OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 19, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 35
Koreja v mlaki prelite krvi
Tokio, is. feb. — Nekateri znaki kažejo na to, da se kitajski komunisti umaknejo na zapad m da odnehajo z brezsmiselnimi %padi, ker so izgube pretežke. Kitajski komunisti so na centralnem sektorju zaman poskušali pretiti ameriške postojan-ke in gre vsaj po cenitvah osme <i'neriške armaae za .tako težke '^gube. da jih tudi kitajske ko-"lunističuc mase ne morejo la ko lahko nedoknaditi.
Odkar je ta armada začela s koncem januarja ofenzivo, so kitajski in korejski komunisti utrpeli čez 110,000 mrtvih, ranje-in ujetih in to samo v kop-'nh akcijah. Zavezniške čete se pri tem poslužujejo taktike, da pri svojem prodiranju skrbno Očistijo zavzeti teren in da prav Metodično onesposabljajo sovražnika za kakršnokoli zahrbtno akcijo. V teh krvavih obračunih, če naj se vzame za pod-stavo zgornjo cenitev o komunističnih izgubah, pride okroglo 5,000 mrtvih, ranjenih ali ^jstih komunistov na dan.
Ko zavezniška ofenziva traja. Sredo komunisti v protinapade, toda ključ situacije je še vedno srednji' sektor in okolica mesta

onju.
Stassen: ne pustimo, pade-Evropa!
Baltimore, is. feb.—Bivši
kandidat za predsedniško mesto ^Gdinjenih držav in predsednik ^niverze v Pennsylvaniji, je de-jal, da bi Amerika izgubila svetovno vodstvo, če bi se odpove-<lala Evropi. Možni ste le dvoje Vodstev, ali ameriško , ali brezobzirno rusko - komunistično, ^tassen se je z vso jasnostjo in 'Odločnostjo zavzel za politiko ge-'^^rala EJisenhowerja in se stri-^^a z njegovim poročilom poda-kongresu in z govorom, ki je naslovil na ameriški narod. ^ zadnjih dveh tednih je Stas-pisal čez 50,000 pisem raz-republikanskim vodjem v •^tiieriki s priporočili in obrazložitvijo zakaj moramo podpirati Senerala Eisenhowerja. Stassen i^apadel demkorate in njihovo ^^Ranjo politiko in jim očital, ^ So se dali varati od komunis-Napovedal je republikansko žftiago leta 1952, v tem razdob-pa morajo republikanci jasno (dokončno začrtati linije svoje Notranje in zunanje politike.
Tito v ospredju političnega zanimanja Evrope-Amerike
BEOGRAD, 18. feb.—Maršal Tito je imel nagovor na svojo telesno stražo in je govor prenašala tudi beograjska radij o postaja. Napad Kominforme na Jugoslavijo bi zanetil svetovno vojno. Jugoslavija ne bo iskala orožja od za-pada, dokler bi ne bila napadena.
Tilo je nagi;\sil, da so šansep Jugoslavije, da vzdrži in tudi od-[ t;ej številni tisti, ki se zavze-vrne napad sedaj boljše, kakor' majo za to. da se Jugoslaviji ne '-ile pred eninri letom. Ce bi pošlje Jia pomoč niti vojaštvo.
m
niti orožje in bojna oprema. Sicer je res, da tudi nekateri demokrati zastopajo isto stališče, toda je njihovo število odločno nižje, kakor število takih med republikanci.
ni padla
so
bila Jugoslavija napadena, bi lahko postavila na noge pol drug milijon mož, ali 10% celokupnega prebivalstva. Trenotno ima Jugoslavija 600,000 izvežbanih mož pod orožjem in je ta armada ena največjih v zapadni Evropi.
Tito je izrazil pomisleke, da| zadnja bes6da sg bi sprejel orožje od zapadnih velesil, ker bi tak korak izzval Rusijo in njene satelite, da udarijo preje, kakor je to sicer v njihovem programu. Tito je nadalje podčrtal, daje hotela Moskva postaviti v Beogradu svojo lutko, ki bi v vsakem pogledu vodila politiko Sovjetske zveze.
Ko jim je ta načrt propadel in so skušali zanetiti upore, česar niso dosegli, naj oboroženi satelitski sosedje pojačajo svoje armade in nato udarijo na Jugoslavijo.
JRADKIKI zn so dobro ''Lacani
g^ASHlNGTON, 18. feb. — senatorjev je preiskala klicno in personalno plat g^^dniškega zbora v službi ZN. ^^'latorji trdijo, da je ta aparat tr^r- ^^^otan, neurejen, da se
Matijo
fttoči in čas. Uradniki ZN
plačani daleko višje, kot pa ^ ameriški javni upravi.
So Oni
države nosijo polovico stroškov Združenih na-število uradniškega zbo-jg ^ j® 8,790 oseb. Organizacijo	narodov je stala od svoje ustanovitve dol v celoti 857 milijonov ^Gdinjene države so Pevale 424 milijonov
^ ^ tenid
bolnišnici se nahaja in	petletni sinček Mr.
194qj^' in Annette Vrh iz So ^®iwood Ave. Obiski ni-belimo mu, da bi se ^ ^^rav vrnil domov!
Tito je nadalje pojasnil zakaj ne more sprejeti pomoči od za-r-:ida, ker bi ta korak ne šel v splošen politični koncept Jugoslavije. Toda napram Kominfor-mi je zavzeti jasen stav in ori-jentacijo za slučaj, če bo Jugoslavija žrtev sovjetskega napada.
Ko pa bo jasno, da je tak napad neizogiben, potem bo tudi jugoslovanska orijentacija drugačna. V tem slučaju bo Jugoslavija moralno in politično opravičena sprejeti tako orožje kakor tudi gospodarsko pomoč od zapada.
Diplomatski predstavniki v Beogradu naglašajo, da je ta odločen Titov govor soupadel v posvetovanja, ki jih imajo zlasti Velika Britanija in Amerika, s kakimi sredstvi naj se oja-či Jugoslavija in odvrne napad nanjo. Tako Tito, kakor diplomatski krogi se zavedajo, da bi napad na Jugoslavijo ne bil osamljen in je torej varnost Jugoslavije zadeva tudi drugih držav, ki se radi tega za Jugoslavijo morajo zanimati.
Javno mnenje o Titu
WASHINGTON, 18. feb. — Vprašanje Jugoslavije je zelo razgibalo politično in javno življenje. Trdi se, da ne bo preteklo leto, ko bo Jugoslavija napadena. Kaj naj stori Amerika v tem slučaju? Večina javnega mnenja je za to, da se pošlje v Jugoslavijo orožje in potrebna bojna oprema. Le manjši krogi so mišljenja, da bi bili potrebni v tem slučaju tudi ameriški vojaki na jugoslovanskih tleh.
Povdarja se tudi možnost, da če bi bila Jugoslavija pregaže-na, bi bila Turčija obkrožena in njena udarna sila v$aj nevtralizirana. Če pa naj se Amerika postavi z vso svojo silo na stran Jugoslavije, potem bi logično ta korak zdrknil svet v tretjo svetovno vojno.
Debate o položaju Jugoslavije in ameriški pomoči so v zvezi s stališči, ki sta jih zavzela oba republikanca Hoover in Taft. Demokratski politiki %o bolj naklonjeni Jugoslaviji, nego republikanci. Med zadnjimi so pre-
MOSKVA, 18. feb.—Diplomati v Moskvi so podali svoje mnenje glede zadnjih Stalinovih izjav in je njihov glavni vtis ta, da še ni padla zadnja beseda o možnosti prenehanja sovražnosti na Koreji. Seveda je stališče sovjetske vlade slej ko prej nespremenjeno, to je, da morajo zapadne velesile sprejeti kitajski predlog za bazo, če naj bo mir na Koreji. Ta predlog je šel za tem, da se umaknejo iz Koreje vse tuje čete, da Amerika ukine svoj protektorat nad For-mozo, da se komunistična Kitajska pripusti k Združenim narodom in se ji določi njeni sili odgovarjajoč delež.
Stalin naj bi bil tolmač severnih Korejčanov in kitajskih komunistov, kateri' da se bodo, če ne pride do miru, bojevali na Koreji do končne zmage brez ozira na to, kako dolgo lahko traja vojna.
Stalin potvarja dognano resnico
WASHINGTON, 18. feb.— Državno tajništvo je označilo Stalinove izjave za eno potvorbo več, kar pa ne izbriše iz sveta dejstva, da je Sovjetska zveza odgovorna za napad na Korejo. Nihče ne ve bolje od Stalina, kdo je zdaj za komunističnim napadom na Koreji. Stalin in njegova družba imajo moč, da odložijo grožnjo nove vojne, če hočejo. Nevarnost nove vojne prihaja od nikoder drugod kakor iz Moskve. Vsa Stalinova zavijanja ne morejo zbrisati tega dejstva.
Delavci naj bodo zastopani povsod!
WASHINGTON, 18. feb. Zastopniki delavskih zvez raznih Unij so kakor znano postavili odločno zahtevo, da, mora biti delavstvo odločilno zastopano ne le ko uradi določajo cene in višino mezd, nego tudi, ko gre za drugo življenjsko važno vprašanje delavstva, za mobilizacijo. Od še t a za mobilizacijo Wilsona se je dobilo zagotovilo, da je Wilson pripravljen postaviti si pomočnika iz delavskih vrst.
Unije so sestavile poseben odbor, ki naj se bavi z vsemi temi konkretnimi vprašanji. V tem odboru so štiri glavne delavske zveze. Odbor naj bo nujno na straži, ko gre za važna gospodarska odločanja. Imenuje se ime Walterja Reutherja, C.I.O kot takega, ki bi šel na mesto pomočnika Wilsona. Ta namestnik bi bil zaposlen na vseh poljih mobilizacijskega plana, ne samo v strogo delavskih točkah, kjer so posebej zainteresirani sami delavci. Ta ponedeljek naj pade tozadevna odločitev. Poleg Reutherja se imenujejo imena delavskih voditeljev William Green od A.F.L., Murray od C.I,0., George Leghty ter Al Hayes.
