janez Do lin ar. Pa kdo bi si bil mislil, tudi g. župnik sam ne, da bode sklepni dan sv. misijona, tudi sklepni dan njegovega delovauja v dosedanji župniji? kajti ravno ta dau odločena mu je bila nova župnija Raka, dekanije Leskovške. Vsekako lep zaključek svojega blizo štirinajstletnega vspešnega službovanja v Šeut JanžuI Žalostnim, turobnim, jesenskim in zimskim dnem podobna bila je sedaj tudi Št. Janška fara- vdova. Ljudstvo se z lepa ni moglo navaditi samo jednega duhovnega opravila ob nedeljah; to bilo mu je najhujše, zlasti našim „hribcem", ki so že od domače fare daleč, šo dalje pa od sosednjih župnij v stran potisnjeni. Marsikdo mi je potožil, da cel teden doma se pogajajo, kdo bode moral v nedeljo doma ostati za varha. Ni toraj Čuda, da bolj ko ljube pomladi, pričakovali so novega duhovnega očeta. In z veselimi pomladnimi dnevi napočili so tudi dnevi veselega upanja, da dobimo skoraj svojega župnika; kajti 10. marca vmeščen je bil ua Št. Janško faro čast. gosp. Matej Jereb, župnik Stopiški. Razgovori za dostojni sprejem so se takoj pričeli; zato je bil sprejem ve-ikonočno sredo, t. j. 13. aprila, tudi povsem dostojen. Na farni meji, kjer je bil postavljen lep slavolok z napisom: „Dolgo zaželjeni", „Srčno pozdravljeni", sprejme novega g. župnika občinski odbor in drugi možje z g. županom na čelu. Lepa vrsta voz drdni hitro proti domači vasi. A ustavi jih šolska mladina, drobna čredica, ki je tudi prišla naproti svojemu pastirju in iz mladih grl klicala: „Pozdravljen prijatelj mladine!" In potem pomika se počasi cela procesija v cerkev, kjer je novi gosp. župnik z Najsvetejšim blagoslovil „svoje ljudstvo". Bela nedelja pak, ki je kazala biti dvakrat bela, bila je v Št. Janži — črna, toliko ljudi je prihajalo; kajti predstavljen je bil svoji čredi novi župnik v spremstvu osmih duhovnih sobratov po preč. g. M. Frelihu, dekanu Trebenj-skem. O čvrstem slavnostnem govoru in vsem drugim molčim. Omenim le, da je pred 23 leti pridigoval ravno ta g. dekan, takratni kaplan Starološki, novo-mašniku g. Jerebu, sedanjemu našemu župniku, ter pristavljam srčno željo, da bi dobrotni Bog blagovolil blaga gospoda zdrava in čvrsta dolgo dolgo let ohraniti v blagor sebi izročenih duš. Iz Gradca, 21. aprila. (Krčmarski shod.) Sedaj se pa že natanko ve, kaj so sklenili tukajšnji zbrani nemški in ogerski gostilničarji. Najprvo se govori, da bodo skušali na to vplivati, da se bo vpeljala enaka užitnina na vino, t. j. da jo bodo za-sobna društva, ki se pečajo po večjih mestih s prodajo nepokvarjenega živeža, ravno tako plačevala od tistega vina, ki ga na debelo svojim udom prodajo, kakor gostilničarji, ki vino na drobno težijo. Dalje si hočejo prizadevati, da se jim pripozmi društvena pravica ugovarjati, kedar bi kdo prosil za „patent", ter naj bi bilo od njih odvisno, komu naj se da, komu ne. Res, gostiln je že tako preveč; toda gosposka mora to pravico vendar v rokah imeti, naj ima le tudi načelo, da se gostilna v bodoče le ondi dovoli, kjer je v resnici potrebna. Nek gostilničar iz Prage je predlagal, da naj se sklene na to delati, da ondi, kjer v teku enega poluletja na enem in istem prostoru dva krčmarja drug za drugim nič ne opravita, t. j. kjer drug za drugim gmotno v dolgove zabredeta, naj bi drugi ne plačeval nobene pridobnine (Enverbsteuer), kar se je z velikim odobravanjem sprejelo. Hotelir G. iz Ljubnega na Gorenjem Štajarju je predlagal, da naj bi se z vsemi silami delalo na ustanovitev natakarske strokovne šole, kar se je tudi z velikim odobravanjem sprejelo. Ko so bile posamične točke programa pri kraji, naznanil je predsednik, da se bo drugo leto, kedar bo štiridesetletnica vladarstva presvitlega cesarja Franc Jožefa, napravila na Dunaji kuharska razstava, kjer bodo videti — menda za dober denar tudi dobiti — vsakovrstne fine jedi, peke in peče-nine ter kdo ve kaj še vse. Povabil je ob enem, da naj bi se te razstave posebno tisti gostilničarji v obilnem številu vdeležili. ki imajo sloveče kuharice. — To je bil drugi veliki shod avstro-ogerskih krčrriarjev. Tretji bo drugo leto v Solnogradu. Domače novice. (Shod katehetov). P. n. gospod prelat dr. A. čebašek, kuezoškoli jski komisar za srednje šole, sklical je po knezoškolijskem naročilu gg. katehete mestnih šol iu obojnega c. kr. učiteljskega izobraževališča, s sklenjenima vadnicama za dečke iu deklice, ua prihod ni četertek 29 t. m. k posvetovanju v knezoško-fijsko pisarno. — Prav! želeti bi bilo, da bi krščanski nauk po naših šolah — zopet na častnejše mesto prišel, kakor je, žal, bil dozdaj, :n da bi tudi naša šolska oblastva do prepričanja prišla, da le na verski podlagi ste prava omika in napredek mogoča. Po tem se pa tudi nam s pohujšljivci in zapeljivci naše mladine ne bo treba več ravsati. (Kanonično vmeščeua sta bila) danes prečastita gospoda Vincencij Mayer za Brezuico in Janez S u š n i k za Selce. (Malo, pa zloiunšno povračilo „Laibacherci\) Nedavno namreč se je ravno imenovana zaničljivo posmehovala ^Slovencu" kot nevednežu, ter ga mi-lostljivo podučila, da dr. G. ni bil sodnik, ampak zdravnik, (kar je bilo pa vredništvu dobro znano ter se je lo v tiskarni pomota napravila — če treba do-kažemo). Za malo povračilo opozarjamo na najnovejšo novico „Laibacberce", po kteri je bivši vodja Ljubljanske gimnazije, dr Ljudovit M i 11 e i s, postal na Pražki univerzi profesor rimskega prava. Na to povemo to-le: Težko je bilo imenovati omenjenega gospoda vseučiliščnega učenika juristom; ker 1. bivši vodja je bil, če se ue motimo, le doktor modroslovja (lilosolije); 2. imenoval se je Henrik ne Ljudovit (kar pa se v6, da ni odločilno) iu 3. je jako nenavadno tako častno imenovanje, ker je velecenjeni ravuatelj Ljubljanske gimnazije, g. dr. Henrik Mitteis, že 15. maja 1878 — umrli? (Dramatično društvo) priredi jutri zadnjo slovensko predstavo v letošnji sezoni. Igrali bodo naši igralci opereto „Pijerot in Vijoleta", pri kteri sodelujete gospa Milka Gerbičeva in gospodičina Daue-ševa. Gospod kapeluik Gerbič jo učitelj in dirigent operete. Dalje se bo prvikrat igrala veseloigra „Zila". Začetek ob polu osmi uri zvečer. (Meteor.) Ljubljanski prijatelj nam poroča, da je opazoval predvčeranjem (21. t. m.) večer med deveto uro in četrt na deset krasen meteor na severnem nebu, kakoršuega še ni vidol. Bil je tako svitel, da se je svit prav v sobi poznal. Opazoval ga je, ko se je primerno polagoma pomikal od severo-vzhoda proti Šmarni gori. Barva se mu je zdela uekoliko zelenkasta. Od drugod nismo šo dobili poročila. (Sveti Jurij) prihaja menda od severne strani v naše krajo, kajti naši sosedje Štajarci praznujejo ga že danes, pri nas ga hočemo pa še le jutri. Vsi štajarski nemški koledarji ga imajo ua 23. aprila zapisanega. Znamenito bi bilo pozvedeti, odkod ta razlika? Telegrami. Dunaj, 23. aprila. „Wiencrzeitung": Cesar jo imenoval finančnega nadsovetnika Plač like ga finančnim ravnateljem v Ljubljani. Pariz, 23. aprila. „Izvestje Havasovo": Nemški opravnik je sporočil vnanjemu ministru, da nemška vlada šo ni določila, zakaj jo policija priprla Schnabolesa; hoče pa z francosko vlado presoditi vprašanje. Priprli so ga na sodnijsko povelje. .. Rep. Iranraise" piše, tla je nemški zastopnik naznanil ministru vnanjih zadev, da bo Bismark takoj zahteval po načelih mejnarodnega prava, naj izpuste Schniibelesa, če so ga prijeli na francoski zemlji. Časniki če vedno priporočajo mirnost ter trdijo, naj vlada sama stori svojo dolžnost. Vr<'iii«nsko sporočilo. j? čas Stanje H 3 ----Veter Vreme JSsŠ S „.,„,„,..,.,;, irakomora toplomera S, '1 opazovanja v mm p/CeUiju S g ~]7Tu. zjut.j 733 27 + 9 0 si. jzap. jasno 22.2. u. pop.i 7-iO 50 +18 2 si. vzh. „ 0 00 9. u. zve«.