Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-del|ska izihija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; .-inrHievo štv. 7561. Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Pohod na Dunaj »Avstrijskemu narodu I V najhujši stiski me Je domovini zvesto ljudstvo Avstrije pozvalo za najvišjega čuvarja svojih pravic. Povsem sein si 6vest svoje velike odgovornosti in sledim temu klicu ter obljubljam, da bom zastavil vso svojo moč v prid svojih sorojakov za izgraditev naše države. Kot cilj svoje naloge smatram harmonični razvoj bogatih sil avstrijskega naroda, narodne skupnosti, zgrajene na stalni podlagi.« »Staatsfiihrer« 1'fri-mer si je postavil nadalje v svojem proglasu na avstrijski narod za najvišjo nalogo »ustvariti iz ozemlja, na katerem prebivajo Avstrijci, resnično domovino v najplemenitejšein smislu te besede...« Takšnih rečenic in krilatic gotovo ne najdeš zlepa v slovarju nemških politikov ne generalov. Dr. Pfrimer jih je pobral nekje na jugu, kjer usjie-vajo v vročeni italijanskem podnebju, in jih presadil na mrzli Štajer. Mussolini je nekoč neki nemški deputaciji dejal, da ni fašizem izvozno blago. Po uspehu hitlerjancev pri jesenskih volitvah jo duce te besede preklical, toda Pfrimer je s svojim udarom pokazal, da so vendar resnične. Kar uspeva na vročih italijanskih tleh, obdano od dišečega vonja bujne fantazije italijanskega naroda, zmrzne na mrzlem severu. Z golimi frazami se avstrijsko ljudstvo, razen morda kakega vpokojenega generala ali bivšega habsburškega dvorjana, ne da navdušiti. Preveč izkušnje mu je prinesla zadnja vojna z razpadom avstrijske monarhije. Vrata na svobodni Duuaj, ki je v dnevih svojih revolucij celo vesil zatiralce svobode na svetilnike in ki je dal iz sebe Adlerja, ki se celo med vojno ni ustrašil streljati na diktatorja Stiirkgha, se Pfrimerju niso odprla, čeprav se je zglasil z avtentičnim »ustavnim patentom« c. kr. barve. V patentu se proglaša t za »Staatsftihrerja« — kar bi se reklo po latinsko dux ali po italijansko duce—, ki je prevzel zakonodajno in izvršilno oblast v državi; on, gospod dr. VValtcr Pfrimer, imenuje ministre in jim od-kaže delo. Odvezal je vojsko in državno uradništvo od stare prisege in ju zaprisegel zase. Danes je že na begu iz lastne države, od koder ga je zapodilo »domovini zvesto ljudstvo Avstrije«. Se toliko poguma ni imel, da bi se dal aretirati s svojimi tovariši. Heimvvehrovski udar bi ne bil uspel., četudi bi ga bili vodili politiki drugačnega kova kakor dr. Pfrimer, 50 letni judenburški advokat, rojen v Mariboru, katerega ime se je prvič čulo čez meje, ko je nedavno izpodrinil 30 letnega >burša« grofa Starhemberga od zveznega vodstva lleinmehra. Zato bi morda ne zadostovale samo tri človeške žrtve, ki so padle po salvi Heimwehra proti ne-oboroženim delavcem v Kapfenbergu, toda Avstrija bi prav gotovo likvidirala vsak podoben udar. Akcije fašizma gredo povsod navzdol. Pa pravici je avstrijska vlada v svojem proglasu na narod nnzvala Pfrimerjevo vstajo zločinsko podjetje, plod zločinske lahkomiselnosti izdajalskih avanturistov, ki ga je treba s studom in gnusom obsoditi. Da so to bili lahkomiselni avan-turisti, ki so se med seboj borili za stolčke, in »pravili gibanje, ki je imelo sprva dobre namene, na krivo pot, o tem ne more biti dvoma. Imeli so svoj generalni štab, ki mu je stal na čelu generalis-simus ing. Rauter. Ta se je zopet obdal z generalnim adjutantom, »ordonane šefom«, dežurnim častnikom in telesno stražo. Vodilno besedo je imel generalissinius Rauter, ki je imel Pfrinierja za igračko. Po značaju in temperamentu sla se povsem [lagala. Njihovi zasebni in javni govori ter njihov tisk so bili polni bombastičnega hvalisanja, bila jih je sama puhlost in ošabnost. Pfrimer in Rauter sta bila huda svobodomiselea, ki sta se borila z geslom: »Proč od Rima!«; kot takšna sta prišla v spor z dr. Steidlom, načelnikom tirolskega Heim-wehra, ki se nagiba h krščanskemu socializmu. Iz takšnih glav se ni pač moglo poroditi drugega kakor sobotni udar. ?.e v oktobru lanskega leta je Heimvvehr pripravljal »revolucijo«, ki pa jo je inozemski tisk še pravočasno razkrinkal. V zadnjem času so voditelji Heimwehra postajali čedalje bolj nestrpni in še na neki seji v januarju so razpravljali o tem, ali bi se ne dali spori med voditelji poravnnti s tem, da bi se en voditelj imenoval za diktatorja in s tem ustvarila podlaga bodoči dinastiji 1 Kot stari vojaki so zahrepeneli po prasketanju strojnic, pokanju pušk, po salvah, žičnih ovirah, po dajanju povelj, ki se Jim vsakdo mora pokoriti in vojaških posvetovanjih v grand-hotelih. Vse to se jim je izpolnilo v noči od sobote na nedeljo v Judenburgu, Leobnu, Kapfenbergu in Knittelfeldu. Sobotna dogodivščina pomeni za TIeimwehr smrtni udarec. Škoda, ki so |o heiinvvehrovci povzročili državi s svojim nastopom, je tako velika, da je najmanj, kar mora vlada ukreniti proti njim, da razpusti njihove organizacije. Avstrija nam je dala zopet zgled, kako nevarno je izročiti masi orožje. In koliko orožjn mora biti v Avstriji v za-»ennih rokah! Samo zgornjeavstrijski heimvvehrovci, ki so se napravili na pot proti Dunaju, so razpolagali s 30 strojnicami I Avstrijski tisk napeljuje seveda to vodo na svoj mlin in trdi, da so edino žalostne gospodarske razmere v Avstriji omogočile to predrzno in neumno početje, knkor je bil sobotni udar. Zato je treba obubožani Avstriji, ki so jo mirovne pogodbe tako stisnile, pomagati s krediti, d^ se preprečijo še liuiši prevrati. Da je Avstrija potrebna finančne pomoči, nikdo ne dvomi. Prav sobotni dogodki pa so pokazali, da imajo Francozi prav, da zahtevajo od Avstrije poleg gospodarskih tudi politična jamstva, preden izročijo denar. Kaj so »revolucionarji« nameravali, ni mogoče točno dognati. Njihova diktatura bi Avstrijo v kratkem času spravila v gospodarsko propast In verjetno je, da so imeli za ta primer pripravljen Anschluss. Po ponesrečenem puču Novi voditelj Hetmivehra grof Karel Revertero — Heimwehr bo razpuščen Dunaj, 15. sept. tg. Radi Pfriemerjevega bega, ki je ubežal v Italijo, je bil aretiran tudi grof SUirkgh, nečak bivšega avstrijskega ministrskega predsednika. Grof Stilrkgh je sicer izjavil, da je odrekel dvema tovarišema dr. Pfriemerja prošnjo, da bi dovolil Pfriemerju bivanje na svojem gradu Hal-benrain, vendar priznava, da je bil z obema heim-vvehrovcema, torej pač tudi s Priemerjem samim, ono noč skupaj. Zanimivo je dalje, da je bil aretiran tudi dunajski heinnvehrovec z imenom Karel Vaugoin, ki je nečak vojnega ministra in načelnika krščanske socialne stranke, kateri se je nahajal med Starhembergovimi heimvvehrovci pri Kloster-neuburgu. Starhenibergov zastopnik je vložil prošnjo, da oblasli izpustijo kneza Starhemberga, češ, da o Priemerjevem puču ni ničesar vedel in da ga ni odobraval, dasi so Starhemberga ponoči pred pučem videli v Judenburgu skupaj z dr. Pfriemer-jem. Notranji minister NVinkler namerava naredbe- nim potom izdati splošno prepoved nošenja uniforme, ki bi bila veljavna za Heimvvehr in za republikanski Schutzbund, potem pa tudi naredbenim potoni le organizacije razorožiti. Nato bi bilo lahko izvesti tudi razpust obrambnih zvez. S strani vlade se sporoča, da je bilo zaplenjenega mnogo orožja, dočim ofita opozicija vladi, da je pustila štajerskim heinnvehrovcem dosti časa, da so večino svojega orožja lahko poskrili. Opozicija tudi ostro i napada okrožno sodišče v Leobnu, ki je v nedeljo odklonilo predlog državnega pravdništva za aretacijo štajerskih voditeljev Heimvvehra. Ko je višje sodišče v Gradcu potem odredilo aretacijo Pfriemerja, je le-ta že zbežal. Knez Starhemberg je iz zaporov imenoval ia svojega namestnika kot gornjeavstrijskega voditelja heimvvehrovcev grofa Karla Revertero, ki je že izdal oklic, v katerem ponovno naznanja, da gornjc-avstrijski hcimsvehrovci niso vedeli za dogodke na Štajerskem, in priznava, da je Starhemberg za ne- deljo odredil pripravljenost heimvvelirovcev radi grozečih spopadov z republikanskim Schutzbun-dom. Sedaj zahteva od heimvvelirovcev disciplino in mir. Nasprotno pa poroča »Neues Wiener Tag-blatt«, da je bilo med heimvvehrovci že dva tedna znano, da je hotel dr. Pfriemer po natančno izdelanem strategičnem načrtu udariti sredi septembra. S slrani severne Štajerske so hoteli zavzeti Gradec, potem pa so se hoteli po železniški progi polastiti Dunaja, obenem pa prodirati proti Dunaju iz Zgornje Avstrije. V noči puča je bila organizirana posebna kurirska služba in je ob 3 zjutraj dospel na Dunaj voditelj štajerskega Heimvvehra. ki je obvestil Dunajčane o Pfriemerjevem postopanju, nakar so se potem začeli zbirati heimvvehrovci pri Kloeterneuburgu. Več kurirjev je bilr tudi aretiranih. Na Dunaju je bilo dalje aretiranih 25 komunistov, ki so vršili propagando za generalno stavko. Aieniator izsleden Grozni atentat na brzovlak je ki je ušel Budimpeita, 15. sept. ž. »Budimpešti Hirlap« poroča, da je policija na pravi sledi za atentatorji. Sled vodi do neke komunistične osebe, ki jo tudi policija že zelo dobro pozna. Policija je primerjala pismo, ki je bilo najdeno na mestu nesreče, s pisavo nekega komunista, ki je bila popolnoma identična. Ta vest je izzva'a veliko senzacijo v vseh krogih. Gre za vodilnega madjar-skega komunista, proti kateremu sc je že več mesecev vodila preiskava. Vendar pa mu je uspelo pobegniti iz Madjarske. Kot je ugotovljeno je bil v zadnjem času večkrat na Madjarfkem v Budimpešti. Ker je češkoslovaška meja od Biator-bagya oddaljena pol ure, prevladuje mišljenje, da so atentatorji pobegnili čez mejo še pred eksplozijo. Čefkoslovaike oblasti so n&prošene od madjarskih, da zasledujejo atentatorje. Dognali so, da vodijo sledovi v ČeškoTovaško, vsled česar mislijo, da je atentatorjem vendarle uspelo pobegniti preko meje, čeravno je češko-lov.