Delavski zastopniki so zadnji petek, ko so bili v odboru za mezde preglasovani in ko se je našla pavšalna formula o 10'/j mezdi, zapustili sejo in-podali ostavko na svoje položaje. Predsednik Truman njihovih ostavk ni sprejel in se iščejo pota kako najti kompromis, da bodo delavski voditelji sodelovali pri mezdah, cenah in mobilizaciji. Dasi je bila formula o delavskih mezdah z večino glasov sprejeta, še ni pravomočna, ker jo mora podpisati šef gospodarske stabilizacije Johnston, ki dokument študira.
Tudi urad za določanje cen ne more pokazati bogvekaj uspehov v prošlem tednu, marveč je tudi v tem odboru zastoj vsled needinosti pogledov, kakor tudi programa. Pri cenah gre za ločitev med cenami na debelo in cenami na drobno, kar se ne da urediti po enotnem kopitu.
Stalin: Sovjeti-komunisti za mir-
Amerika in Anglija za-vojno!
Telefonska družba zahteva višje pristojbine
Predsednik Ohio Bell Telephone Co., Randolph Eide, je naznanil, da telefonska družba pripravlja podrobne podatke, na podlagi katerih bo v kratkem zaprosila Komisijo za javne uti-litete za dovoljenje, da zviša svojim odjemalcem pristojbine za telefonsko poslugo.
Družba trdi, da je v teku zadnjih 25 let dobila le okrog 10 odstotkov povišanja v pristojbinah, ter da ji je bilo mogoče potom napredkja na tehničnem polju, absorbirati del zvišanih stroškov, ki so nastali vsled inflacije, toda ji je nemogoče sprejemati celotno pezo večjih stroškov in še nadalje nuditi svojim odjemalcem zadovoljivo postrežbo.
TOSCANim JEMLJE SLOVO
NEW YORK, 18. feb,—Znani dirigent Arturo Toscanini je verjetno dirigiral svoj zadnji koijcert. 25. marca tega leta bo Toscanini dosegel 84. leto starosti. Zdravniki so mu svetovali, naj miruje, ker se noga, ki si jo je pokvaril pred dvemi leti, ni pravilno zacelila in rabi absoluten mir. Najavljene koncerte je Toscanini moral odpovedati.
Zračna pošta za pakete
Poštni mojster sporoča, da je poštna oblast razširila svojo poslugo z zračno pošto. Sedaj se paketom, ki se jih pošlje potom zračne pošte, lahko pridene pisma in drugo pisano besedilo bfez nadaljne poštnine. Poleg tega se gotove zračne pošiljke lahko zavaruje, registrira ali pošlje C. O. D. Zračna pošta sta ne še nadalje po 6 centov od unče ali manj za prvih osem unčev. Zračna pošta potuje šti rikrat hitreje kot navadna pošta. Priporočljivo pa je, da se na vse zračne pošiljke prilepi viden listek z besedilom "Via Air Parcel Post," za pisma, ki gredo po zračni pošti, pa je priporočljivo rabiti tozadevne posebne kuverte.
AMERIŠKI LETALCI KRŠILI ČEŠKO MEJO
PRAGA, 18. feb. — Amerika j je dopustila možnost, da so ame-' riški letalci nepravilno in neupravičeno preleteli češko ozemlje ter se je opravičila češkoslovaški vladi. Gre xa polet dveh ameriških lovcev preko Prage! dne 7. februarja. Ta dva lovca; sta priletela iz Nemčije in vsled velike brzine na eni strani, kakor tudi bližine meje na drugi strani, je prišlo do neljubega incidenta. Storjeni so ukrepi,' da se slučaji ne ponovijo.
Kitajci dobri odjemalci Nemčije
feb.—Kitajski diktator Mao je naročil 2,000 tovornih vozil pri zapadno-nemških firmah. Kitajski komunisti vabijo nemške tehnike, da pridejo na Kitajsko, kjer bodo imeli dobre službe in plače.
Tovorna vozila so bila delno poslana že na Kitajsko in sicer v mesto Tiensin, odkoder so jih komunisti spravljali dalje na Korejo. Kakih 150 teh vozil je ušlo zavezniškim očem in že dospelo na Kitajsko. Kakih 350 jih je bilo pripravljenih in že utovorjenih, ko jih je zasegla zavezniška okupacijska oblast, ki je prepovedala vsako nadaljno pošiljanje teh vozil. Dasi ne gre za strogo vojaške tipe, vendar jih komunistični Kitajci uporabljajo izključno v vojne svrhe.
London obtožuje Rusijo kot napadalko
LONDON, 18. feb.—Londonska vlada je odgovorila na Stalinove izjave s tem, da je obtožila Rusijo, da njene silno oborožene armade ogrožajo mir in da je njena politika napadalna in podtalna ter razpredena povsod, in to v namenu, da se prepreči mir.
Tozadevna nota je bila izročena sovjetskemu poslaniku v Londonu Zarubinu in vsebujf^ odgovore na Stalinove izjave. S tem, da je Stalin napadel predsednika Attlee-a kot obrekoval-ca in lažnivca, je verjetno nameraval naščuvati britanske levičarje, morda tudi poglobiti razpoko med zapadnimi zavezniki in zanetiti nasprotstva med njimi, ko se pripravlja konferenca štirih zunanjih ministrov. Rusija je verolomna
V ostrem odgovoru britanska vlada navaja 14 točk, v katerih dokazuje, da je Rusija obstrui-rala, da ni ji bilo dč sodelovanja, da je netila podtalno politiko grožnje, da je verolomna in da je podpirala napadalnost v vsej povojni dobi.
Spričo tega položaja se je Velika Britanija v zvezi z ostalimi zapadnimi državami morala oborožiti v samoobrambne svrhe ter zavzeti stališče tudi do zapadne Nemčije.
PREPAD MED OBEMA TABOROMA GLOBJI, A VRATA NISO ZAPRTA
MOSKVA, 16. feb.—Ministrski predsednik Stalin je odgovoril na vprašanja, ki jih je njemu stavili list "Pravda,'" glavno glasilo ruske komunistične stranke. V od-odgovoriJ na vprašanja, ki jih je njemu stavil lisi "Prav-Attlee-a, kateremu je očital, da laže, in Ameriko ter južnu Ameriko, da si želijo vojno.
Britanski ministrski pred-]"
sednik Attlee je v spodnji zbor-; no, zato je ta vojna med njimi niči dejal, da Sovjetska zveza ni! nepopularna. Ni mogoče jih demobilizirala svojih čet, am- prepričati, da bi Kitajska ogro-pak jih je stalno povečavala.' žala Veliko Britanijo in Ameri-Stalin je na to dejal, da je taka ko, ko se je Amerika polastila trditev Attlee-a obrekovanje! kitajske Formoze in pripeljala Sovjetske zveze. Ves svet ve, da! čete na kitajske meje. Zato ti je Sovjetska zveza demobilizira-: vojaki, ki vedo, da jim je usilje-la svoje čete in to leta 1945,; no vojskovanje so zoper nekaj, 1946 in 1947.	■ o čemer niso prepričani, da bi
j bilo pravično, nimajo vere, da Ali so SO\'jeti demobilizirali? : jg njihova misija pravična in
Stalin ironizira Attlee-a, dal se ne bojujejo z entUzijazmom.
če bi ta poznal finančno in ekonomsko vedo, bi moral vedeti, da vsaka država, ki hoče razviti civilno industrijo, napraviti velike zgradbe, kakor so sovjetske električne postaje, rabi za to milijone in milijone. Kdor hoče znižati cene življenjskim potrebščinam, obnoviti narodno gospodarstvo, ki so ga porušili Nemci, rabi milijone in milijo
Kdo je sedaj napadalec ha Koreji ?
Stalinu je bilo stavljeno vprašanje, kaj misli o odločbi Združenih narodov, ko se je komunistična Kitajska ožigosala kot napadalka. To odločbo je označil Stalin za sramotno. Stalin zopet očita Ameriki, da se je polastila kitajske Formoze, na
ne, ne more pa istočasno jačatij oborožene sile in razviti vojno j industrijo, ker bi bil polom neiz-| o^riben.	•	I
da škitijo le svojo zemljsko varnost. Združeni narodi, ki bi morali biti branik miru, so postali po Stalinu vojno orodje, da se Sovjetska zveza ne samo, daj začne nova svetovna vojna, je reducirala vojaško moč, mar-'
več je obratno razširila svojo civilno industrijo, je reducirala cene, kar je znano tudi Attlee-u. Vkljub temu Attlee blati Sovjetsko zvezo in njeno mirovno politiko, da na ta način opravi
In države Atlantskega pakta?
Stalin se je ostro izrazil o agresivni naravi Atlantskega pakta, ki je v bistvu v službi agresivne Amerike. Toda tudi Latinska Amerika si želi po svo-
či tekmo v oboroževanju, ki jo i jih veleposestnikih in poslovnih je sprožila britanska laburistič-j ljudeh, da ti izbruhnila kje v
Evropi ali Aziji nova vojna, da bi tako lahko prodajali svoje produkte po visokih cenah in tako zaslužili milijone iz poslov, katerih se bo držala kri. Te latinske države so v službi Zedinjenih držav, v kateri službi so tudi Združeni narodi.
na vlada.
Predsednik Attlee rabi laž zoper Sovjetsko 'zvezo in mora sovjetsko miroljubno politiko očrtati kot napadalno, da tako zavaja britansko ljudstvo in da ga vpreže v voz, ki pelje do nove vojne in katerega kočijaži Amerika. Če je laburistična vlada Britanije resnično rairo-
Ali je vojna neizogibna?
, .	, , . Stalin misli, da za enkrat ne,
liubna, zakaj se ne sklene mi-	,	. __.
•'	. . JI 1 razumljivo pa, da so v Ameriki,
Vojak v bolnišnici
Andy Oblak, sin Mr. in Mrs. Andy Oblak, 1228 E. 175 St., ki je dobil resne ozebline v Koreji, se nahaja sedaj v bolnišnici v Philadelfiji. Njegov naslov je Andy Oblak, 1109419, Philadelphia Hos.pital, Phipadel-phia. Pa.
rovna zveza kot jo je predlagala Rusija in to med Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Ameriko, Kitajsko in Francijo? Zakaj ne razoroži in ne prepove atomskega rožja? Zakaj je prepovedala mirovni kongres v Veliki Britaniji, ko bi ne bila britanska varnost v ničemer ogrožena? Predsednik Attlee ni za mir, ampak je za to, da se začne nova agresivna svetovna vojna.