| 730 32 +12-G si. jzap. del. jasno Dopoludne jasno, popoludno voterno, zvečer oblačno. Srodnja temperatura 13-3° C., za 3-5° nad normalom. Dunajska Uor/n. (Telegralično poročilo.) 23. aprila. Papirna renta 5<% po 100 >»l. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 4-fc avstr. zlata renta, davka pro«t» Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ... . . London ....... Srebro....... Francoski napoloond...... Cos. cokini....... Nemško marke . 02 „ 37'/a 81 gl. 15 82 . 30 112 . 55 !)7 „ 05 877 „ — 281 „ 80 127 „ 05 10 ,',' 05 Štev. 6904. Razpis konkurza. Pri L mestnem otroškem vrtu Ljubljanskem s slovenskim občovalnim jezikom je popolniti mesto začasno otroške vvtai-iee z letno plačo 400 goldinarjev. Prošnjo za to službo, ktero bode nastopiti tekom prihodnjega meseca maja je s predpisanimi dokazili o učni sposobnosti za otroško vrtarice vložiti do konca t. 111. aprila pri mestnem magistratu Ljubljanskem. V Ljubljani, dno 18. aprila 1887. (3) :()pomin: vsem p. č. čitatoljem cenjonega lista. 1500 popolnoma dovršenih In popolnih oblek za gospode v. it Npomlad i n polotjo, in sicer 1 elegantna, zgotovljeuu suknja, 1 elegantne, zgotovljene hlače in 1 eleganten /gotov-i J en život nI k (gliet). Vso po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vseli barvah, prodam po nevrjotni coni lo za delavsko plačilo, ker jiočoni popolnoma opustiti zalogo tovarno. II. vrata: III, vrsta: jc Kina popolna Fina popolna fl"l I'!)!] °blelia iz obleka iz flinn uiti B::xr EM^ l'ri naročbah zadostuje kot mera dolgost hlač, ši-rokost prs iu dolgost rokavov, ter poljubna barva obleko. Vzorov 110 razpošiljamo, ker imamo le zgotovljene obleko. Naročeno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila naj so pošiljajo na Waarenhaus „zur Monarehle" Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. (3) Jvdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z žolczjeni na Talvazorjovem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tii so dobo po nizkih conah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in staro železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih: okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (3) gori podpisani. Poslanski zavarovalni družbi in njo glavnemu zastopniku gosp. l>r«'nilA>ii izrekava za pravilno iz- plačo zavarovane dote gospdč. Marijo Pintar vse priznanje in toplo zahvalo. (i) V Kranji dne 22. aprila 1887. Franc Eržen, Ana Pintar, varuh. teta. - Ernest Petrič, - orgij ar ski mojster sv. IVIra nasip št. <»•>, so priporoča pročastitiin g. župnikom, oziroma oorkvo-n i ni predstojništvoui za zgradbo novih w orgclj, 4- ter provzame tudi vsako popravo starih; isto tako iz-vršujo vsa v to stroko spadajoča dola, o poroštvu nizko" ceno in pošteno postrežbo. rcl odčeva esenca j^JekarjaPlCCOllja vT^^v. Ljubljani. narejena in sestavljena po mojem navodil, ima ncdvomljiv uspeh in zdravilno lastnosti v vsili slučajih žolodčevo obolelosti, kakor tudi pri zlati žili. Dr. E. pl. vitez Stltckl, c. kr. vladni svetovalec in dožolno-sanltetni po-ročovalec za Kranjsko. Izdolovatclj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic po 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po K) kr. samo v Piceoli-jovi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljub-ljani. — V steklenicah po 15 kr. v Uizzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Stajarskem, Koroškem, v Primorji, Tlrolih, Trstu, Istriji iu Dalmaciji. (2) 40 viMlrov jabolčnika (mošta) 3 S<» I>»'<>1*1 Jos. Strzelbe nasledniku vb l.jj-e ■■ ■ - XXX53OOOOCXXXXXXXXXX30OOQCOOOOOOOO< Izvožno marčno pivo v k