-madjarska meja ravno sedaj polna tajnih agentov in policajev. Kot poročajo iz Bratislave, je tamošnja policija že preje zastražila mejo, p:edno je za to prosila madlarska policija. Budimpešta. 15. sept. ž. Policiji se je posrečilo odkriti atentatorja na podlagi g.ozilnih pisem, ki jih je policija sprejela zadnje dni. Rokopis se popolnoma u:ema s podpi om nekega cl^ktroteh-d-čarja Leibnicka, ki je doma iz Nemčije. Ptičja je nadalje ugotovila, da je bil ta človek večkrat na Madjarskcm ter da se je tudi ob času samega atentata nahajal tr.mkaj. Ni nobenega dvoma več, da je izvršil atentat po nalogu Moskve. Nadalje se je isto toko z gotovostjo ugotovilo, da je Lcib-nick poroči preko-o~il češkesovaško mejo, ni pa se mo'?1o ugotoviti, k|e se sedaj nahaja. Tukajšnja policija je poslala vsem evropskim policijam radio Iclcg alično rjegovo sliko in upa, da bo v najkrajšem času aretira:!. izvedel elektrotehnik Leibnick, preko meje Kako se je zločinec sam izdal Budimpešta. 15. sept. ž. Zelo značilna je izjava grafologa Silbererja. ki je iz najdenega listka na inestu katastrofe ugotovil, da je pisec znanih vrstic zelo inteligenten, da pa je polil sovraštva. Več časa je bil v ječi in po mnenju grafologa nedavno odpuščen iz zaporov. Pisavo je skušal ponarediti, ker je njegova pisava oblastem že znana. Silberer trdi, da je pisec star 28 do 34 let. Oblasti so razpisale na-grudo 50.000 pengOjev. Minister vojske G6mbi>s je izjavil časnikarjem, da se bo proti atentatorjem pijslopalo po prekem sedu, ki je Se vedno v veljavi |0 naredb: pravosodnega ministra iz leta 1924 zi umore in požige. Viadukt smrti nudimpršta. 15. sept. tg. Ravnateljstvo državnih železnic je pustilo očistiti danes viadukt smrti ter odstranilo strašne sledove katastrofe. Mnogo ranjencev je javilo po nesreči, da so bili okradeni. Istotako so pokradli mrtvecem denar in dragocenosti. Obtožujejo delavstvo, ki je prišlo iz bližnjih tovarn na mesto nesreče. Od osem mrtvih so našli samo pri enem 500 pengOjev, potniki pa so morali vsekakor imeti več denarja pri sebi. Prav tako pogrešajo mnogi razne dragocenosti. Ravnateljstvo državnih železnic pa demantira vesti, da so delavci pokradli dragoeenosti in dennr mrtvecem. Pogreb žrtev Budimpešta. 15. sept. ž. Skupen pogreb žrtev bo v četrtek ob 3 popoldne v Budimpešti. Krste so postavljene na velik katafalk v Vermezo. Državne železnice bodo pokopale žrtve na svoje stroške. Žalostna usoda uničenega mesta Po ha'astroli se med preb>va'stom širi tifus London, 15. sept. Usoda g'avnega mesta angleškega Hondurasa, Belize, ki ga je nedavno potres popolnoma porušil, je zelo žalostna. Poveljnik amerikanske torpedovke »Sacramcnto« je dal britanskim oblastem na razpo'ago svoje mošivo, da pomaga lokalni policiji, kakor tudi zdravnika in sanitarce broda. V Belize so tudi prileteli trije ameriški aeroplani, ki so prinesli sanitetni materijah V Belizu sta ostali nepoškodovani samo palača guvernerja in poštna direkcija. 350 trupel so sežgali, da ne bi kužila ozračja, med prebival-•tvom, k' ie ostalo živo, pa se ie pojavil tifus. Natančne številke, koliko ljudi je bilo ubitih, se bodo mogle ugotoviti šele v par dneh. Dozdaj so ugotovili 550 mrtvih, zdi se pa, da je šc veliko več oseb bilo pogoltnjerih od morske Edith Bulcher (Lincoln). Ze tedaj so bili angleški gosti polni hvale o' lepotah naše zemlje in o ljubeznivosti Slovencev. Po povratku v Anglijo je Miss Edith Butcher v imenu cele skupine poslala zastopnikom naših oblasti in naših planinskih društev zahvalna pisma, ki ponovno izrekajo zahvalo za ljubezniv sprejem, ki so ga bili povsod deležni. G. ban dravske banovine dr. D. Marušič je prejel tole zahvalno pismo: Blagorodni gospod! Pravkar sem se vrnila v Anglijo. V imenu vse naše skupine se Vam in vsem ostalim, ki so nam s svojimi številnimi uslugami in olajšavami za bivanja v Vaši prekrasni deželi šli na roko, še enkrat iskreno zahvalim. Ta obisk nam ostane nepozaben in trdno verujemo, Ha nam bo v prihodnjosli še ope-tov.mo dana prilika, da se vnovič pomudimo v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije. Z našo iskreno zahvalo udana Edith L. Butcher (tajnica študentskega odbora v Le l'lay llouaej. K našemu gospodarskemu položaju Ni čudno, o 1 i v ospredje zanimanja- naše javnosti. Kajti -gopodarska kriza je zajela večino našega naroda in vsepovsod vidimo, kako se trudijo prizadeli, da najdejo izhod i/, sedanje krize. Nesporno Je, da se da v mnogočem omilili sedanja trdota gospodarske krize, če bi se tudi naša .produkcija, obrt, trgovina in induslrija podali na 'pol samopomoči in reorganizacije ter preusmerjen ia produkcije. Nikakor se ne motimo, če trdimo, du bi se marsikaj dalo izboljšati z boljšo organizacijo 'prodaje oziroma vnovčevanja kmetijskih in drugih /pridelkov. Nadalje bi reorganizacija obratovanja ,lahko znižala produkcijske stroške itd. '/.lasti velja ;io za naše kmetijstvo, kjer suy> doslej preveč, poudarjali tehnično stran. Učili smo naše kmetovalce ,predvsem, kako se boljše in več producira, nismo pa jim povedali, kako bodo svoje pridelke spravili v denar. Poudarjajoč preveč tehnično plut produkcije, smo zanemarili trgovsko plat. Tu je veliko pelje o poročilih v listih), da je znslugu ljubljanskega mestnega tržnega nadzorstva, če -o padle cene živini in mi>su. Dvomimo sicer, da ima ljubljansko tržno nadzorstvo tako moč, vendar so nam zdi, da je lo kaj dvomljiva zasluga, kajti z nizkimi cenami je ti lar-jen tudi krnel. Vsekakor je la pasus značilen, k''r odseva mišljenje mestne?« prebivalstva glede vprašanja cen. \'i pa lo stališče pravilno, kajti cene živine so padle nn izredno nizko stopnjo, ki pomenja (»lom kmeta in kmet je vendar najboljši od Jemalec mest. Tendenca vse državne in druge gosjiodnrske politike bi morala ili za tem. da prrdttrm ztnanuii prekinnetne dobitki nekaterih posredovalnih parno nieil kmetom in kimsitmen-iom. Izvajanje leh načel bi prišlo v dobro tako kmetom kakor konzumenlctn. To je gospodarsko in socialno najbolj upravičeno sini išče. Končno moramo spregovoriti še » določanju cen. Dane« n. pr. v Ljubljani tržno nadzorstvo ne sme določati cen (maksimalnih zn prodajo) v smislu nedavne odredbe vlade. Pač pa ima možnost in dolinosl. da ovadi sodišču one. za katere misli, da predrago prodajajo. Tako postaja najmerodaj-nejši faktor sodišče, kar je sicer po zakonu o pobijanju draginje pravilno, mislimo pa, da bi morala praksa delati nekoliko drugače ali pa nai so tozadevno izpremeni znkon o pobijanju draginje. Sodišče sodi po pozitivnih zakonih, dočim morajo upravna oblaslva -krbeti predvsem za blaginjo ljudstva. Zalo je razumljivo, če so intencije upravnih ob I a.stev različne od končnega mnenja sodišč. Poleg vsega pa je treba upoštevati še važen moment, ki je bil premalo poudarjen, tla je poslovanje upravnih nblastev v najožjem stiku z. gospodarskim življenjem, dočim morejo -ndišča izreči svoje pravdoreke na p- llagi dejstev. Ui «o Jr ra nami ali pu so *e med tem ro*podaH•• ker je. kakor čujemo, iz^a iz ministrstva za soc :ni politiko, ki ima nalogo, da ščiti konzumente. Ka-zuinljivejša bi nam bila naredba. če bi izšla i/, ministrstva za trgovino In Industrijo. ki je poklicano. da ščiti Interese trgovine in drugih v svoj rrsor -padajočih panog. Ta »tvor naj se torej popravi v socialnem praveu, ki ga kategorično zahtevajo razmere. Dane« je gospodarski moment v državni politiki važnejši od vseh drugih. Najbolj važna pa je zaščita kmeta, vnovčenje njegovih produktov in zaščita konsumenla. ki se po ogromni veČini rnkru-lira i/ gospodarsko šibkih stanov. Vsi ostanki gn-spodai-koga liberalizma morajo izginiti tako iz zakonodaje in odredbodaje kakor iz nnSe prakso. Dunajska vremenska napoved. Menjaje in polagoma vedno bolj oblačno. Temperatura pa se ne bo mnogo zvišala. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, oblačno in hladno. Počasi se bo zjasnilo. Nasprot&tvo med Madridom in sb nevarno Kctisfiitranfa proti Katcloncem - VeU'm kanonska slavnost v Barceloni Naraščanje separatizma lljtirolunn. lo, sepl Odnoštiji med republlkftll- sko veČino ustavodajne skupščine v Madridu hi katalonskimi poslanci so se zadnje čase zopet zelo poslabšali. Ministrski predsednik Alcala Zamora. J;i bi rad nekoliko zavrl tako kulturnobojne kakor centralistično tendence večine. Je namreč Hkupaj s svojimi tovariši konservativne republikanske smeri vložil izpreminjevaliii predlog k načrtu ustave v jtid katalonskim uspiraeijain. Zuutoru predlaga namreč, naj bi se glavna načela katalonskega avto-noinističnega statuta, kakor gn je sprejel katalonski narod na idebscilu, sprejela v špansko ustavo samo, s čimer lii bilo to vprašanje končnovcljavno reše-no. Temu pa se upira centralislična večina. Danes se zbere predsedstvo ustavodajne skupščine s šefi parlamentarnih strank, da se o tej stvari posvetujejo. Ako Zamori ne bi uspelo, tla prepriča večino o umestnosti svojega predloga, potem bo večina brez dvoma sklenila, da se sprejme listava neispremenjeiio, ne da bi se ustavno za-liksirala načela provinelalnc avtonomije, kakor to zahtevajo Katalonci. Splošno se sodi, dn bo ustavodajna skupščina katalonsko stališče odklonila. Za la slučaj zahtevajo katalonski poslanci, naj vlada po sprejetju slovesno izjavil, tla po sprejetju španske ustave, ki v splošnem tudi predvideva regionalno samoupravo, postavi takoj na dnevni red avtonomni statut Katalonije. Ne ve se, kakšno stališče bo na- pram vsem tem dogodkom zavzel ministrski predsednik sam, HI se obenem tudi trudi, da b| ustavodajno skupščino odvrnil od namero, da ustavno izvede brez vsakega sporazuma s cerkvijo ločitev cerkve od državo v noblagoholneni zmislu. Predsednik se bo za svojo namero zavzel tem bolj, ker so on, minister zn zunanje zadeve svobodomislec Lerrou.\ In poslanec Do Los liios s papežev'm nuncijem Todesehlnijem že sklenili predhoden sporazum. ki naj bi služil za podlago konkordatu s sv. gtulieu. Zamora se ludi ne strinja z veČino konstitu-ante v vprašanju izvolitve predsednika republike, ker Zuinora meni, da bi gu moral izvoliti parlament, dočint je večina konstituanto za to, dn se izvoli po plebiscitu. Veliko nasprotstvo med Madridom in Katalonijo Je prišlo do jako značilnega izraza pretekli petek, ko se je v Barceloni praznoval spomin na Rafaela Cusandra, ki je leta 171-1- vodil vstajo Kata-loncev proli kraliu Filipu V., ki je uničil katalonsko avtonomijo. Te slavnosti so se letos prvič udeležile oblasti. Pod monarhijo je biln ta narodna slavnost sploh prepovedana. V Barceloni je vladalo ogromno navdušenje. Demonstrativni značaj letošnje slavnosti je hil tem večji, ker je madridska skupščina zavzela sovražno stališče proti Kataloniji. Na čelu slavnostnega prevoda je ldl polkovnik Macia, predstavniki občine in samouprave. Culi so se ogorčeni vzkliki proli Madridu in špan- skim eentrallftom. Zadnje čase je zelo liarasllo se« paratlsllčno gibanje, ki ga vodi stranka »Estat Ca-tala . ki jo ob priliki narodne slavnosti, katero so separatisti bojkotirali, izjavili, tla je svoboda Katalonije zajamčena samo po popolni ločitvi od Španije. Velika dimenzije je zavzelo avtonotnistlČno gibanje tudi v haskišklh provincah, kjer je nastop madridske vlade proti avtonomistom, zlasti pa proli časopisom, izzval vedno bolj naraščajoče separatistično tendence. Pretekli petek so ludi ba-sk;šl;l nacionalisti slavili spomin Casandre. 01» tej priliki je v Billiati prišlo do spopada med demon-srantl in socialisti, pred največjo kavarno Bilhaa. Z obeh strani so padli revolverski streli, ki so ve? oseh ranili. Policija je vdrla v dom haskišklh nacionalistov in aretirala več liasklških voditeljev Minister za notranje zadeve Minira pa je poslal bl> ska.i-kemu guvernerju zelo stroge Instrlikcije. Vlada je dnevnik >Vlzcaya', ki .ie bil že prepovedan in potem zopet dovoljen, vnovič ustavila. Tudi socialni položaj so je zopet poostril. Na-(iomitna federacija dela v Granadi je 11. .septembra zopet nanoveiiala generalni š.rajk, Vse delo razen tramvajskega prometa peciva. Vlada je odposlala velika ojačenjit policiji in nrožništvu. Po mestu krožijo velike patrulje, s strojnicami oboroženi oddelki pa stražijo magistrat in vsa iavna poslopja sploh, tla jih ne bi delavci napadli. Boj za evropski odbor Mar nhovič na strani Brianda in Bene a Ženeva, lii. sept. Ig. Proti številnim napadom prekomorskih zastopnikov proli evropskemu studijskemu odboru je nastopil danes v šesti komisiji dr. Curtius, ki je energično zagovarjal delo evropskega studijskega odbora. Doslej jc šlo samo za poskuse, ki se p;t morajo brezpogojno nadaljevati. Posebno koordinacijski odbor evropske komisije jo storil izredno stvarno delo. Dalje je dr. Curtius na-glasiil. tla se imenuje poseben odbor, ki naj prouči ruski predlog za pogodbo o nenapadunju. Končno je še omenjal dr. Curtius, da gre zaenkrat samo zn evropski studijski odbor. Evropska komisija pa ,•> mora najprej Daviti z gospodarskimi vprašanji, lii so najnujnejša za Evropo. V ostalem pa ima ple-iiuin Zveze nurodov popolno pravico kontrole o delovanju evropskega studijskega odbora. Tudi llriaud se je selit energično zaviel za evropsko komisijo. Studijska komisija za združitev Evrope je bila ustanovljena po sklepu soje Zveze narodov in dela po programu, ki je bil odobren na seji Zveze narodov. Zato mora brezpogojno nadaljevati dolo, ki šc ni končano. Evropska križu se je v svojem razvoju tako nakopičila, da bi so morala evropska komisija sedaj ustanoviti, če ne bi že obstojala. Kriza je ludi povzročila, da so je moralo delovanje evropske komisije izdatno razširiti in je k svojim delom prinesla nekaterim državam res olajšave. Tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Ite-neš se Je zavzemal za nadaljevanje del evropske komisij«, prav tnko tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. Končno jo predlagal Motta. naj se gospodarska vprašanja odkužejo drugi komisiji plenunui Zveze narodov. Gandi v Londonu Govori kot voditelj velikega naroda London. 1 o. sept. Ig. Najvažnejši dogodek da-nu-uje .-ejo indijskega ustavnega odboru, ki sc je sestal pod predsedstvom lorda Shan'teya, jc bil Oandijev govor. Gandi je danes prvič n sil hlr.če. Govoril je sedeč. Izjavil je, da je prišel v London, ni- one brez ose'ni'i London. 15. sepl. Ig. Dno 7. septembra je znašalo Število brezposelnih v Angliji 2,800.000, za 000.000 več kukor lansko leto ob tem času. Za bve Tno?p'rse v ffnli i Rim, 15. sept. Ministrski svel sc jc 14. t. m. r.a seji zopet bavil s programom jav ili de', s katerimi naj se zaposlijo brezno clni. Viada je v lo svrho dolo.ila 2 milijardi lir. Med drugim sc bodo nadaljevala svojCas prekinjena dela industriskega pristanišča Marghera, ki poslane trgovsko pristanišče Benetk. Velika s'trb. ki jo vlada posveča temu vp!a"an;u, dokazuje ostrino gospodarske krize tudi v Italiji. oorel "i mrtev Patiz, 15. sepl. AA. Po zadn'ih vesteh se je ponesrečilo letalo -Ttail dUnlon« blizu ule, ':i"adi eksplozije motorja. Pri lem sla se ubila letalca Lc Brix in Mermin, dočim je letalec Do;et le lahko rnn:cn. Francosko letalsko ministrstvo je poslalo na kraj katastrofe posebno tehnično k-m'sijo, ki ba prei;' Ma vzrc'.e nesreče in prožila ranjenemu letalcu Doretu potrebno nomoč. Zborovanje viničarjev Občni zbor „Strokovne zveze viničarjev" Ljutomer, 14. septembra. V nedeljo 13. septembra se je vršil v katoliškem domu v Ljutomeru 11. redni občni zbor stanovske organizacije viničarjev. Vkljub najtežjemu gmotnemu položaju in nalivom, so prispeli viničar ji od blizu in daleč. Zastopane po svojih delegatih, so bile strokovne skupine viničarjev iz Haloz, Slovenskih goric, mariborske okolice, iz ljutomeršl;o-ormoških in gornjeradgonskih noric in številno tudi iz krajev okraja Maribor desni breg. Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani je zastopal načelnik tov. Srečko Žumer. Občnemu zboru je predsedoval načelnik >Slrokovne zveze viničarjev« tov. Husjak Ivan. Po odobritvi zapisnika je zn načelstvo obširno poročal tajnik tov. Peter Rozman. Iz tajniko-vega referata je posneti sledeče: Pisarna načelstva »Strokovne zveze viničarjev« je izborno delovala. Korespondenca do.šlih in odposlanih dopisov maša skupaj število 1708 dopisov. Viničar-ikih komisij, intervencij in posredovalnih vlog v spornih zadevah med posameznimi viničarji člani organizacije in njihovimi gospodarji se je uspešno Izvršilo 95. Pisarna in poslovanje v organizaciji se je^v tem letu najboljše izpopolnilo z raznimi tehničnimi pripomočki, tako da je danes tako veliko organizacijo mogoče upravljati hitro, enostavno in točno. Največjo pažnjo je načelstvo polagalo na vzgojo in izobrazbo dobrih voditeljev skupin. Strokovna zveza viničarjev šteje danes 25 enot in 1894 članov. Od oblasti dovoljenih zborovanj je bilo 54. Delavska zbornica v Lujbljani je podarila zvezi skioptični aparat in se je vršilo več poučnih predavanj pri nekaterih skupinah. Da se organizacija ni do danes razvila prav tja do zadnje viničarske koče, je največ vzrok silna nezavednost takih neorganiziranih viničarjev in pa neprestano delovanje nasprotnikov naše stanovske organizacije, ki svojim viničarjem grozijo in pretijo z vsem mogočim, če bi se organizirali. Premalo sloge, odločnosti in samozavesti je čutiti pri velikem številu viničarjev. V viničarskein vprašanju je danes naj- bolj pereč problem o stalnosti viničarjev in o ne-zmanjšanju denarne plače. blagajnik tov. Košič Janez je poročal o gospodarske mstanju zveze in je ugotoviti sledeče: Skupnih dohodkov organizacije po članarini, pristopnini in raznih prejemkov je bilo od 1. junija 1930 do 1. junija 1931 47.281.06 Din. Podporni sklad je imel od tega prispevkov 16.045 Din, starostni sklad pa 4380 Din. Za strokovni časopis se je izdalo 9328 Din. Skupni stroški 17.952.42 Din. Po