Kako se bo končala vojna na Koreji?
Stalin je odgovoril, da če bosta Velika Britanija in Amerika končno zavrgle predlog kitajske vlade, kako naj se prenehajo sovražnosti na Koreji, se vojna na Koreji more končati le s porazom intervencionistov.
Stalinu je bilo stavljeno vprašanje, dali so ameriški in britanski častniki resnično slabši od kitajskih in korejskih, kar je Stalin zanikal. Glede vojaštva
v Veliki Britaniji in v Franciji na delu sile, ki žejajo po novi vojni. Ti krogi rabijo vojno za svoje ogromne dobičke, da bodo plenili druge države. Ti multi-milijonarji dirigirajo in kontrolirajo vlade. Istočasno jih pa skrbi ljudstvo, ki noče vojne in hoče naše, to je komunistične mirovne smeri, pa naj se ožigosajo kot agresivne. Vsako miroljubno stremljenje, bodisi Sovjetske zveze, bodisi miroljubnih ljudstev jim ne gre v račun in zato zavračajo mirovne zveze, redukcijo oboroževanja, nočejo prepovedati atomskega orožja, ker bi na ta način prenehala tekma v oboroževanju in ti reakcionar-ci bi bili ob svoje ogromne dobičke.
Vojna ni neizogibna in mir se lahko ohrani, če vzamejo to vprašanje, v roke ljudske množice same. Vojna lahko izbruhne, če bodo vojni hujskači uspeli, da bodo zmešali ljudske mno-pa je Stalin trdil, da so se anglo- j žice v kopici laži in v goljufiji, saksonski vojaki sijajno izka- Sovjetska zveza hoče po Stali-
zali v vojni 'zoper Hitlerjevo Nemčijo in militaristično Japonsko, da se pa ne držijo dobro na Koreji, ker vedo in čutijo, da je to vojskovanje kriviČ-
novem zatrdilu nadaljevati pot miru.
Naročajte, šinte in čitajte "Enakopravnost!"
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. februarja 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	.	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Towm: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ore Year—(Za eno leto)
For Six Month&^(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest' mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26tn, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
IDEALI IN METODE
(Odlomek iz spisa italijanskega pisatelja Ignazio Silone-a)
(4)
V	maju sem se kot zastopnik italijanske komunistične stranke s Togliattijem udeležil izrednega zasedanja povečane eksekutive Komunistične internacijonale. Togliatti je bil prišel iz Pariza, kjer je vodil politično tajništvo stranke, jaz pa iz Italije, kjer sem imel v rokah vodstvo podtalnega gibanja. Sestala sva se v Berlinu in šla skupaj v Moskvo. Dejanski namen seje je bil, pričeti "likvidacijo" Trockega in Zinovjeva, ki sta bila še vedno člana Mednarodne eksekutive. Togliatti je ob tisti priliki vztrajal, da ga spremim na te seje. Po pravilih je imel samo on pravico biti navzoč kot zastopnik italijanske delegacije, a ker je predvideval komplikacije, do katerih je prišlo, je žele imeti podporo zastopnika podtalne organizacije. Na prvi seji, kateri sva prisostvovala, sem bil pod vtisom, da sva nekdaj zamudila, oziroma da sva prišla prepozno. Bili smo v nekem malem uradu na glavnem stanu Komunistične internacijonale. Nemec Thaelmann je predsedoval, in je nemudoma začel čitati predlagano resolucijo proti Trocke-mu, ki je imela biti predložena polni seji. Ta resolucija je brezobzirno obsojala neki dokument, katerega je Trocki naslovil na politični urad Ruske komunistične stranke. Ruska delegacija na seji je bila izvanredna; tvorili so jo Stalin, Rikov, Buharin in Manuilski. Ko je Thaelmann nehal čitati, je vprašal, da li se strinjamo s predlagano resolucijo. Finec Ottomar Kuusinen je ugovarjal, ker ni bila dovolj ostra. Rekel je: "Moralo bi se odprto povedati, da je dokument, katerega je poslal Trocki političnemu uradu Ruske komunistične stranke, popolnoma proti revolucijonarnega značaja in da nudi jasen dokaz, da nima človek, ki ga je spisal, več ničesar skupnega s delavskim razredom." Ker se ni nihče drug priglasil k besedi, sem se po posvetovanju s Togliattijem opravičil, ker sem prišel prepozno in vsled tega nisem imel prilike videti dokumenta, ki se je imel obsoditi. Nakar je Thaelmann izjavil: "Po pravici povedano, mi istotako nismo videli prizadetega dokumenta."
Ker nisem mogel verjeti lastnim ušesom, sem ponovil svoj ugovor z drugimi besedami. "Morda bi se dokumait Trockega moral obsoditi," sem dejal, "ampak kar se mene tiče, ga očitno ne morem obsoditi, doklej- ga nimam pri like, da ga prečitam."
"Mi ga tudi nismo čitali," je ponovil Thaelmann, "niti ga ni večina drugih navzočih delegatov razen Rusov." Thaelmann je govoril nemško in njegove besede so bile prevedene v ruščino za Stalina, za naju dva ali tri pa v francoščino. Odgovor se mi je zdel tako neverjeten, da sem prijel tolmača. "Thaelmann ni mogel kaj takega reči," sem dejal. "Zahtevati moram, da njegov odgovor ponovite besedo za besedo."
Tedaj je posegel v razpravo Stalin. Stal je na eni strani sobe in zdelo se je, da je edini izmed vseh navzočih, ki je bil miren in hladen.
"Politični urad naše stranke je prišel do zaključka," je rekel Stahn, "da bi ne bilo praktično, ako bi se dokument Trockega prevedel in razdelil med delegate Mednarodne eksekutive, ker se v njem nahajajo različne opazke glede stališča Sovjetske države. (Skrivnostni dokument je Trocki pozneje v inozemstvu obelodanil v brošuri "Problemi kitajske revolucije," in kar je še danes vsakomur očitno, ni bilo v njem ničesar, kar bi se bilo nanašalo na stališče Sovjetske države, temveč bil je z mnogimi agrumenti podprt napad na politiko Stalina in Komunistične internacijonale z ozirom na Kitajsko.)
V	govoru, ki ga je imel 15. aprila 1927, je Stalin v prisotnosti moskovskega sovjeta poveličeval Ciang Kaj-šeka in potrdil svoje osebno zaupanje v Kuomintag; to je bilo komaj teden dni pred slovitim proti-komunističnim nastopom kitajskega nacijonalističnega voditelja in nje gove stranke; komunisti so bili preko noči izključeni iz Kuomintanga, v Sanghaju jo bilo masakriranih deset tisoče delavcev, mescc dni pozneje pa v Wuhanu. Bilo je torej umljivo, da so je Stalin želel izogniti debati o teh stvareh in se skušal ščititi za krinko "državnih vzrokov."
Ernest Thaelmann me je vprašal, če sem zadovoljen s Stalinovim pojasnilom. "Ne odrekam političnemu uradu Ruske komunistične stranke pravice, da katerikoli dokument drži tajen," sem odvrnil. "Ne razumem pa, kako se more od drugih zahtevati, da obsodijo dokument, ki jim je
Novice okrog Ameriško- I jugoslovanskega centra
CLEVELAND, Ohio — Leto 1951 smo pri nas začeli bolj živahno kot pa prejšnje leto. Zdaj imamo dovolj prostora za vese-Ijačenje in če pogledamo na naše posetnike, vidimo med njimi naše stare znance in prijatelje, s katerimi smo se zabavali zadnjega četrt-stoletja, in tako obujamo spomine na našo mladost. Z veseljem obujamo naše spomine in ko pride'naše veselje na vrhunec, zapojemo z ubranimi melodijami, le včasih nam glasovno zaidejo v stran, pa kaj za to, lepo je slišati našo pesem. Sem in tja se tudi malo pokre-gamo, da smo bolj pridni pozneje in zopet pripravimo novo veselje.
Vas gotovo tudi zanima kaj o naših sejah, zato vam bom naštela kar po vrsti kaj imamo. Seja Kluba društev je bila zelo lepo obiskana. Sklenili smo veliko stvari v korist našega doma in društev. Pod razno pa se nam je pritihotapil mali "med-ve-dek," ki želi svoj novi dom. Neki večer jo je kar moško ubral v Klubove prostore, in predno smo se zavedali, je že sedal na bari. Na kakšen način sta se zmenila z našim poslovodjem
John Zigmanom za prostor, naj-brže ostane tajnost. Ko sem svoj firbec pasla, se je Janez samo smejal, ampak mojim ušesom pa ni ušla neka opazka tajnika Ogrina in natakarice Gusti, ki sta nekaj govorila o daj mu in tikcu. Menda bodo "med-ved-ka" ponujali kakemu novemu gospodarju, ki ga bo vesel na svojem domu. Pa pravijo, da bo med-ve-dek" dobil tudi bratca za 25. februar. Če vas ima firbec, pridite 25. februarja v malo dvorano, kjer boste "med-ve-dka" videli in če vam bo uga j al, boste dali ponudbo, da ga vam sreča nakloni. Za to priliko pravijo, da bodo preskrbeli tudi vsakovrstne dobrote.
Da ne pozabim omeniti, da bodo na 1. aprila dospela iz Ljub Ijane "Vaška dekleta," ki bodo godna za možitev. Torej, fantje, le pripravite se za ta dan Dramsko društvo Naša zvezda se že pridno pripravlja za sprejem in ženitovanjska pojedina je že naročena.
Tako torej se vam obetata dva zanimiva dogodka—25. feb vabi Klub društev, 1. aprila pa "Vaška dekleta." Vse bo v AJC na Recher Ave.