blagajniškem poročilu je poročal načelnik tov. llusjak Ivan, ki je v kratkih in jedrnatih besedah povdarjal, da pokret »Strokovne zveze viničarjev« ni tukaj samo radi materijelnih dobrin, ampak tudi idejni, krščanski. Nikdar ne bi mogli mi v svoji skupnosti doprinesti tolikih žrtev in dela, ako ne bi zajemali po večnostnih resnicah krščanstva, podčrtanih in povdarjenih posebej za nas delavske sloje po delavski okrožnici papeža Leona XIII. Za nadzorstvo je poročal tov. Tonmžič Franc, da je poslovanje načelstva bilo vedno v najlepšem redu in naj občni zbor v priznanje zn nesebično delo načelstva ponovno izvoli dosedanje odbornike. Globoko zasnovano je govoril potem načelnik JSZ tov. Srečko Zumer, da je naša ideja prav za prav tista moč, ki nas druži, tista sila, ki goni naše odbornike k sejam in člane k izvrševanju organizacijskih dolžnosti. Ne delamo zato in se ne organiziramo zgolj zato. da pomoremo vsak sebi najprej, ampak, da ponioremo svojemu bližnjemu iz ljubezni, ki jo je Bog zapovedal, da ponioremo vsemu človeštvu. • Na koncu je član načelstva toV. Mir Andrej še poročal o velikem pomenu »Viničarske kreditne zadrege«. Lastno zadružništvo zraven strokovne organizacije je nujno potrebno. Vsak viničar bi moral biti tudi član svoje kreditne zadruge. S tem je bilo zborovanje končano. Pokazalo se je, da vlada med nami največja edinost in zavest, da moramo in hočemo vztrajati na tem, kar smo in kar imamo po svoji stanovski organizaciji. Za zlati fabilej vržen na cesto Tržič, 15. sept. Jakob Koprivnik, tov. delavec v Tržiču je delal v čevljarski tovarni Mally & Detnberger v Tržiču celih 53 let! Ker je tovarna nedavno ustavila obrat, je zvesti delavec Jakob Kopravnik v svojem 72. letu ostal na cesti brez dela in sredstev. Starostnega zavarovanja pa še ni... Ta strašni slučaj kliče na ves glas po starostnem zavarovanju delavcev. Ni si mogoče misliti krutejšega in težjega slučaja, kakor pa je zašel vanj brez svoje krivde 72-letni Jakob Koprivnik. Mesto zlatega jubileja in počastitve, nagrad in starostne presiotlej k davkariji, služboval je v Trebnjem, Novem mestu. Krškem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, potlej v Murski Soboti, zopet v Novem mestu in zdaj nazadnje v Radovljici. Povsod so ga radi Imeli uradni tovariši kakor ludi ljudstvo, ker je rad pomagal, kjer je le mogel. Bog ga je sicer nenadoma poklical, a upamo da v prijateljskem razmerju. Zato naj njegova duša v božjem miru in božji ljubezni vsa srečna poč.iva pri tako ljubljenih svojcih. Sestrama pa naše sožalje in božia tolažba ter pod|k>ra! Saj se njuno delovanje-giblje le po cerkvi (starejša mežnari, mlajša pa or-ganistuje), bosta tem lažje neopaženo polrkali n« vse oživljajoči labemakelj. 9 Proti odiranja kmeta! Uvede naj se način, ki naj kmeta 2avaruje pred izkoriščanjem Poročila o zadnjih nalivth £ Silno neurje s strelo Povodenj — Strela ubila gospodarja — Požar Šoštanj, 13. sept. V vrsti letošnjih vremenskih katastrof, ki so ?adele Šoštanj in ostalo Šaleško dolino, je sobotna gotovo najobčutnejša. Po celodnevnem deževju je Paka proti večeru prestopila bregove in poplavila ulice in ceste. Voda je udrla ponekod tudi v poslopja in napravila precejšnjo škodo. Trgovcu Senici in MravljaK-Rajšterju se je pokvarilo več vreč moke in dugega. Skoda prehaja visoko v tisoče. V poznih večernih urah je voda tako narasla, da je grozilo najhujše. Požarna bramba je alarmirala svoje moštvo in tudi tovarna je s sireno klicala svoje delavce. Voda je tudi v tovarni napravila precej škode in le požrtvovalnemu in napornemu delu gasilcev in delavcev se je zahvaliti, da bo obrat po par dneh, ko bo končano čiščenje, lahko zopet prešel v normalen tek. Paka je okrog 10. odnesla tudi most iri Ogririji, ki pa je vsled slabega stanja zadnji as odtegnien prometu. Zelo je divjala v času neurja tudi strela. Udarila je v skedenj posestnika Britovška v Skornem. Ognjeni zublji pa so objeli tudi stanovanjsko poslopje in oboje uničili do tal. Britovšek je tako čez uoc prišel ob celo domačijo. Skoda je ogromna. V soboto je strela zahtevala še človeško žrtev. Posestnik v Topolščici Silvester Goltnik je šel proti večeru v hudem nalivu pred hlev kopat jarek za odtok vode. V tem hipu je udarila strela — naravnost vanj. Nesrečni gospodar je bil na inestu mrtev. fiaho fe divjala Savinja Ljubno, 14. sept. Dne 12. t. m sta reka Savinja in potok Ljub-nica narastli vsled obilega dežja te rpovzročili mnogo škode. Spodnji trg je bil popolnoma v vodi. Posestniki v spodnjem trgu so bili v veliki nevarnosti, da jim voda odnese vse. Zvečer so vso živino spravili na varno Pri posestniku Lipoldu je Ljubnica odnesla vso drvarnico napolnjeno z drvmi. Ce bi /oda nc bila unndla, bi šlo tudi gospodarsko po-donie. Posestniku Slatinšku je voda odnesla polovico hiše, drugim pa mnogo ob potoku se naha-ia>očih niiv in travnikov. Tako velike vode ne poni-lijo najstarejši tržani. Občinsko cesto ob Ljubnici je voda na več j krajih popolnoma odnesla in na več krajih teče sedaj voda tam, kjer je bila poprej cesta. I Cesta med Ljubnim in Lučami je vsled naliva in hudournikov na več krajih razdrta in s plazovi zasuta, da bo promet, kljub teinu, da so začeli takoj popravljati, najmanj 14 dni zaprt. Bog nas obvaruj še takih dni kakršen je bil v soboto. Nevarnost v Črni Črna, 13. sept. Se danes so vidni sledovi grozne povodnji, ki je divjala leta 1Q26. skozi Mežiško dolino. Jemajoč s seboj vse kar se je dalo sprejeti v objem naraščajočih valov. Ista nesreča nas je skoraj zadela v soboto, dne 12. t. m. Temni oblaki so v zgodnjih jutranjih urah zagrnili našo gorsko kotlino. Iz njih se je usipal dež kakor bi lilo iz škafa. V pol ure je prestopila voda bregove, jemajoč s seboj zemljo, hlode, drva, sploh vse, kar se je dalo doseči. Vsakdo, komur je znana lega naše gorske vasi Črna, je prepričan, da je prebivalstvo ob vsakem večjem nalivu dežja ogroženo po poplavi. Možje, ki vam je izročena varnost občmov, V7dramite se, kaiti nesreča nikdar ne počiva. Ukrenite kaj za regulacijo! Nova homisVa za šolo v Hrastnika Hrastnik. 12. sept. Danes se je Iu vršila nonovna komisija, ki naj končnoveljavno odloči, ali je primerno na Ro-šovi parceli graditi šolo ali ne. Poleg izvedencev gg. I linterlechnerja in Seldla je banska uprava povabila še izvedenca iz Zagreba. Kakor ie bilo pričakovati. se je g. Seidel izrekel za prostor, prof. g. IlinterHiner pa proti. Izvedenec iz 7agrcba, bo v teku nekaj dni podal izjavo. Ker na žalost nima kraini šolski svet inicijative, je odvisno sedaj v veliki meri usoda 5,000.000 Din od stališča, ki ga bo zavzel zagrebški izvedenec. V drugih krajih bi se v podobnem slučaju kraini šolski svet gotovo poslužil svojih pravic in dolžnosti in vzel najboljši prostor, ki ga ima na razpolago. Pri nas pa poskušajo nekateri na druge prevaliti odgovornost in porabiti slabši prostor, četudi bi se dalo izogniti temu. Seveda: Največji davkoplačevalec je TPD, katera pa nujno vse na delavstvo prevali. Iz krogov, ki so tako daleč stvar pritirali, se je raznesla govorica, da sc bo pri Rošu zidalo. Odkod imajo le informacije, nam ie uganka. Ljubljana, 15. sept. Na drugem mestu poročamo, da je tržno nadzorstvo zahtevalo od ljubljanskih mesarjev, naj znižajo cene mesu. Ta odločni korak tržnega nadzorstva smatramo tudi za naš uspeh. Smo pa že naprej odločno proti temu, da bi mesarji na podlagi nižjih ljubljanskih cen ponovno pritiskali cene klavni živini. Kmet je danes velik icvcž in naša dolžnost je, da ga vzamemo v zaščito. Saj |e to interes našega celokupnega gospodarstva, ohraniti kmeta. Zato smo v načelu proti enostavnemu maksimiranju cen mesu, temveč zahtevamo, da se cene mesu določajo v relativnem razmerju z nakupno ceno živini. To se pravi, kar smo že enkrat poudarjali, da sme mesar le pribiti gotov odstotek za ccno, kakor je živino sam plačal. To bi povsem izključilo možnost, da bi mesarji, ko ne bodo mogli več pretirano navijati cen v škodo konzumentov, pritiskali še bolj na kmeta kakor dosedaj. Odstotek zaslužka naj se maksimira. To določa tudi zakon o pobijanju draginje. Tukaj navajamo takozvani celjski ključ, ki je bil v veljavi v vsej bivši mariborski oblasti in ki kolikor toliko določa pravično razmerje med nakupno živino in ceno mesu na trgu ter priznava tudi mesarju pravičen dobiček. Odstotek, ki ga navajamo, pomenja, da sme mesar, ko prodaja meso, pribiti le toliko mesu, kolikor je sam dal za živino. Prodajna cena mesu je torej kupna ccna živi leži in zraven še odstotek, ki ga navaja cclski ključ. Za prvovrstne pitane vole in telice 90%, za drugovrstne pitane vole in telice 100%, za mršave vole in telice 110%, za debele krave 110%, za srednje krave 120%, za mršave krave 135%, za debele bike 95%, za srednje bike 100%, za teleta prve vrste 45 do 50%, za teleta druge vrste Prijet radi suma umora pred 10 leti Litija, 15. septembra. Lela 1921 je bil blizu Gorice v roparskem namenu umorjen neki prekupčevalec iz Podgorc, njegov oče, ki ga je spremljal na polu, pa je bil težko ranjen. Dva roparja, ki sta s puškami izvršila ta zločin, sta nato odvzela mrtvemu prekupčevalcu nekaj tisoč lir v gotovini, nakar sla pobegnila. Ves umor je bil do danes nepojasnjen. Te