Mary Medvešek
CANKARJEVO "POHUJŠANJE V DOLINI gENTFLORJANSKI"
(Ob novi uprizoritvi v Ljubljani in 32. obletnici pisateljeve smrti)
Kljub obširnim navodilom in pripombam o osebah in obrazih, ki jih je napisal Ivan Cankar za krstijo predstavo svoje farse v Ljubljani leta 1907 in ki jih je v nekoliko skrajšani obliki dal natisniti tudi v knjigi, je uprizoritev ostala težko in tvegano delo do danes. Zakaj za pravilno pojmovanje te farse je potreben študij o položaju slovenskega umetnika in umetnosti v slovenski družbi pred pol stoletja, ko se je zmagovito uveljavila slovenska "Moderna" v književnosti, slikarstvu in glasbi.
Cankar, najpomembnejši med njimi, je o funkciji umetnika in o tem, kaj je resnična umetnost, razpravljal ponovno v svojih delih, upodabljal je položaj in usodo slovenskih umetnikov in se boril za pravilno pojmovanje umetnosti po umetnikih samih in po družbi. Po Cankarju je umetnost boj z življenjem, njegovo krivico in popačenost. In v tem boju zastavlja umetnik vse: svoj talent, svojo fantazijo, čustvo in misel, idejo in zanos, ogorčenost in stud.
Iz takih osnov je izvirala njegova ogorčena kritika sodobnih slovenskih razmer, iz take osnovne funkcije umetnika v družbi je poniknila tudi njegova farsa "Pohujšanje v dolini šent-florjanski."
Ko je Cankar sam postavil farso v kraj, "ki ni ne mesto in ne vas, kjer so torej mode napol mestne, ampak za par let prepočasne," jo je, mislim, ale-gorično-simbolično dovolj jasno postavil v sredo naših objektiv-
no še močno malomeščanskih razmer tatn okrog 1906 do 1907 Slovenska malomeščanščina je temeljila na našem ekonom skem zaostajanju, saj je veliki kapital na slovenskih tleh bil domala ves še v tujih rokah. In kakor se je slovensko malome ščanstvo po svojem splošnem ekonomskem položaju balo in moralo bati velike buržoazije se je balo tudi njenih obratnih posledic—nastopajočega in pre bujajočega se proletariata na slovenskih tleh.
Spričo takega položaja je ofi-cielna politika malomeščanskih vrhov, ki so odločali o usodi slovenskega naroda, morala biti reakcionarno zaostajajoča, oslanjajoča se na take sile v stari Avstriji, ki so vlekle voz družbenega in nacionalnega življenja avstrijskih narodov nazaj— in objektivno v suženjstvo nem-ško-nacionalnega imperializma.
Cankar je tam okrog 1905 in 1906 napravil velik obračun z zaostalimi kulturno-političnimi razmerami doma v "Krpanovi kobili" in je—daleč pred večino slovenskega izobraže nstva— svetovne nazorstvo dodobra spoznal in že tudi obsodil teme Ije meščanske družbe v "Hlapcu Jerneju," še preden se j& slovenski proletariat in polproleta-riat mogel jasno zavedati, kam stremi on sam. In "Pohujšanje" izvira iz te dobe, ko 'je Cankar stal sredi najhujše in tudi osebno najbolj zagrenjene periode svojega boja s slovensko malomeščansko licemerno družbo, njeno dvojno moralo in že tra-
nepoznan." Ob teh besedah se je zdelo, da ni ogoročenje proti meni in Togliattiju, ki se je očividno strinjal z menoj, poznalo nobenih mej; zlasti je bil nasilen Finec, katerega sem že omenil, in enako neki Bolgar ter eden ali dva Madžara.
"Nezaslišno je," je kričal Kuusinen, zaripel v obraz, "da imamo še vedno take male buržuje v trdnjavi svetovne revolucije." Besede "male buržuje" je izgovoril s skrajno komičnim izrazom prezira in gnjusa. Edini med navzočimi, ki je ostal popolnoma miren, je bil Stalin. Rekel je: "Ako je en sam delegat proti resoluciji, tedaj bi ne ::mela biti predložena." Potem je dodal: "Naša italijanska tovariša se morda ne zavedata našega notranjega položaja. Predlagam torej, da se ta seja odgodi do jutri in da se eden izmed navzočih poveri, da večer prebije z našima italijanskima tovarišema in jima pojasni naš notranji položaj." Ta nehvaležna naloga je bila dana Bolgaru Vasiliju Ko-larovu.
dicionalnim reakcionarnim pogledom na domače življenje in svet.
Farsa "Pohujšanje" je Carkar-jev davek temu boju, genialno zlobna in istočasno prešerno-strahotna satira slovenskega umetnika o slovenski družbi.
Na drugi strani pa je nad vse zanimiv ob pravkar neštetih rojstvih tudi Cankarjev osebni miselni in intimno umetniški razvoj, ki se značilno kaže tudi v farsi. Razume se, da osebnega miselnega razvoja in intimno umetniške strani katerega koli umetnika ni mogoče izločiti in izdvojiti iz njegovih dosežkov in stvaritev v delih. Nasprotno: osebni miselni razvoj in intimne umetniške reakcije v umetniku so pogoj za nastanek del.
Cankarjeva osebna umetniška razvojna pot je obeležena z dolgo vrsto mejnikov, od katerih vsak pomeni etapo .miselne in idejne Cankarjeve borbe in preloma s slovensko tradicionalno miselnostjo in moralo. Življenje na Dunaju pa ga je poučilo o strahotah in krivicah, ki jih poraja na svojem dnu viso-kokapitalistična družba. Tu na Dunaju je Cankar neposredno na sebi doživljal razne preobrate krize meščanskega individu-alizma ob zatonu najbolj individualističnega obdobja buržoaz-ne družbe, ko je pisal svoje novele in povesti iz dunajskega ve likomestnega življenja.
V dolgi in naporni borbi z in-dividualizmom meščanske epo he je Cankar kot močan indi vidualni umetnik šel predvsem za človekom, za malim, drobnim, ponižanim človekom, ob-krožženim kot z xisokim črnim zidom z razredno pogojeno krivico in strahotno suženjsko izkoriščanega in izhiranega življenja. In če k temu dodamo še spoznavanje domačih specifično težkih in tesnih razmer in boj z njimi—ali se omremo čuditi, če je večkrat omahnil od studa in gnusa v samoto, ki gaje mor da čdaj pa kdaj približala takim prepadom, v katerih se je nekoč zrušil Nietzschejev nadčlovek ?
Koliko studa je živelo v Cankarjevi utrujenosti, nam v poznejših dunajskih letih, v katerih je nastalo tudi "Pohujšanje," nazorno pripoveduje novela "Na otoku" iz "Krpanove kobile": govori namreč o človeku, ki je pred ostudno pošastjo človeške zlobe skušal zaman pobegniti v absolutno samoto. —
Cankar je take sorte umetnik, ki je umetnost enačil z življenjem in življenje z umetnostjo; umetniki, ki to delajo, ker je pač tak ustroj njihove umetniške sile in strasti, osebno trpijo zelo mnogo. Ali so zato veliki umetniki, kadar je nadarjenost velika. Bi mogli obstati v življenju, če si ne bi ustvarjali hrepenenja po lepoti v sferi ljubezni? Kako je dejal že Goethe: Večno žensko nas dvigajoč privlači? Tu nekje se je tudi iz Cankarjeve umetniške borbe dvigala ona.
"Bel obraz, bele roke, globoke oči; nedosežna in zmirom dosež-na; ideal in priležnica." (Glej "Krpanova kobila," stran 222.) Tu nekje je poniknila podoba Jacinte, čudežne Jacinte, ki je podoba lepote in izvor največje umetnikove odkritosrčnosti ob ženskem ljubezenskem viru. Kako brezdanje samotno je umetnikovo srce, ko govori umetnik Peter v "Pohujšanju tele verze:
Pijača sem, ki sc opaja sama, in sonce sem, ki sije samo sebi, in ogenj sem, ki sebi sam gori, nikomur na veselje, nc na žalosti!
(Drugo dejanje, prvi pizor)
Mislim, da se je le iz občutka take samote, ob upesnjeni podobi "ideala in priležnice, mogla roditi Cankarjeva najstrašnejša satira" B. Kreft) na sloveu-
sko družbo pred približno petdesetimi leti.
Taka umetniška imaginacija, ki ima seveda tudi svoj časovni literarni vzrok in svoje literarno izrazno obeležje v določenem času in njenih družbenih pogojih, daje umetniku potrebno svobodo, da na ta ali oni način drži svojemu času ogledalo pred obrazom.
In kdo ve, če Cankar ni nadalje z genialnim utelešenjem zlo-deja, tega simboličnorealistič nega zanikovalca, dvomljivca, spletkarja in sleparja v "Pohujšanju," vsaj do neke mere v sebi svetovnonazorsko premagal "genija" negacije, tisto anarhistično filozofijo, ki je oplazila tudi Cankarja, ko se je boril za svojo jasno revolucijsko podobo boljše in razumnejše družbe.
Kako sicer bi Krištof Kobar alias umetnik Peter mogel uka-niti samega zlodeja, ki mu je bil zapisal svojo dušo? Jasne in nedvoumne razlage o tem seveda ni mogoče dati.
Gotovo: Cankar kot sin ljudi na Klancu, vaških polproletar-cev, bajtarjev, sredi trške jare gospode, oderuhov in bogatašev podeželja, ni mogel gojiti v sebi nietzschej anskih sestanvin kakega aristokratsko prefrinjene-ga meščana, ki se z zaničevanjem in studom odvrača od svoje bo finančnih transakcijah dišeče sredine pot "višji človek." To so lahko samo le posebne ob like idealizma v razpadajoči meščanski osebnosti. Cankar je vse preveč umetnik svoje sredi ne. V njej je našel svoja najin-tenzivnejša izrazna sredstva, v njej je večkrat upodabljal v besedi tudi sebe kot socialno maj hnega človeka do konca svojih dni. Zato ga gleda v svojem besednem izrazu z njihovimi očmi Tak, tako pristno podomateni jezik vam sončno diha tudi iz govorice šentflorjanskih rodoljubov.
V svojem življenju na Dunaju je Cankar dodobra spoznal tudi vso negativnost odnosov, ki jih je imela takratna oficial-na slovenska družba do umetnika, njegovega dela in do umetnosti sploh. Koliko in kako silno je ta problem vznemirjal Cankarja v zvezi z možnostjo njegovega umetniškega obstanka v domovini, nam zgovorno dokazujejo mnoga Cankarjeva dela. Danes, ko smo že odmaknjeni tistemu času, se globlje zavedamo, da je bil pravj odnos in umetnost v premirnem sora;^ merju z njeno družbeno-politič-no zaostalostjo in zato stalno kritičen, še več, negativen, to je Cankarja zelo vznemirjalo.
Po isti idejni dinamiki, s katero je do kraja obsodil zaostalost našega političnega in idejnega življenja, je rasla njegova satira, je rasla njegova umetniška ironija, kadar je obravnaval funkcijo umetnika v naši takratni družbi. Na teh istih tleh se je rodila tudi farsa "Pohujšanje." Taka kot je, je pač nastala v razdobju Cankarjevega umetniškega razpoloženja in programa, ki o njem govori v "Jubileju" ("Krpanova kobila") :
". . . Tako so zrasle poslednje knjige na rodovitni, bogato pognojeni njivi zlobe in zaničevanja."
po najgloblji vsebini krvavo pekoča "ironija, a za publiko debela porcija prešernosti in smeha.
Bojim se, da ne bodo med nami nikoli imeli prav tisti, ki majejo z glavo, ker je Cankar umetniku Petru dodelil še atribut razbojnik, rokovnjač in kon-trabator. Če bi tega ne napravil, bi farsa trpela na protislovnem prelomu v svoji zgradbi.—Cankar je dobro poznal malomeščansko sodbo, da ' je umetnik človek dvomljivih, zlasti moralno dvomljivih kvalitet in takole nažunaj dejansko večkrat bUzu vagabundu z nestalnim življenjskim položajem-In glejte, če mu že, umetniku, lahlK) odpusti razne sumljive lastnosti, mu nestalnega' življenjskega položaja nikoli n® more. Zakaj pred čim mali meščan bolj trepeče, kakor pred nestalnim življenjskim položajem, ki mu v kapitalizmu sledi kakor hijena skozi vse njegovo življenje?
Torej ga iz tega razloga najbolj zaničuje; a umetnik in nestalni položaj—zares, to ni P® okusu malomeščanskega konservativca ! Zatorej: najprej p"' stena meščanska služba i® umetnost povrh, potem si čestit človek, o, in kot umetnik visoko spoštovan.
Da, tako je mislil kranjski malomeščan v tistih časih ^ kdo bi zameril Cankarju, če j® v "zlobni razposajenosti" resničnemu in brezobzirnem'^ umetniku-kritiku dodelil zloglasne prilastke prav za tisto družbeno funkcijo, ki je bila^ ^ malomeščanski družbi povsei® nezaželjena.	Fr.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Gilbert, Minn.—Tukaj je glo umrl Louis Verbich. Ko S® je pripravljal, da pojde na delo v rudnik, je še malo posed®' in si zapahi cigareto, nenado' ma pa se je zgrudil mrtev tla. Star je bil 62 let, rojen ^ Podborštu pri Sent Vidu na D"' lenjskem. V Ameriko je priš® pred 38 leti. Bil je član SNP;' in KSKJ. Zapušča ženo, pet si' nov, tri hčere, dalje brata ^ Chicagu in Virginiji, Minn., t®^ pet sestra v stari domovini.
Ely Creek, N. Y. — Tukaj J® umrla dolgoletna članica SN"'' Frances Žigon, rojena Širc, st&' ra 60 let, doma iz Logatca. P"' kojnica je bila mrtvoudna njih pet let. Iz stare domovini® je prišla leta 1908, in sicer ^ Eveleth, kjer je živela 13 potem pa se je preselila v F"' rest City, Pa. Njen mož je leta 1940. Zapušča pet poročeno hčer in sedem vnuko^-
In farsa je izšla komaj leto dni po "Krpanovi kobili" (1907)-—V taki osvetljavi nam je razumljivo, zakaj z "razposajeno zlobnostjo," kot je dejal Cankar, napisana burka toliko groteskno pretirava resničnost v tako tipičnost, da mestoma učinkujejo obrazi "Pohujšanja" že skoraj kot resnične spake na sicer duhoviti umetniški ravni. Ali jih bo bodočnost zreducirala na objektivnejšo mero? Vseka-kor.njihova umetniška sila bo ostala—morda tako, kakor so ostale Cervantesove "Medigre":
AMERIŠKA IN EVHOPSl^^ OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v načb; 32^ do 33 točk, ki F je treba odšteti od evropS'^. mere, bodisi pri moških ali P' ženskih čevljih.
Na primer: če vam da želijo čevlje št. 39, to je riška mera 6 in pol, št. 40 J 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navao" .	"Ta'
manjsi nego gornje mere. ^
ko bi na primer: št. 38 bila
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
ifi
Ženske obleke: št 40 je riško 32; 42 je 34; 44 je 36: je 38; 48 je 40 itd., vedno ^ 8 točk manjše od evrop®
mere.
dr*' 38 j®
ic;
z»-
Enako je pri deklicah gačna evropska mera. št. ameriško 12; 40 je 14; 42 je 44 je 18 in 46 je 20.
V
Pri moških oblekah pa .g čenja v Evropi z št. 42, kar v Ameriki 33; 44 je 34; ^ J. 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je ^ ' 54 je 43 in 56 je 44. (Se ^ med 10 in 11 točk razlike.)
i
19. februarja 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ivo pirkovič;
Bilo je pod Gorjanci
ZMAGOVITI POHOD UPORNIKOV
w.
Ena najbolj modernih Je
CRANE
kopalnica
Ma,i. Kolen. Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET UMIVALNIK BANJA
Cene so zmerne, ako pa naročite vse tri na enkrat si prihranite večjo vsoto
stroški za inštalacijo so posebej.
Louis Planine

g####






THE OANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—
brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200 |
MAKEDONIJA BO DAJALA SUROVINE ZA PORCELAN
(Nadaljevanje)
Po begu fašistov so v faro svetega Jerneja poslali iz mesta četo kraljeve vojske, ki pa je kazala prav tako malo veselja, •ia bi napadla partizanski obroč, ki jo je v vasi sredi odprtega polja dušil. Občudovala je po-Sum vojaka, ki je za denar tekel BGkaj streljajev daleč iz vasi, bi izpričal svojo neustraše-oost. Junaka pa sta bila v nje-očeh vojaka, ki sta za bogat tekla celo do Vrhpolja, ustrelila v zrak, da so ju pri fari culi, in spet naglo zbežala laza j.
Pri Italijanih se je včasih res Zgodilo, da je lakomnost zmagala nad bojazljivostjo, ne vedno trez usodnih nasledkov zanje. ^9' so si četrtega septembra (1942) "modre kravate" štiri in (dvajsetega laškega pehotnega polka nakopale sramoten po-o katerem ne bo zgodovina novega rimskega imperija ho-^^la nikoli ničesar vedeti, tudi ^ bilo krivo hrepenenje po voj-slavi, marveč neminljivi la-®ki pohlep po nezasluženem ple-ki je za trenutek zmagal nad strahom pred uporniki. V Vrh-P°lju pod Gorjanci je bilo nam-mnogo dragocenega lesa, ki S®' laški prekupčevalci niso stegnili ve^ odpeljati, ko so par-|-ozani spomladi zasedli gozdove ^ Ustavili vsako sečnjo za tuj-Tam gori pa je cvela tudi grešne slabosti, ki je bila ^^alijanom to pot pogubna, ^a gospodov dan, 30. avgu-so Italijain Vrhpolje iz zra-^ skoraj uničili, da bi potem ^^fneje planili po plenu. Takega P®kla bombardiranja, rušenja in Piljenja ljudje še niso doživeli, "fi fari pa je dekletce pobožne-mesarja Rangusa, ki si je v Tajski naglo zidal hišo, razposa-J^no poskakovalo po cesti in Vzklikalo: "V Vrhpolju imajo žegnanje."
Pet dni pozneje sO Italijani z in težkim orožjem vdrli ^ Vas, naložili hlodov, nadavili P^i'utnine, napolnili bisage brez s čimer je kdo utegnil, ter kakor po zmagi vračali k fa-se je iz vinogradov po jel-®®vskih pobočjih na zahodni ®^fani vasi umikala njihova za-®®<ia in gg kupi razmetanega grozdja pričali o pu-°senju, ko je z nizkega griča ^uiile na vzhodni vasi, udaril ^je komandir Dušan s petnaj-možmi Milanovega voda. ^ endar se hudemu ognju so-^^znikove stotnije in nevarne-J,. ^Gžju min, s katerimi so Ita-jani odgovorili, ni mogel upi-ii (-^rožnik Dušan se je s svo-0 ljudmi umaknil, še pred,en zgube.
dva streljaja niže se je vzpetine, ki ji pravijo Gregorka, zakopal tov Hribar s četico svojih jg ,	Dvanajst upornikov
1q pomisleka znova napad-ko se je s konji, težkimi vozovi, kareta-^^'^^jwicarji, metalci min in Vil v '	komaj dobro raz-
Se ^°lgo kolono, pomikajočo Potni,	po cesti onkraj
proti Šmarju.
sili u	se naglo poizku-
ftieta^j	stal sredi ceste
^Pustii*^ in že je strojničar Ve ^'"Ve rafale iz Gruberje-prvi 2 ' ^ ^^tero je planil ter v tli	razstrelil lese-
ftitil 0» /	je pod neznos-
strojnic in min za-ti, U%i^ ^^vljar Hribar popušča-jeju	Ge s tovariši v gos-
^id Kušp strelskega jarka.
pa je obstal, poteg-
nil za rokav brata Freda, ta tovariša pred seboj in oni še enega. Štirje strelci so znova napadli, štirje uporniki z osredotočenim ognjem pušk celo stot-nijo sodobno oboroženega sovražnika.