dni pa je neki orožnik ovadil orožniški postaji nn Vačah, da je najbrž morilec neki P. F., ki prebiva že nad 8 let v prijazni vasici Leše nad Savo, kjer se preživlja s tesaStvom po tamošnjih gozdovih. Imenovani se je v lem času tudi oženil in ima 2 otročička. Orožniki iz Vač so P. včeraj dopoldne na domu aretirali ler pripeljali nn litijsko sodišče, kjer so osumljenca že zaslišali. P., ki je okoli 30 let star, vztrajno zanika vsako krivdo. Zaradi nadaljnje preiskave je bil P. danes prepeljan v sodne zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Orožniki poleg njega zasledujejo še drugega osumljenca, nekega B. Ce sta res kriva, bo morda skrivnost umora kmalu pojasnjena. Ce sla pa nedolžna, ju bodo morali kmalu izpustiti, medlem ko bo pravi morilec ostal nezasledovan. FOTOAPARATE ',; „ ' „' 1 ■ ■■■■iMi'iVf"""'1 tvrdk Zeiss-lkon ^^^^^^^^^^^^^^Rodensloek Voigllilnder VVelta ( erto itd. ima vedno v zalogi .Inenslnvan Propaganda* je poslala vsem oblinam naših mest (najbri ludi v drugih banovinah) Spomenico«, izduno v spomin iriev, ki so padle lansko lelu v Bazovici. Opremu knjige je dovolj neokusna. Knjiga obsegu Ki(!) slrani in na vsaki drugi strani je tn citat povečini srbskih — pesmi, večinoma nacionalno vsebine. \a :a(lnji struni je tudi H vrstic i; Gregorčičeve Domovini . Knjiga je opremljena s. fotografijami irlep, :ravcn pa opomba, kje so rojeni (Gorlan, Bidovec, Marušič, Miloš in Va-lentil). Gorlan streljan u Pulji(f), ostali pa v Trstu (!!). V oklepaju je pojasnjeno, da je i/al. naziv za Pulj Pola. CY še omenim uvod na prvi strani, sem opisal vso knjigo izčrpno. Cena za to pa je 00 Din! V priloženem dopisu je omenjeno, da je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene. Poglavje ii narodnih namenih je zelo široko in obseino. Ali je n. pr. potrebno za dobrodelne n a m one kupiti omenjeno brošurico (ki procesa v Trstu in Puljit. sploh ue omenja)? Ali nimamo v Ljubljani nli Zagrebu vel neposredne prilike, da se izkažemof Koliko je tu beguncev, ki so pribežali brez vseli sredstev k nam! Koliko pripade njim od čistega dobička? .Koga Propaganda■< prav za prav predstavlja? — In sploh: Kdo daje za taka manj vredna, a lako draga dela, pri poročila (1) občinam:' Saj to ni edini slučaj! — Tržaški Slovenec. Ljubljana Cestna deta v severnem delu Ljubljane Litija Volivni imeniki. Vseh volivcev je sedaj vpisanih 1034. Visoko število volivcev je pripisati dej-slvu, da so vpisani v imenik vsi uradniki in državni uslužbenci, v glavnem pa železniški delavci, ki imajo svoj službeni sedež v litijski obfini, čeprav stanuje mnogo njih izven teritorija občine Litija. Vsled zadnjih nalivov je tudi Sava zelo narasla ler ponekod preplavila litijsko polje. Povodenj je napravila sicer nekaj škode kmetovalcem, kar pa ni v primeri s škodami po prejšnjih povodnjih. 12,000 Din je po sklepu litijskega občinskega odbora in na predlog župana Lebingorja občina razdelila med po toči oškodovane kmetovalce Ja-blanške doline. S to podporo so naši remi kmetje prejeli saj nekaj denarja, da zamorejo s tem kriti najnujnejše potrebe Sedaj pričakujejo izdatnejšo pomoč od strani kr. banske uprave, ki je obljubila podporo v obliki žita, da dobe kmetje vsaj nekaj za seme nazaj. Zagorje V nedeljo je igral tukajšnji nogometni športni klub Zagorje prvenstveno tekmo z nog. s|X>rt-nim klubom »Amater« iz Trbovelj Rezultat (1:1) 2:4 v korist SK Amater . Tekma je bila vseskozi zelo napeta in živahna. V soboto je umrla v splošni bolnišnici v Ljubljani ga. Marija Sajovic iz Toplic, žena rudarja. Pokojna zapušča tri nedorasle otroke, ki bodo bridko izkusili izgubo drage matere. Umrli večni mir, prizadetim sožalje. Nadvoz, ki ga gradi tvrdka : Obnova v Toplicah, hitro raste in bo še pred zimo. če ne bo kakih zaprek, izročen prometu. Žalostno je |>a dejstvo za naše brezposelne delavce, da so pri teh delih za-l>ofleni le tujci s par izjemami. Med tem, ko so jih nekateri prej tolažili češ. da bodo dobili delo pri gradnji mostu. TIP i i i p I 5&L/ utt iLa Dr. Opekove Knjige postave jo v tisku in iz i tle zadnje dni septembra Obseg in cena kakor I. in II. zvezek Naroča se lahko naprej v Proflaialni I! flifonanftvi Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Ljubljana, 14. sept. I Ko je mestna občina pred leti pričela izvajati svoj široko zasnovan tlakovalni program, so se se- ' veda vsa cestna dela vršila večinoma v sredini mesta, pred očmi meščanov. V zadnjem desetletju so bile tlakovane ali asfaltirane vse proniel-nejše ceste in ulico v centru Ljubljane. Polagoma so so umikali delavci s cest v središču mesta, lice Ljubljane se je lepšalo iz leta v leto. Zdaj vlada v centru Ljubljane, vsaj kolikor tiče cestnih del v večjem obsegu, absoluten mir. Pa8 pa se je.vse to vrvenje delavcev, prekopavanje cest, naprava hodnikov, polaganje robnikov, tlakovanje — preneslo iz središča mesta v predmestja. Zlasti v severnem delu mesta, okrog kolodvora, to in onstran, je v zadnjih tednih na delu mnogo delavcev, ki se ukvarjajo z popravljanjem in urejevanjem raznih starih in novih j cest. Zadnje tedne so dogotovili Masarykovo cesto, I ki je zdaj odlično urejena sltozi od Dunajske ccste j do Šmartinske ceste. Del te ceste od Resljeve ce- i sle do Metelkove ulice so tlakovali z malimi kockami ter napravili ob straneh široke hodnike. Tc dni izkopujejo na desnem hodniku jame, v katere potem uasujejo prsti; v te jame bodo spomladi nasadili drevesa, tako da bo drevored poživljal lo cesto prav lako skozi od Dunajske ceste ter ob kolodvoru do Metelkove ulice. Ko bodo prihodnje leto po tej cesti speljali še dvojno tramvajsko progo, bo ta cesta izmed najprometnejših v mestu. Brez dvoma bodo ob njej v kratkem času zrastla nova poslopja. Zdaj stoji ob tej cesti med | Resljevo in Metelkovo ulico edina hiša, ki jo pravkar prenavljajo. Ob njej so napravili tudi novo ograjo iz klesanega kamua, ki napravlja zelo lep vtis. Zelo živahno je na Martinovi (sedaj Šmartin-skl) cesti, ki bo v kratkem vsa prenovljena in tlakovana. Ta cesta bo takoj, bržko bo zgrajena carinarnica, zelo važna zveza za ves šentpeterski okraj, kakor tudi za Vodmat in Moste. Verjetno jo celo, da bo šel po lej cesli večji del prometa iz carinarnice v ostali del mesta. Ta cesta ima pred Tramvafeha proga v Št. Vid Ljubljana, 15. sept. Pred tedni so z veliko živahnostjo začeli razkopavati cesto proti Št. Vidu za tramvajski tir. Zdaj z delom počivajo, na vsej progi od remize dalje ne vidiš nobenega delavca. Jarek za tramvajski tir je izkopan skoraj do Zibertove gostilne in Trati. Tudi izogibališče, ki bo nekako med Žiber-tom in Storo je že izkopano. Na vsej tej dolžini jc v jarek večinoma tudi že položen temelj, ki obstoji iz trdega lomljenega kamna. Ves izkopani grušč so že zvozili proč, tako, da je za polaganje tirnic že vse pripravljeno. Tirnic pa še ni iz inozemstva, zato vsa dela na progi počivajo. Izgleda, da se domačini letos še ne bodo vozili s tramvajem v Št Vid Nova tramvajska rrmiza na ie v glavnem dozidana ter io delom i žc nnoribljalo za shrambo novih tramvajskih voz V notranjščini remize so napeliani že vsi el°ktričn; vodi lo spojeni še niso vsi. Zdaj ravno dovr?ujejo vsa ta d»la. Prav tako napeljujejo zunaj remize nadtirne žice. kolikor jih že niso. V ostalem so delavci v remizi zaposleni še s čiščeniem ter ometavanjeni notranjih sten. Včeraj so izdelovali tudi fasado nove remize, ki bo narejena v modernem stilu. Uradno poslopje pred remizo ie v sirovem stanju tudi že popolnoma izdelano. D "Jave i izdelujejo pravkar notranji in zunanji omet; razen te^a pa se ukvarjajo šc z ostalimi deli uri stavbi. Za vselitev bo stavba vsekakor že v prihodnjih tednih gotova. — Pri lludeh, ki so pobiti, utruieni. nesposobni za delo, povzroči naravna »Frnnz-Jnsef« grenCic« prosto kroženje krvi in zviša zinožnnsl za m tal i iti delo Vodlni kliniki dokn/uje'o. da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odorije črev pri duševnih dolnv-oih. »laboživčnih in ženskah. >Franz-Tosef« grencica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dunajsko, ki edina še prihaja v poštev za zvezo z mestom, to prednost, du vodi pod železnico in ni tedaj nikdar ovir, kakršno so na železniškem prelazu ua Dunajski cesti, šmartinako cesto hkrati s tlakovanjem tudi nivelirajo. Klanec pod železniškim podvozom bo občutno znižan. Cesta bo poslala čisto ravna, lepo tlakovana z malimi kockami, ob straneh pa so urejeni tudi hodniki. Nasi-jiajo tudi Jenkovo ulico, ki vodi iz šmartinako peste v Vodmat, tako du bo ludi tukaj klanec precej omiljen. Najbolj zanimiva pa &o dela na novi Vilhar-jevi cesli. Od sedanje ceste, ki jo vodila tik za kolodvorom, bo nova cesla oddaljena približno 00 metrov proli severu. Cesta bo popolnoma ravna ter znatno širša, kakor dosedanja. Na obeh straneh bodo dovolj široki hodniki. Cesta je že precej napravljena, dela se pa na njej še vrše in dokaj hitro napredujejo.. Najbrž bo cesta še pred zimo končana ter sposobna za promet. Težava je še v tem, ker družba Ilirijac še ni pristala na odslop potrebnega sveta, ki ga rabijo ob Dunajski cesti. Ko bo v tem vprašanju, pri katerem igra glavno vlogo cena sveta, dos< žen sporazum, bo cesta v kratkem speljana tudi v