Sredi ceste so se v vpregi težkega voza zgrudili trije konji. Četrti se je ranjen iztrgal in v brezumni splašenosti zdirjal po cesti proti Šmarju. Nekdo ni hotel rezati jermena, s katerim je bila mula vprež^na h kareti, se zavihtel na žival in zdrvel po zrelem koruznem polju proti vasi na nizkem griču v ozadju bojišča. Šum lomeče se koruze, nad katero je plavala omahujoča človeška glava v sivi jekleni čeladi, je tudi v sejmarskem kričanju splašene množice. Goreči pobožni vzkliki so se mešali z bogokletnimi besedami, odurnim laškim preklinjanjem in stokratno "mama mia" v nerazločno gmoto človeških glasov.
Morala vojske se je zlomila. To je usoden trenutek, ko organizem vojske razpade v množico med seboj nepovezanih elementov; ko se en sam načrt zdrobi v tisoč volj, ki sledijo vsaka zase le še blazno sproščenemu elementarnemu prirodnemu gonu samoohrane. To je trenutek, ko se tudi kronistu celovit roman zdrobi v tisoč zgodb, dram, tragedij, komedij in vseh drugih literarnih zvrsti, da svoji nalogi bodisi ni več kot—kakor se bo zgodilo meni—bodisi jo z mojstrskim peresom more orisati le v grobih, bežnih obrisih.
Od metalca min sredi ceste so se vojaki razbežali. Italijan, ki je tekel za njimi, je gredoč po-padel zapuščeno orožje in ga mukoma trmasto vlekel za seboj. Toča krogel štirih uporniških pušk, katerifn se je hitro pridružilo še osem drugih, so naglo trgale poslednje nevidne vezi, ki so še pravkar spajale si-vozeleno množico v eno samo telo. Vsakdo se je reševal na svojo pest, kamor so ga vodile nagonske kretnje in golo naključje. Eni so skakali v strugo potoka, boreč se z grmovjem, ki se jim je opletalo okoli teles, in pastmi tolmunov, v katere so padali. Drugi spet so dolgih korakov drveli čez polje in v hrib, proti Žvabovem, upajoč, da bodo med hišami in drevjem -še najhitreje našli rešitev. Vojaka, ki je v diru zadet zviška telebnil na obraz, sta druga dva, ki sta bežala mimo, zgrabila za roke in ga nizko sklonjena vlekla čez razbore in ogone.
V sivo zeleni množici, ki je brezumno kričala in se razkrajala na vse strani, je v begu iskal rešitve tudi po domače oblečen človek, Vrhpoljec Pavlin, ki sta ga bili skrb za vero in spoštovanje župnikove besede, da jih bo varno pripeljal v Vrhpolje in nazaj. Lahi so ga potem krivili vse strašne nesreče ter v svoji razjarnosti—tako so pozneje zatrjevali ljudje—tudi pretepli.
Prej kakor bi človek utegnil popisati, kaj vidi, je bilo bojišče spet nemo in prazno in potok je samotno šumljal. Le sredi ceste so ob pobitih konjih zapuščeni stali težki vozovi, naloženi s hlodi, ter karete s podav-Ijeno i^erutnino. Polje pa je bilo, kakor da je šlo preko njega hudo neurje.
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o ^iogodkih po svetu in doma!
Ko si je nova Jugoslavija zastavljala velike naloge elektrifikacije in industrializacije, so v mnogih drugih deželah celo nepristranski gospodarski strokovnjaki gledali precej nezaupljivo na njene načrte. Ne prijazno in celo sovražno pa so naše namene, da razvijemo proizvajalne sile, presojali v tistih deželah, ki si lastijo monopol na posamezne industrijske stroke. Tako je znano, da hoče Češkoslovaška veljati kot proizvajalec najboljšega porcelana.
Zato so nas češki stroko vn j a-1 ki odločno odvračali, naj bi ne začeli razvijati industrije porcelana, češ Jugoslavija nima za porcelan surovin. Čehi niso bili pripravljeni pomagati novi Jugoslaviji pri polaganju temeljev industrijske stroke, ki je na Češkoslovaškem močno razvita. Med drugim so trdili, da Češkoslovaška proizvaja dovolj porcelana tudi za Jugoslavijo, češ popolnoma brez potrebe gradite drage industrijske naprave. Razen tega so govorili, da nimamo strokovnjakov, ne tradicij in da bi bila proizvodnja silno'draga, ker bi morali uvažati surovine.
Zdaj pa ni treba več odkrivati pravih namenov in nasvetov "dobrohotnih" strokovnjakov v drugih deželah. Če pa so bili njihovi nameni čisti, smemo upravičeno dvomiti v njihove strokovne sposobnosti. Zakaj, kako je mogoče trditi, da Jugoslavija sploh nima surovine za proizvodnjo porcelana ali da te surovine ne ustrezajo, češ preiskusili smo jih?
Naši prvi obrati za proizvodnjo porcelana že dajejo porcelan iz domačih surovin. Razen tega gradimo velike, sodobne tovarne porcelana in keramičnih izdelkov^ ker se je izkazalo, da imamo dovolj izvrstnih surovin. Največjo tovarno porcelan gradimo v Makedoniji, v Titovem Velesu. Makedonijo so izbrali kot bodoče središče naše industrije porcelana zaradi tega, ker ima po dosedanjih raziskovanjih največ izvrstne surovine za porcelan. To surovino so že preskusile naše tovarne keramičnih oziroma porcelanastih iz-
delkov, na primer v Libojah pri Celju in v Novem Sadu. Velika tovarna porcelana bo obratovala tudi v Hrvatski.
V Makedoniji so preiskovali nekovinske rude že v prvih dneh po osvoboditvi. Posebno pozornost so posvfetili glini in sploh surovinam za proizvodnjo samota in keramike. Odkrili so velikanska ležišča izvrstne gline oziroma kaolina. Ko so surovino preizkusili, se je izkazalo, da je iz nje mogoče izdelati najboljši porcelan. Prve poskuse z makedonskimi surovinami so delali v Novem Sadu in Libojah. Izkazalo se je, da ima Makedonija dovolj surovin za proizvodnjo porcelana v vseh jugoslovanskih ljudskih republikah.
Lani so v Titovem Velesu začeli kopati temelje za našo največjo tovarno porcelana. Tovarniški objekti bodo zavzemali 44,000 kvadratnih metrov. Doslej so že pokrili nad 4,000 kvadratnih metrov tovarniških poslopij. Tovarna bo imela več oddelkov. Tako bodo v enem izmed njih proizvajali sanitarni porcelan, v drugem pa predmete za široko potrošnjo. Kako velika bo proizvodnja nove tovarne, sprevidimo že iz tega, da bodo na leto izdelali med drugim 2,000,000 globokih krožnikov, čeprav bo to le majhen del celotne proizvodnje. Tovarna bo izdelovala vse vrste gospodinjskega porcelana. Zlasti bo velika proizvodnja sanitarne keramike. Zgito bodo potrebovali na leto skoraj 10 milijard ton surovin. Proizvodnja bo dovolj velika, da bodo skupaj s tovarno pri Zagrebu dajali izdelke za vse domače potrebe.
Ves proizvodni proces v tovarni bo kar najbolj mehaniziran, in sicer od dovoza in prenosa materiala po tekočem traku.
Tovarno bodo opremili s stroji,' ki jih izdelujejo jugoslovanske tovarne. Električne naprave bo izdelala tovarna "Rade Končar" v Zagrebu. Težke stroje, na primer stiskalnice, transporterje, rotacijska sita, parne kotle itd. pa izdelujejo v tovar-;- ni "Djuro Djakovic" v Slavon-
skem Brodu. Na samem stavbi-šču bodo postavili velike peči za žganje surovih izdelkov. V ta namen bodo potrebovali mnogo samota, ki ga bo dala nova tovarna šamotanih izdelkov v Arandjelovcu.
Ob veliki tovarni bodo zgradili veliko naselje, ki bo pravo mesto, saj bo štelo nad 4,000 prebivalcev. Razen stanovanjskih hiš bodo v novem naselju zgradili več javnih poslopij, sindikalni dom, otroška zavetišča, restavracije in zgradbe za razne druge namene.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
Društveni koledar-
FEBRUARJA
24. februarja, sobota — Veselica Clevelandske federacije SNPJ v SND
MARCA
3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND
10. marca, sobota — Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND
31. marca, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. ■ 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. APRILA
1. aprila, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC in dram. dr. Naša zvezda v AJC na Recher Ave,
6.	aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND
7.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
7.	aprila, sobota—Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
8.	aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND
20.	aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — VeseUca društva Lipa št. 129 SNPJ
22.	aprila, nedelja—Pomladanski koncert zbora Adria v AJC, Recher Ave.
27.	aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
28.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND
MAJA
5.	maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
11.	maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND
12.	maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND
18.	maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND
19.	maja, sObota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND
26. maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
JUNIJA
2. junija, sobota — Veslica društva sv. Vida št. 25 KSKJ
• v SND
JULIJA
1. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na vrtu AJC na Recher Ave.
29.	julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Pri nas dobite knjigo
"He, The Father" (On, Oče)
katero je spisal FRANK MLAKAR Pošljemo kamorkoli.
Samo $3.00.
MANDEL DRUG 15702 Walerloo Rd.
DELO DOBIJO MOŠKI
MAŠINISTI
ASSEMBLY LATHE MILLING MACHINE delavci
Podnevi—dobra plača od ure
Moslo Machinery
2443 Prospect Ave.
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ
je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob. Na 13502 Coit Rd., nasproti Fisher Body Co. Dve garaži, dva forneza, eden na pretnog, drugi na plin. PO 1-3488
SOBE V NAJEM
LEPO OPREMLJENO
sobo pri mirni družini se odda v najem poštenemu moškemu ali dekletu. Prost vhod. Na željo dobi tudi zajtrk. Blizu poulične. Za podrobnosti pokličite MU 1-2082
DELO DOBIJO ŽENSKE
Dekleta za pisarno
Izkušnja ni potrebna. Splošno pisarniško delo. 40 ur tedensko—stalno.
Ugajalo vam bo delo pri
ROSENBLUM'S
321 EUCLID AVE.
Tipkarica
ZA SPLOŠNA PISARNIŠKA DELA.