tem delu. Nn nasprotnem koncu nove Vilharjeve ceste so morali izkopati mnogo zemlje, do so cesto lahko primerno znižili. Cestn vodi prav v sedanjo Dukičevo gramozno jamo, kjer bo v loku zavila proti železniškem podvozu v Šmartinsko cesto, s katero bo zvezana. Zato bo treba odkopati še precej sveta, podrli pa bodo ludi sedanjo milnico, ki stoii tamkaj. Na novi cesti je izpeljana tudi že kanalizacija. Razen teh večjih del so bila v zadnjem času izvršena v severnem delu mpsla tudi razna nnnj-ša cestna dela, oziroma se še vrše. Na Dunniski cesti so položili kocke povsod tnm. kjer so spomladi kopali kanale ter pustili takrat cesto raz-kopano. Pravkar nasipajo Livarsko ulico na spodnji strani, kjer bo sč"somn zvezana s Kobnridsko ulico. Cesta bo dvignjena skoraj za pol metra, ponekod tudi več. Močno so riasuli tudi Kržičevo ulico ob topničarski vojašnici, ob kateri cesti je v zadivem času zrastla nova stanovanjska hiša pekovske zndruge. Kaj je z znižanjem cen mesa Ljubljana, 15. septembra. Včeraj smo poročali, da je mestno tržno nadzorstvo pozvalo ljubljanske mesarje, naj do 10. t. m. znižajo cene mesu. Kakor smo se informirali pri mestnem tržnem nadzorstvu, je stvar taka, da je tržno nadzorstvo res pozvalo ljubljanske mesarje, naj do lega dne, to je jutri, znižajo cene I. mesu na 12—14 Din, cene II. mesu na 10—12 Din in cene III. mesu na 8—10 Din. Od uvidevnosti ljubljanskih mesarjev je torej odvisno, v koliko bodo pripravljeni odpovedati se visokim dobičkom in nesorazmerno veliko razliko med kupno ceno in prodajno ceno. ki v sedanjih resnih časih nikakor ni umestna. Mestno tržno nadzorstvo je seveda na stališču, da nikakor nima pravice diktirati cen mesu, vendar pa ima dovolj sredstev, da primerno regulira cene vsem živilom na trgu iu tudi iiip3u. Upajmo, da bodo mesarji lo upoštevali, zlasti, ker poznamo njihovega načelnika g. Tonija kot razsodnega človeka, ki ve, kdaj jo mera polna. V zvezi z neznosnim stanjem cen na ljubljanskem trgu se je vršila včeraj na ljubljanskem magistratu neka anketa glede znižanja cen. Med pri-rediteljicami te ankete beremo imena odličnih ljubljanskih dam, lako ge. dvorne dame Pranje '1'avčarjeve, ge. Pirkmajerjeve, soproge g. podbnna In ge. Kroflove, soproge g. ravnate)in Ljubljanske kreditne banke. Zal so bile priredileljice te ankete očitno mnenja, da Slovenca :, ki se je v sedanjih časih prvi zavzel za znižanje cen mesu in drugim živilom na ljubljanskem trgu in katerega akciji so sledile šele drugo, la anketa prav nič ne zanima in niso našega uredništva na lo anketo niti povabile! Tudi pravi Po noročilih nekaterih drutfih listih pa posnemamo, da jo načelnik mesarske zadruee. ir. Toni. nn anketi priznal, dn so cene drugovrstnemu mesu na liublinnskein trgu previsoke, nakar so prisptnt ugotovili, da ie prvovrstno meso na ljubllanskem triu zelo redko, zlasti pa meso pilnnih volov. Tudi šef tržnega nadzorstva g. dr. Rus je obljubil vso pomoč trž- Varujte se prehlada! Pri bolezni grla, hripavem glasu, nahodu so neobhodno potrebne okusne Anacot-paslile dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah za ceno Din 8'— za mali in Din 15'— za | veliki zavitek. nega nadzorstva. 'Na anketi so govorili še o ustanovitvi Zveze gospodinj in o prodaji mesa in drugih živi! na trgu, ki nuj bi jo organizirala Nabav-IJalnn zadruga državnih uradnikov. O sumljivem mesu Ljubljana, 14. septembra. O mesu. ki ie bilo oripellano v soboto zjut-aj, ko ga ie zaplenil dohodarstveni nadzornik g. For-tič, smo prejeli od merodajne strani še naslednje podatke: Meso res ni bilo oo predpisih žigosano in ni bilo nobenega mesoglednega lista. Tako meso mora biti žigosano in krito z me^ortlednim listom. Ker to me^o ni imelo robeneda od teh dveh pogojev izpolnjenih je bilo radi tega konflseirano, ker ni odgovarjalo prepisom mesoglednega pravilnika. Zdaj ie ugotovl;eno, da ni to meso iz onih kraiev, ki so prišli v pošlev na Bokavcih. Sumi pa se, da je bilo vneliano. ni pa se moglo še dognati, od kod. Ra^i tega. da se ugotovi užitno^ tetfa me<-a, je Vilo oos'ano v bakteriološko orei.skavo v državnj bakterinlošk; zavod v Ljubljani, ki je že začel z raznimi poskusi. Ka: bo cf«3ll?$ Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 4, in mr. Kuralt. Gosposvetska cesta. * © Pol dr. Pfriemerja skozi Ljubljana. Vodja ponesrečenega puča avstrijskega Heimvvehra dr. Pfriemer it je danes popoldne pripeljal z brzovla-kom iz Maribora v Ljubljano, kjer se pa ni ustavil, temveč je takoj nadaljeval pot v Italijo. Spremlja ga njegov sin \Valter in pa oba brata Brugger. Že-| nu dr. Pfriemerja in njegova hči pa sta se iz Maribora že vrnili v Avstrijo. 0 Za pokojno gospo Marijo Kavčič, roj. Tcller bo danes zjutraj ob sedmih v stolnici sv. maša zadušnica. Zadevni odstavek je pomotoma izostal v ; včeraj objavljeni osmrtnici. © Gledališki abonma za novo sezono se sprejema še ves ta teden v veži dramskega gledališča. Občinstvo se vabi k vpisu © Nadzorstvo rad p-ki. Včeraj je mestno tržno nadzorstvo pričelo izvrševati kontrolo nad liublianskimi peki, če prodaja o kruh po uradno določenih cenah. Peki so se v splošnem res pričeli držati teh cen, samo en pek se je dal zalo-I titi, ker je prodajal znatno manjše Uru-e in hlebe, i kakor pa bi morali tehtati. — Včeraj je več pekov peklo po večini žemlje. Dr. Srečko Puher zobni zdravnik Gregorčičeva ul. 32 — Tel. 20-70 zopet redno ordinira Miha Maleš: Umetniško življenje iz Prage Praga, v septembru 1931. Tud umetniško življenje je pri Cehih zelo živalmo iu na visoki kulturni stopnji. Letos so imeli že kar dve reprezentančni razstavi francoske moderne umetnosti; eno je priredil Mane?- drugo IJnielecka Beseda . Z vsake razstave je kupila Moderna galerija, ki je še vedno v zasilnih prodorih v štromovski po več pomembnih del, pred--tavuikov moderne francoske. Videl sem lam štiri velike Picasa. Dereiua, Utrilla, Matisa ild., dalje so ti nabavili več. znan ili Nemcev: M. Lieberinan-nn. L. Corintha, dva krasna lesena reliefa cd Fr. Bavviga — Svadba in Pretep v kmečki gostilni. — Veliko zbirko francoske grafike od H. Daumiera pa do Picasa. Krasni bronasti akt od Maiblala in pa avtoportret od primitivistn Rousseauja, ki je menda najzanimivejši in najdražji eksemplar le Galerije — plačali so zanj en milijon Kč! — druge države ji že sedaj ponujajo dvojno ceno zanj... Vse ie umetnine tvorijo posebni oddelek z najmlajšo češko umetnostjo (Kubištu, Krem lička, Sliivirek. Filla in mnogo drugih; plastika od Šlur-se, Oulhfreunda. Jirnskove itd.) Se nekaj o češki umetnosti sploh. Orijentira-la se je izključno po francoski formi. Starejšo generacijo zastopajo Filla, špala, Beneš in Juslhz. ie pred vojno so se oprijeli francoske in nred-rsem lmbizma, iz katerega so ludi vsi ti slikarji izšli. Najbolj samostojno sc jo pa izoblikoval Filla, edini, ki mu je uspelo priti do lastnega izraza. Spala iu Beneš sta se kmalu od to smeri odcepila. Justitz je prešel šele po vojni m zlasti v zadnjem Fnsu h kublzmu, izgleda sicer, da logičnim potom in ne modnim. Kakor na sinrejSo 'ako tudi na mlajšo generacijo ima kublzem silovit upliv. Iz najmlajših sla zanimiva Muzika in Wach8man, oba sicer šc v razvoju, a veliko obelaln. Vsi mladi se zopet nagibajo k francoskemu surrealismu, katerega nailipičnejši predstavnik je v Parizu živeči Ši- rna, ki je tudi nekaki vodja to smeri. Pridružila sta se mu še tudi v Parizu živeča slikarica To.ven in Slyrsky. Z najmlajših jo Ireba imenovali Baucha z veliko slikarsko sposobnostjo, nngiba se že sem-intam k purizmu, sicer jo pa v njegovih krajinah mnogo liričnega naslrojenja. Važni sta ludi dve imeni iz starejše generacije: Kremlička in Zrzav^, ta izredno zanimivi slikar mile in nežne forme (italijanski primitivizem) se je v zadnjem času za stalno preselil v Pariz. Kiparstvu je po tragični. smrti dveh velikih umetnikov, Šturso in GutMfreundn, prišlo v resui zastoj. V tradiciji teh dveh velikanov vidno rasle kipar Štefan, ki prav sedaj izdeluje zanimivi krl-žev pot v kamnu za novo cerkev v Vršovicah, ki se gradi po načrtih voditelja čeških arhitektov profesorja na umetniški akademiji Gočarja. Iz štur-sove šole bj bilo Ireba omeniti šo Saudo in .Praškov o. Voditelj arhitekture Je, kakor sem že omenil, Gočar. Z njegove generacije je nujno še imenovati Roškota, Novotnegn in Janeka. A najmlajša generacija iz šole Gočarja se je vidno postavila v ospredje: približali so so konstruktivizmu. Najmočnejši iz niih eo B. Fucl s iz Brna, iz Prage pa Honžik, Ilavliček, Krejcar, Stepnnek in še eela vrsla drugih. Zo rastejo počasi njihove stavbe in izpolnjujejo novi racionalističnl nazor, kateri odgovarja vsem modernim zahtevam. Seveda je vse lo površen pregled in je le poskus, dali majhno sliko le slrani kulturnega življenja pri brniih Cehih. Treba bi bilo, da jih enkrat zopet povabimo — ludi oni sc za nas zelo zanimajo. Z zanimanjem pričakujejo naše nove revije o arhitekturi; tudi se šušlja o reprezentativni jugoslovanski umetnostni razstavi v Pragi, katera je baje že precej blizu — tudi na našem poslaništvu se govori o tej prireditvi. Tu sem se sešel ludi s svojim starini znancem ravnateljem knjižnice Uinet. obrtnega muzeja dr. Karlom Herainom, ki je baš prišel iz Pariza, Bil je tam nn internacionalni razstavi knjig — Ou Ll-vor D'A rt — in da si je še posebno oglodal naš jugoslovanski oddelek. Mož precej dobro pozna našo knjigo in že zlasti slovensko, zato mi jo uovo. dal, kako lo, da smo tako slroninšno zastopani. :Saj Vi bi tja poslali svoje Rdeče lučke, knkor po vsebini, lako po opremi in tisku bl izstopi-la...« Jaz sicer o tej razstavi nisem nič vedel — ali zabolelo me pa je, ko me je opozoril. Se res ; Slovenci nimamo niti enega ilrelratoria! Pokazal mi jn kal,-log. v katerem ic med drugim zapisano, da j e uredil slovenski oddelek te razstave dr. Pavel Knrlin. in da eksistira v vsej Jugoslaviji devet ilustratorjev in tu so zapisani imenoma iti sicer 0 iz Zagreba, 2 iz Belgrada in 1 iz Sarajeva... G. dr. Karel Ilerlin je popularni kulturni delavec ne samo doma, temveč tudi izven meja. Med drugim je urednik umetniške revije >Zijpme« in neumorni propngntor umetne obrti, zlasti keratni-, ke in porcelana. V češki indrstriji ie nastala mo-mentaua kriza te umetne obrti: nemške tovarne so začele izdelovali po praški orientaciji in ukusu svoje izdelke, zato, da uspešneje konkurirajo češki industriji. Duhovni cenlrum je ravno v Umetnostno obrtnem muzeju za češkoslovaško umetno obrt — zalo so v zadnjem času poslali več štipendistov v nemške tovarne — da s spopolnilvijo šo nemške lehnikc zamorejo dvigniti lastni nivo. Podrobno sem si ogledal v muzeju zlasti keramični iu porcelanski oddelek, ki je izredno zanimiv iz razvojnega stališča. Enostavni mistični ruski porcelan, poleg za kontrast sladki poljski; novejši češki Je še pod močnim vplivom Dunaja (najzodnji sanež); poleni prekrasna zbirka nemškega in češkega porcelana iz XVIII. stoletja ili izredno zanimive miniaturne slikarije na porcelanu ludi iz istega stoletja od češkega mojstra Jana Zacharija Qunsta. Dalje japonski, kitajski itd. Moderno češko keramiko pa predstavljajo znani umetniki: stursa, KovaTik, Krnska, Svljani, Gulhrfreund i. dr. Ta je tipična, visoko kvalitativna in res češka. Knjižnica jo naročena na vvto pomembnejše evropske revije; na jugoalovnnske tri in lo: Doni in svet, Zbornik za umetnostno zuodoviuo in Hrvatsko revijo. Jfiitli bi še kakšen list o arhitekturi in knjigo nli podobno zbirko o jugoslovanskih narodnih nošah iu podobno. © Novi obrtniki in trgovci v Ljubljani. V me. secu avgustu ie bilo mestnemu magistratu pri;av-ijenlh 35 novih obrtnih in trgovskih obratov. Vpisani v register: Ludvig Baraga, trgovina s pisalnimi in šivalnimi stroji; Josip Kregar, trgovina s kurivom, strešno opeko in heraklitom; Alojzij Planin-šek, izdelovanje pekovskega slada; Marija Kern, trgovina z mlekom; Mar an Sker aie, avtotaksi; Albin Kušar, izdelovanje žerskih oblek; »Alpeko«, kritje z azbestnim škriljem; Marija Milkovič, avto-ta'v; Štefan Sedej, čevljar in Justa Novak, p odaja oisMnih in kadilnih potrebščin. V avgustu je bilo iz obrtnega registra izbrisanih 24 obratov. © Vožnje na Grad. Policija razglaša: Uprava policije prepoveduje v zmislu sklepa občinske | uprave mesta Ljubljane z dne 11. junija 1020. na ■ podstavl določil § 11 uredbe ministrstva za notranje posle /. dne oktobra 1029. Ur. list št. 435-111 ■ ler člena 07 zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1 !'20, Uradni lisi št. 313 76: 1. po ulici na Grad mimo Florjanske cerkve vse vožnje z vozovi s konjsko vprego, z avtomobili, motocikli in kolesi. Dopustne so le vožnje malerijala s konjsko vprego za posestnike in prebivalce ob tej ulici. 2. Po vozni poti na ljubljanski Grad od Karlovškega mostu je zabranjena vsaka poskusna in tekmovalna vožnja z avtomobili, motocikli in kolesi. Pri navadnih vožnjah je dopustna največja hitrost Okni za vsako vozilo i n v vsaki smeri. Prestopki te prepovedi se bodo policijsko kaznovali po členu 09 eit. zakona o notranji upravi z globo od 10 do .500 Din, oziroma ■i. zaporom od 1 do 10 dni. — Ljubljana, 8. avgusta 1031. Uprava policije. 0 Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urarla sporoča, da radi beljenia in snaženja uradnih prostorov v dneh 17,, 18. in 19. t. m. nc bo uradovalo za stranke. 0 Pouk živih jezikov (francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italijanščine) v skupinah in /.a posameznike. Poučujejo kvalificirano učne moči. Prijave se sprejemajo od 0 do 7 zvečer: Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo: 1'rtif. S. Guinot-Jeras. 0 Wallet Espress, Stari trg 1!). otvorjen. Lika, kemično čisti, posije, tudi obrne moško, damsko garderobo. Likanje 18 Din, obračanje 300 Din. Izvršba v 'J4 urah. 0 Dr. Elconora .Tenko-Groyerjova. Miklošičeva lij, II. ne ordinira od 14. do 24. septembra. Dnevna kronika Novi 3 mostovi v litijskem okraju Litija, 15. septembra. Litijski cestni odbor je pretekli teden zgradil c lastni režiji nov betonski mostiček pod vasjo liibčo, nu cesti Ljubljana—Litija levi brog Save. V gradnji je sedaj most pod Vačami, kjer se je skoro že porušil stari obokani most, na cesti Litija—llotič—Vače — Ko bo ta zgrajen, se mora zgraditi nov most v vasi KresniSke Poljane, kjer se je sedanji leseni most tako nagnil, da je nevarnost, da se zruši, čo so pelje čezenj kak težji tovor. — Vsi mostovi se grade v lastni režiji, pod nadzorstvom banovinskega inženerja g. Evgenu Poniža, ki je napravil za tu mostove potrebno načrte in proračune. Predrzen tat v cerkvi sm Primskovem pri Ktan'u Kranj, 15 .septembra 1931. V nedeljo 13. sepl. se je splazil v cerkev na Primskovem pri Kranju predrzen let, ki je ob belem dnevu in to v času med sv. mašo oziroma po njej okoli pol S) dopoldne izpraznil vse cerkvene nabiralnike ler odnesel denar. Cerkev na Primskovem sloji lik ob cesti in zalo ni čudno, če je zašel v njo kak potujoči potepuh. PreJrzn st tatvino kaže na to, da je bil lal zelo dobro poučen 0 razmerah, ker sicer ne bi v času, ko je bilo v bližini precej ljudi, izvršil drzno tatvino. ' Cerkev je bila kot navadno vsako nedeljo po dopoldanski službi božji seveda odprla, kar je porabil to priliko, da se je prikradel vanjo, kjer je ves čas nemoteno gospodaril, imeli je moral s seboj raznovrstno orodje, da je zamo^et odpreti nabiralnike, od katerih ima zl.sti eden zelo komplicirano ključavnico. Koliko denarja .je bilo ukradenega, ni bilo mogcčo ugotoviti, ker denar pre-Sleje cerkvenik takrat, ko odpira nabiralnike. Tatvino je /.apazil cerkvenik St; isti dan pnpsldne pred popoldansko službo božjo. Scdili ni bilo mogoče, da je lat porabil naibrž čas za svoje delo, 1<0 so se ljudje s pokopališča razšli H kosilu. Cerkev na Primskovem se nahaja sredi vasi prav trdo med hišami in je res čudno, da je tal pri belem dnevu mogel tako gespodariti po cerkvi. V zvezi z nedeljsko tatvino na Primskovem pa lahko spregovorimo o vlomu v Grudnovo trgovino sredi prejšnjega tedna. Tal je odprl vežna vrata poslopja z vllrihom in je iz veže prodrl v trgovino. Ko je domači sin .sredi noči slučajno vstal in prišel j/, prvega nads rop.ia v pritličje, je takoj začul v trgovini ropotanje, ropot in šum. Takoj jo zaklical: Kdo je! V tem trenutku pa je iz trgovine skečil v vežo in odtod ven na prosto neznanec, ki se jc z neverjetno spretnostjo kretal po hiši in so mu razmere v pslopju dobro poznane. Domači sin je zalo sklical vso družino. Kn so pregledali irgovino. so ugoiovili, da je tat odnesel iz prodajalne predal, misleč, da ie v njem denar, v čemer se je popolnoma zmotil, ker razen nekaj drobiža denarja v trgovini ni bilo. Predal pa so našli čez par dni v travi za gasilskim domom, ki ga je lat po svojem razočaranju vrgel pr č. 1 »Skonemu slučaju je pripisovati dejstvo, da je donitičl sin pravočasno odpodll tatu, kateri bi se Tiljub Icmu. da ni našel denarja, lahko ok rtsiil z raznovrstnim blagom. Grudnovi 60 s skrbjo in strahom pregledali vso trgovino lor v.-e izhode, vrata dobro zaprli. Obadva slučaja kažeta, da se nahaja na Primskovem po svoji okolnosti dobro organizirana latinska tolpa, ki čaka na primerno priliko in nadaljuje tatvine niso izključene. Pozas* v Zabmci Kranj, 15. sept. Danes popoldne nekako ob pol 5 je začelo goreti v Žabnici gospodarsko poslopje posestnika Jergoviča in sicer so začele goreti butnre v drvarnici, tako, da je zgorela drvarnica in precej drv. Ogenj se je hitro razširil tudi na svinjake, iz katerih pa so pravočasno rešili vso živino. Ker so bili drvarnica in svinjaki leseni, so jo ogenj z neverjetno naglico razširil in ogrožal ludi sosedna poslopja. Takoj, ko se je ogenj razširil, so prihiteli gasilci iz Hitenj, katerim pa se ni posrečilo vposta-viti v obrat ročno brizgalno, nakar je bilo pozvano gasilno društvo iz Kranja, ki je vpreglo obe svoji motorni brizgalni. ki sta z mogočnimi curki kmalu napravili konec uničujočemu elemntu ter tako ohranili ostala poslopja. V drvarnici, ki je gorela in v drvarnicah poleg nje, se je nahajalo kakih HO voz drv, ki bi vso zgorele, če bi gasilci svoje naloge no opravili tako dobro. — Skoda znaša kakih 20 do 30 tisoč dinarjev. Kolcrfllf Sreda, 16. septembra; Kvatrna sreda. Kornelij ln Ciprijan, mučenca; Ljudmila, vdova. Os?foyie uesfi — !z sodne službe. Prestavljena sta sodna pripravnika Josip Pole iz Ljubljane v Celje in Slanko Cernič iz Celja v Ljubljano. Napredoval je v čin poročnika korvete narednik Boris Grcgorič, ki ic dovršil pomorsko vojno akademijo. Ostale vesti — Blagoslovitev novo Šole v Preski. Iz Preske: V nedeljo 18. septembra je bila slov sno bln gos'ovljena nova šoln v Preski ob veliki udeležbi ljudstva. Šola je v resnici krreno poslopjo, ima najlepšo logo, je po siglasni sedbi jako praktično ur -jena, ima poleg učiteljskih stanovanj šest zračnih šolskih sob, sobo za delovno šolo in sobo za gospodinjski) šolo, ki se lahko porabitu v sili ludi za io'ski učilnici. \ sa stavba z vso opremo bo stala primeroma zelo malo, lo jo okoli 1,200.000 Din. — IJanoviuski most čez Saro z novo cesto še sedaj ni golov; pravijo, da uon.o čakali nnnj šo kaka dva meseca. Strehi ubila tri ljudi.