V produkcijskem in kupovalnem oddelku.
Izkušnja ni zahtevana, a je v pomoč.
5 dni—40 ur tedensko. Stalna plača.
TRABON ENGINEERING CORP.
1814 E. 40 ST.
DECEMBRA 2. decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v AJC na Recher Ave.
ZA ZVIŠANE DAVKE
Predsednik Truman je predložil kongresu svoja priporočila za zvišanje federalnih davkov, ki bi zvezni blagajni prinesla okrog 10 bilijonov dolarjev na-daljnih dohodkov. Štiri bilijone naj bi prinesli zvišani dohodninski davki od posameznikov, tri bilijone dohodninski davki od korporacij, tri bilijone pa zvišani federalni davki na razne predmete kot avtomobile, radijske in televizijske aparate, cigarete, opojne pijače, gasolin itd. Označba bilijon kot jo rabimo v Ameriki ni drobiž; predstavlja tisoč milijonov.
—NOVA DOBA
DELO DOBIJO MOŠKI
ČIŠČENJE
restavracijskih prostorov'in kuhinje. Zanesljiv moški star od 40 do 50 let. 6 dni v tednu—7. zj. do 3.30 pop. Ob nedeljah razne ure. Dobi obede in plačo.
MILLER'S RESTAURANT
18707 Detroit Ave., AC l-5gll
IŠČE SE
traktorje in operatorje za vlačenje pripreg za veliko firmo za prevažanje ponoči.
Dobra plača ali od milje.
MATTHEWS TRUCKING CORP.
1277 E. 12 St., PR 1-0889
SAND BLASTERS
Morajo biti izurjeni na ročnem in strojnem delu. Visoka plača od ure.
THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 E. 77 Si., od Broadway
TEŽAKI
VOZNIKI ROČNIH TRUKOV
DO 50. LETA STAROSTI. Stalno delo. Plača od ure. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(od Broadway)
LICENCIRAN KURJAČ IN ČUVAJ
Nobena omejitev na starost; zanesljiv moški za parni kotel na nizek pritisk, s stokerjem; 2. šift—2. do 10. zv. 6 ali 7 dni v tednu.
Stalno delo; plača od ure. Zglasite se med 9. in 11. zj. ali med 2. in 4. pop.
Wilson Fastener Division of Talon, Inc. 1000 LAKESIDE, N. E.
BROWN & SHARP
Automatic Screw Machine operatorji in setup delavci
ACME-GRIDLEY
Multiple Spindle Automatic Screw Machine operatorji in Set-up delavci
WARNER & SWASEY
Hand Turret Lathe operatorji in Set-up delavci
Plača od ure poleg bonusa in drugih podoor
Z & W MACHINE PRODUCTS, Inc. 5151 St. Clair Ave.
AIRCRAFT MACHINISTS
RADIAL DRILL PRESSES
MILLING MACHINES
ENGINE LATHES
TURRET LATHES CARBIDE GRINDERS
ROUGH GRINDERS
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od 8.30 do 4. pop. v soboto od 8.00 do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway
stran 4 ^
ENAKOPRAVNOST
19. februarja 1951
JOSIP JURČIČ
DOMEN
DOMAČA POVEST IZ PREJŠNJEGA VEKA

(Nadaljevanje)
"Izza vrta sem nekdo gre," • reče čez nekoliko časa gospodinja.
"K nam?" jo vpraša mož, naenkrat ves potolažen.
"Bokal vina ima pod pazduho in nemara, da je tisti Domen, ki je bil pri Jurcu. Lej, sem gre!"
''Le bi ž mi s mize spi-avi čr e-jjtnje, pobi-iši in se izkidaj ven-kaj," priganja gospod Krševan polovino svojega srečnega zakona. "Da le vina nese, to je dobro ubral, ravno suho mi je po grlu, prileglo se bo, da nikoli tega."
"Požeruh!" je godrnjala žena in naglo pospravila. "Da veš, nimaš mi kratko ni malo ne vsega vina izpiti. Polovico ga deni na omaro." Rekši, se umakne matica v stransko stanico, ki je bila tudi šola, kadar je imel gospod Krševan koga učiti.
"Nu saj sem vedel, kam pes taco moli," je mrmlal učenik, "kokoš bi sama rada pila, zato brani petelinu h koritu."
Zdaj se odpro vrata in Domen pride v hišo.
"Dober dan, gospod."
"Bog daj dober dan tebi in tvoji roki, ki nekaj rdečega prinaša. Le na mizo postavi!"
Domen stori tako in se sam usede tiho na rob klopi pri mizi.
"Saj vem, da je le-to za pri-mako, za drugo menda ne nosiš tega blaga po svetu," je rekel Krševan, obenem pa zgrabil bokal z vinom z obema rokama.
"Le pijte, zato sem vam ga prinesel," odgovori Domen, "potem pa se bova o nečem pomenila."
"To pa še zmeraj." Rekši, potegne Krševan na dva duška iz steklenice toliko, da je tretjina vina izginila. "Dobra kapljica!" reče, obrisavši si. usta. "Kako pa kaj tebi?"
"Napak!" odgovori Domen in izvleče šop starih povezanih in zamazanih papirjev. "Tukaj mi boste prebrali in povedali, katero pismo je tisto, ki ga jaz iščem."
"Kakovega pa iščeš?"
"Obljubite mi pred po moško, da ne boste za zdaj nikjer in nikomur povedali. Nobeni živi duši!"
"No, lej ga, kaj se meniš! Saj nisem baba! Kakor češ; če ti ni ljubo, jaz ti ne bom zinil nikdar besede. Porečem, da te še pri meni ni bik)."
"Poiščite mi pismo, kjer je moj oče in moja dota zapisana."
Zdajci jame gospod Krševan pregledovati stare listine. Ker sam ni bil branja vajen, ker ni razumel dobro tujega jezika, je premišljeval vsak list pol ure, preden je vedel, da ta ni tisti, čeravno dostikrat ni mogel povedati, kaj je. Vendar se je držal veličastno in učeno na svojem polomljenem stolu, preobračal pisma zdaj pokonci, zdaj počez, zdaj bral od zdolaj, zdaj od zgoraj, zdaj se je zopet hu-doval na pisarja, ki je morda že zdavnaj ležal v črni zemlji, da je pisal grozovito grdo in nerazločno. Domen, ki mu je sedel brez besede nasproti in, križem roke držeč, čakal, katero bo pravo, je imel gospoda Krševa-na za modrega ih učenega moža.
"Tukajle je eno, ki je graščak podpisan na njem," reče Krševan čez dolgo ko je preklel vse pisarje, ki si niso znali peresa
urezati, da bi bilo spodobno pisalo.
"Tisto je, tisto!" Rekši, škofi Domen kvišku, oči se mu zasvetijo in nehote se stegne po mizi, da bi sam videl na papir, ne pomislivši, da je zanj vseeno, ako je list prazen ali pa kdo ve s čim počrkan. "Kako se be-le?"
j "Le potrpi, prijatelj, potrpi! I Meniš, da se vsaka reč tako be-' re, kakor bi orehe tolkel in tri?"
In zopet je gledal učenik debelo četrt ure na list.
"Hudič je to pisal, hudič bo to bral!" za renči naposled. "Vrag ti vedi, kaj je to. Tukaj zgoraj se bere tako, da, ako ne bo nekdo vzel deklice Mete Ko-ščice, ji pa za gotovo obeta 3000 tolarjev za doto njenemu otroku. Vendar pa dalje f)ravi, da to pisanje samo po njeni smrti velja; ako popred pride med svet, ne velja nič, nikoli. Tole me pa moti: zapisan in podpisan je zadaj Plevnik, menda tisti, ki smo ga predlansko zimo pokopali, in pa gospod graščak. Ne vem, kateri je priča in kateri podpisovalec."
"To že jaz vem, dajte sem!" reče Domen in mu vzame list iz rok.
"Menda vendar nisi ti tisti! Pač, kako se pišeš? — Za Ko-ščico! To je že res. Bog me varuj, ti boš imel 3000 tolarjev, za strah božji! Stoj, še nekaj se mi klati po glavi. Kaj, ko bi bil graščak tvoj oče; in nemara, to je njegovo pismo." Tako je dejal učenik in debelo gledal.
"Le tiho mi bodite, svetujem vam, gospod! Kadar bodo vsi ljudje govorili, govorite še vi, kadar mene že ne bo tukaj, popred pa ne."
"Torej Sova je tvoj oče; hm, kdo bi bil to mislil."
"Jaz nimam očeta!" je dejal Domen. "Tudi ga ne maram takega, kakor je graščak Sova, če mi Bog boljšega ni dal." Pri teh besedah se mu čelo zopet zatemni.
"Tudi denarjev ne boš maral?" vpraša Krševan.
"Pismo morem imeti, imela bova pomenek dolg, dolg! Pa saj veste, kaj sem rekel, molčite za zdaj ko riba, ako ne, potlej vas ne poznam ni več dobrega za vas!"
Odide. Krševan je pa gledal skozi okno in videl, da Domen ne gre po poti, ampak čez vrt vse vprek.
"Čudno pismo je to," je godrnjal gospod učitelj. "Kar sem še na svetu, nisem imel takega v rokah. Pa zlodej me naj vzame, če sem enakega človeka videl in slišal, kakor je ta trap, da se takega očeta brani in da
denarjev ne mara, če sem ga prav razumel; res, zlodej me naj vzame! I, ko bi ga tebi dali, ljubi moj France Krševan, kajne, ti bi svetu pokazal, kako zna pameten človek denar obračati, da mu dosti zaleže in pa nič!"
Motila ga je v tem govoru žena, ki je prišla iz stranske izbe, precej ko je čula, da je mož sam. Jela je izipraševati, kaj je Domen hotel. Gospod Krševan pa je bil toliko moški, da ji je zaprva odvrnil: "Kaj ti tega mar?" Vendar motil se je, če je menil, da bo s tem mir besedi. Ženska zvedavost je tolikanj bolj pritiskala, kolikor bolj je zmanjkovalo vina v bokalu. Kakor vselej je zmagala tudi, to pot in kmalu je babišče ve-' I delo kaj in kako. Česar ji mož i ni mogel razkriti, to si je v j svoji domišljiji sama dodala in i dostavila.
"Ne, jaz pa nočem in ne trpim, d^ bi ti taka pisma nosili brat, s katerimi se boš zameril poštenim ljudem. Jaz bom že naredila!" Tako se je jezila ženica.
Ko je šel pred mrakom tistega dne grajski kravji pastir, stari Peter, majhna sesušena podoba, mimo učiteljevega doma, ga pokliče škilava žena pred vežni prag in mu skrivnostno takole govori: "Veš ti, Peter, jaz ne morem slišati, če kdo ljudi obira in opravlja."
Zgubani Peter je naredil kislo lice po tem predgovoru.
"Predle pa je bil prišel tisti Domen k našemu ter mu je prinesel nekovo pismo brat, kdo je njegov oče in kakovo doto bo imel in drugo; pa vašemu gospodu se je grozil tako, da me je bilo strah. Jaz ne maram, da bi se midva z mojim komu zamerila, najmanj pa vašemu gospodu, zato mu le povej to. Veš drugemu ni treba nikomur, samo gospodu: o pismu, kar sem ti rekla."
Peter prikima.
"Dobro zapomni, o pismu sem ti naročila. Gospod bodo že vedeli kakovo in katero. Pa tega tudi nikar ne pozabi, da boš povedal, da sem ti jaz naročila in razkrila, ker se ne maram zameriti."
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal Easl- 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
Peter se namuzne, pomakne slamnik čez oči in gre svojo pot, godmjaje nekaj "o babjih poštah".
Od farne vasi, kjer je stanoval učitelj Krševan, pa do So-vovega gradu je bilo debelo uro hoda. Ko je torej stari Peter priklopal in pritolkel domov, se je bila storila že trda noč. Med-potoma je bil že skoraj popolnoma pozabil naročila. Sreča mu, da je stal Sova z rokami v žepu pred pragom in v nebo gledal, pa ne da bi bil molil, ampak gledal je, bo li drugi dan jasno ali bo sneg. Ker ga je torej pastir Peter videl pred seboj, se je domislil, kako mu je baba zabičevala. Sname tedaj klobuk z glave ter pristopi k njemu pripovedovaje, kaj je govorila brbljava učiteljeva žena. Od kraja se je videlo, da ga So-Va še ne posluša; ko pa Peter nekaj čveka o pismu, doti in očetu Doinnovem, se zgane dolgi gospod od vrha do tal, se naglo obrne k pastirju in še en pot mu je moral povedati vse. ' (Dalje prihodnjič)
Potreba oddiha za vsakega
Amerika je mlada dežela in njen tempo je mladosten, hiter. Vse hočemo izvršiti na hitro, brez ozira na posledice. Na splošno je to dobro in temu se imamo v veliki meri zahvaliti za sijajni razvoj te dežele. Toda za mnoge posameznike je ta tempo poguben, ker si v tej brzini na znajo privoščiti primernega oddiha in razvedrila. To je v veliki meri odgovorno za žalostno dejstvo, da letno umrje okrog 600,000 oseb za srčno hibo in da je živčno onesposobljenih okrog 150,000 ljudi na leto.
To so strahotne številke, posebno, če pomislimo, da nas srčna hiba in živčna onesposobi] e-nost oropa tolikega števila najbolj sposobnih in aktivnih ljudi. To je tragično za prizadete ljudi in njihove družine in obenem za deželo, ki prerano izgubi najboljše državljane. Stotisoči teh ljudi bi mogli še leta in desetletja uživati lepote življenja, se veseliti družinskega življenja in koristiti deželi, če bi si znali in
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVfNUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718


OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba.' Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
hoteli privoščiti nekoliko oddiha o pravem času.
Mnoge bolezni izhajajo iz prevelikega fizičnega napora brez dovolj nega oddiha in razvedrila in prav toliko ali še več jih izhaja iz duševnega napora. Mnogi ljudje imajo fiksno idejo, da če oni ne opravijo določenega dela, fizičnega ali duševnega, v določenem času, bo vse narobe; pa se ženejo čez mero svojih fizičnih ali duševnih zmožnosti.
Ljudje v podrejenih pozicijah ,bodisi v industriji ali drugod, navadno nimajo iluzije, da so nenadomestljivi, zato med njimi ni preveč okupacijskih žrtev. Ko svoje določeno delo opravijo, se čutijo proste in na svoj način uživajo njim odmerjeni oddih. To jih vzdrži zdrave, fizično in duševno.
Na drugi strani pa so ljudje, ki imajo velike ali male odgovornosti napram splošnosti ali napram ustanovam, katerim pripadajo, ki mislijo, da bo vse propadlo, če njihova pozornost in sodelovanje za hip odnehata. Morda si vzamejo ene ali druge vrste razvedrilo ob nedeljah ali
ob počitnicah, toda v takih tako zvanih razvedrilih je malo od-počitka. Dolga avtomobilska vožnja, ko mora biti pozornost voznika vsak trenutek napeta, ni odpočitek niti razvedrilo. Posebno še, če avtomobilist ne more pozabiti na svoje vsakdanje delo in vsakdanje skrbi.
Seveda, od vsakega se pričakuje, da vrši delo svoje pozicije po najboljših možnostih v danih razmerah. Vsak pa bi se moral zavedati, da ni nenadomestljiv. Ako on pusti svojo pozicijo, jo bo vodil nekdo drugi, morda prav tako dobro kot on, morda nekoliko slabše, morda nekoliko boljše. Dokaze za to vidimo vsak dan v tisočerih primerih.
Ohranitev fizičnih in duševnih moči do najskrajnejših mej je v interesu vsakega posameznika; istočasno pa je v interesu splošnosti. Prerana onemoglost vsakega je izguba zanj in za splosnost. Oddih in raz ved lilo, ki je primerno za starost, razpoloženje in okus posameznika, mu more ohraniti zdravje in podaljšati življenje in obenem prispevati k blaginji dežele.
—NOVA DOBA
MANDEL'S CORN PLASTER
PRVIČ IZZA VOJNE imamo Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam j
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG C O. 15702 WATERLOO RD.
MI IMAMO
-■•ft
takojšnje kupce za vašo hišo eno ali dve družini, od $10,000 j $20,000. V Euclidu. ali severno^ vzhodnem delu.
Točna in poštena pbsluga.
Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012
FARMA NAPRODAJ
78 akrov dobre, obdelane zemlje; dobro poslopje in farmsko orodje. Za vsa pojasnila se lahko^ oglasite pri meni na farmah al'j pa mi pišite.
JERRY STROJIN R. D. 3, Box 181, Geneva, O-

'Henr/, we're
GETnm A BAB/!"
Maybe our artist exaggerated a little, but you have to admit that kids sure grow fast. Mom's no sooner finished knitting booties, and presto! Her "baby" is chasing cuties. Before you can say "Johnathan George Rabitt," you've got a full-grown feller around ... ... a full-grown feller who wants all the things,you want
to give him___First a bicycle. Then a new suit to take
his best girl to the prom ... and pretty soon, the "baby" wants to be a doctor, a lawyer or something else that takes money I
You're likely to feel kinda sick inside if you can't give him as good a chance as the next feller. But there's a medicine to prevent that sickness.
It's called the Payroll Savings Planu Automatically, you put aside a part of every paycheck for U. S. Savings Bonds. And instead of worrying about how time flies, you're collecting $4 for every $3 you've invested!
Your employer or your bank can arrange this sure way of saving today! Speak to one or the other—but quick! Remember, the money you invest in Bonds is probably money you'd spend anyway!
You've been worrying about when you're going to start saving I
Why put it off any longer?
AUTOMATIC SAVING IS SURE SAVING U.S. SAVINGS BONDS
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
ENAKOPRAVNOST
(HKAGO
and all sections of Ihe Midwest
our advertising representatives are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
PLEASE GIVE US A CHANCE ^ Responsible Handyman,
child desperately need 4-5 ro", heated unfurnished apartroe"' South or Southwest. Modern , rental.	„
YArds 7-G71:

MUSIC TEACHER at Lour^eS High School, wife, infant (Slovak couple) living with ily, crowded quarters desper^^, ly need 3-5 room unfurnish apartment. Southwest.
Maywood
1186^
MANAGER, wife and well beha^ 81<! year old daughter wouJ<^ Lg
5 or 6 room apartment in section. Cash property guara
nice
plus bonus for extra nice ment. South Shore 71 to St. ne^r lake or northwest tion preferred. Plione Jack DElaware 7-1293 Tuesday or ^ time during week.
2 SMALL GIRLS AND MOTH^?
would rather live with dadd:^j|, Chicago than grandma in waukee. Urgently need 4-5/"" apartment. Any good location' BRunswick 8-421 Evenings Bittersweet
RESPONSIBLE Middle-aged nn. Lovely Beverly Hills ho'^ Ov/n room, board, small .jj, in exchange for assisting
housework and care of chil^f'^l, Hilltop 5-5
RESPONSIBLE Employed wife, child, desperately need ^ room unfurnished apartm® South. Moderate rental. , Portsmouth 7'^^ ^
help wanted—domes
PRACTICAL NURSE — ^ rienced. References required-'
a week. Room, housework.
Board.
ROgers Park 4-
BUSINESS OPPORTtJl
GOOD BUY — Beauty ShoP West Side. Well c-stabU®
trade, see.
Side. Well cstao" Best offer. Come out
RAnd 6-6125
1.84
COlumbus J "
nO'
of
nI"
GOOD BUY — Short Pl-itf Lunchroom. SculiMlf living J'oonisJ 2 bt drooni.';! i" p^sl Well ostablisli'tl. We.stsi'''''
id
i
olior.
SEclev
RESTAURANT in Mira Mo Good clionicl. Tliriving Mira Mar Hotel KosUi« Gootl opportunity for ri{?f^'
Ciill VUv/n 2- ,
HELP WANTED—:
COMPETENT Janitor's StiHidy. $225 month.
hath.
!)%«
Sec ,g
Lake Shor<^