« Pod tem naslovom smo dne 2. septembra poročali o veliki nesreči, ki ie zadela ro.lbini Jaklič in Florjančlč v Dragi pri st. Itnperlu na Dolenjskem. Zn li dve ubogi rodbini nam jo izroči! g Jož. Kovač iz Ljubljane znesek Din IGO. — Prisrčna hvala! Prosimo vljudno nadaljnjih prispevkov, ker je beda v obeh družinah zelo veliki. — Zima se naglo bliz«. Po hudih nalivih zadnjega tedna je nastal sedaj neprii/ikovan vremenski preokret. Od severozapada je prišel v naše kraje mrzli vid, ki je povzročil, da je temperatura zelo padla. Včeraj je bil nenaVadno mrzel dan brez solnca. Na ulicah so se dame pojavile že z zimskimi plašči najmodernejšega kroja z velikimi ko-žuhovinastlmi ovratniki, ki izgledajo kakor konj- ski komati. Prebivalstvo pa je že začelo hiteli naročat v večjih množinah razno kurivo, osobito premog. In preinogarji imajo polne roke dela. Po ulicah prevažajo vozniki velike vozove premoga. S težko skrbjo pa zro siromašni sloji v bodočnost. Kaj boV Ali bomo zopet zmrzovali kakor leta 1929? Nobenega zaslu/ka, a zima je pred durmi.« Tako se sprašujejo uboge gospodinje in matere. Zadnji čas so se drva že podražila tako na debelo, knkor na drobno. Mnogi napovedujejo, da bo sneg lelos prav kmalu zapadel. Obvestilo. Ko bi se bil Um al o na so/ošno okrnil s1 oves ki v a uživa kronsko klobaso doma in v inozemstvu nudi v ur četku rezne ooapisana >vrdka. kot eno nai slaniših ljubljanskih (u d>,• cenjenemu občnstvu zajamčeno oristne kranislie klobase na drobno m debelo in to no najsnhd'ie'ši ceni. Klobase so iz samera naibo 'iSega svinjskega mesa, o čemur sr lahko vsi. kdo sam ah oa no st>okovniahii nrepričo. Razoošil/a se od 5 kg naprej. Se priporoča Marija Ur bas nas/. nristnt foonisk klobase Ljubljana, Komenskega 16 Telefon št. 2S65 — MotociVlist. ki smo včeraj o njem poročali, da se je zaradi njegove vožn;e solašil v So-strem konj. pri čemer je bilo ubito 2Metno dekle, nas prosi za sledečo ugotovitev v l'stu: Nesreča se ni zgodila radi prehitre vožnie z motorjem, pač pa io je povzročil plašljiv koni. Žival je zdirjala, ko je motociklist že odpeljal mimo. — Prinašamo lo informacijo vse drugo pa prepuščamo oblasti, da ugotovi, kč j je kriv smrti uboge dekle. — Orož-ova koua na Črni prs i. Planinci se obveščajo, da bo otvorjena in oskrbovana Orož-nova koža še v nedelio 23. t. m., dočim ostane Malnarjeva koča odorta še ves mesec seotember. — Živalske nalezljive bolezni v dravski banovini dne 10, t, m. — Steklima na Bočni, okraj Gornji grad 1 slučaj. — Garjavost ko j na °rezo-vici in Smihelu, okraj Novo mesto, po 1 dvorcc, — Svinjska kugi: pri Sv. Le-artu, okraj Brežice 2 dvorca; na Blatu, okrai Konjice, 1 dvorec; na Jagnenici, okraj Krško, ! dvorec; v I o-manji, okr. Maribor levi breg. 10 dvorcev. — Sviiiska rdečica: na Zg. Obrežu, okraj Brežice 3 dvorci; na Dragi, v Čabru in na Podp'anini, okraj Čabar, po 1 dvorec; v Suhadolu in Čadramu. okraja Konjice, po 1 dvorec; v Nemški vasi, Prelerju, Št. Ruper-tu po 1 dvorec, v Rakovniku 5 dvorcev, okraj Krško; v Turji, na Se!u in Ogerčah okraj Laško, po 1 dvorec; v Notranjih Goricah, Mostah in na Klancu, okraj Ljubljana okolica, po 1 dvorec; v BučeJovcih in Bodislavcih, okraj Liutomer, po 1 dvorec; pri 7g. Sv. Kungoti, v ViHušu, Št. . Ilju in Vukovskem dolu, okraj Ma ibor levi breg, po 1 dvorec; v Dobji vasi, Farni vasi, v Gušlanju, pri Št. Danijelu in na RemSnku okraj Prevalje po 1 dvorec; pri Mezgoveih in na Goniš "i:!, okraj Ptui, po 1 dvorec; v Zabreznici in Zasipu, okraj Radovljica, oo 1 dvoiec; Ljubljana mesto 1 dvorec. — .Službeno novine št. 211 od 1-1. septembra objavljajo Sodno postopanje mešanega razsodišča med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madjarsko-. — Zlalo uro ukradel. Prejeli smo: Pred nekaj ' dnevi smo čitali v »Slovencu«, da se ie pojavil ! v Gorenji Straži pri Novem mestu slabo oblečen moških in po hišah vprašal, če da kdo kako uro v popravilo. čeS, da je potujoč »uimohar«, Pri tem mu je res neki posaslnik nasedel in zaupal lepo zlato uro, vredno -000 Din ter mu jo izročil v popravilo. Navidezni >.urmobar^ je dragoceno uto lepo pobasal in brez sledu izginil, za prekanianim potepuhom pa ni ne duha ne sluha. Ker lo ni bil edini slučaj, opozarjamo občinatvo, da takim go-ljufom ne nasada. Med stičnimi potujočimi osebami je največ takih, ki sploh niso nikdar videli urar-ska delavnice, ali so pa navadni šuimarji-samouki, ki v popravilo izročeno uro še bolj pokvarijo. Umevno je, da doVer urar in strokovnjak nc bo hoclil iz kraja v kraj popravljat u c, ker ima itak ludi na stalnem mestu dovolj dela. V naši banovini imamo v vsakem večjem kraju vsaj enega urarja-strokovnjaka ki ima vse strokovne usposobljenosti in ki nudi naročnikom :amstvo za predmeie ter garancijo za popravila. Zato naj cenj. občinstvo izroča svoje predmete v popravilo le lem stro-kovnlakom, ne pa klatlvitezom, ki blago če že ne ukradejo, pa za vedno pokvarilo, kar dokazujejo nežteti slučaji. Islo velja za zlatarska popravila. — Zadruga urarjev, zlatarjev, opt karjev i. t. d. v Ljublja* i. — Prehrana po rovih zdravstvo iih načelih. Po spi ih dr. med. M. Benne ja in oo zbirki kuharskih zapiskov gospe Berte Brupbachcr Bircher v Zilrchu priredila Šlclanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 22i strani. Založila Jugoslovanska l.n:igarna v Ljubljani, Cena vezani knjigi -10 Din, nevezani .'0 Din. — Slovenija zemlja odmora in razvedrila. Tak je naslov razkošno opremljeno knjige, ki je pravkar izšla v založbi Zreze zn tujski promet v Ljubi Umi. Skromna j<* naša tu jsko-prometna literatura. zato je Izdajatelj tembolj ustregel nujni po-Irebi po taki publikaciji. To jo prvo večje delo, v katerem bo domačin kakor tudi tujec našel za-željene podatke o vseh naših letoviščih in zdraviliščih, ter si bo mogel iz knjigo izbrati kraj in dom za svoj odmor po svojem okusu in gospodarski moči. — Zunanjost knjige krasi stilizirann barvna slika našega Bleda po risbi grafika Šuhica. Uvod opisuje narodne krasote Slovenijo in daje splošne podatke o potovanjih; prvi del pa ima obširno opisana poglavja vseh pokrajin Slovenije, kakor predele Julijskih alp, Karavank. Savinjskih alp. Pohorja, Dolenjske i. t. d. Ravnotako so opisana tudi vsa naša termalna in slatinska zdravilišča. Drugi del knjige tvori večja serija lepih slik v bakro-tisku po fotografijah naših znanih amaterjev. V tretjem dolu so pa v obliki oglasov z slikami podrobnejši opisi naše tujsko-prometne industrije. Knjigi je priložen tudi dobro pregleden zemljevid dravsko bnnovine. — Ker je ta publikacija prva svoje vrste, bo prav dobro služila vsem, ki izbirajo svoj letoviški kraj, ter si žele natančnih podatkov o kraju samem kakor tudi o svoji nustanitvi, prav pa bo prišla tudi vsem tujako-prometnim interesentom, uradom, pisarnam, društvom i. t, d. Knjiga jo Izšla v hrvatskem, češkem, nemškem In francoskem jeziku ler v vsakem jeziku obsega v velikem žepnem formatu devet tiskovnih nol, ter stane 10 Din. Dobi se pri Putnik-u«, Ljubljana, Dunajskn c. 1„ ter v vseh knjigarnah. — Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko in Skrobljeno perilo v uailoušo izdelavo Zborovanje naših mlinarjev V ponedeljek 14. I. m. jo imela Zcezu mlinov v Sloveniji v Ljubljani svoj letošnji občni zbor, ka oro^a so se člani skoraj |>olnošlcvilim udeležili. Občni zbor je vodil predsednik g. škerjanec, ki je l>o pozdravu zastopnikov banske uprave in Zbornice za TOI prešel na dnevni red. Tajniško p ro-čilo je poi'al o večini niti na dovoljenih 25% vojvodinske pšenice niso reflek-tirali in privilegirana družba je bila prisiljena iz-poslovati >i razširjenje monopola na vso državo, omejitev mletve vojvodinske pšenico razveljaviti in zvišati doplačilo za Priv. društvo za izvoz, da dobi kritje za doplačilo pri izvozu. Formalno smo sedaj z vojvodinskimi mlini izenačeni, vendar jo verjetno, dn si bodo le-ti znali pomagati, kakor popre', ko so lahko prodajali 70—100% banaško mo'-o da M ravno so imeli pravico le za 40% in imeli bc.lo ludi b"ljšo porabo za krušno moko in za olrobe katere prodajajo naši mlini običajno brez vsake potrebe veliko pod ceno. Zelo neprijetna je /a ni noge naše mline delitev v trgovske mline in v mline na ujem ali merico, ki smejo mleti s-imo na kamne. Nekaterim mešanim mlinom je s lem ogrožena eksistenca. Glede novega žitnega režima ie bilo sklenjeno tole: 1. Rok za placiio razliko naj se podaljša. 2. Trgovskim mlinom naj se dovoli vzeli za lastno potrebo uslrezajočo količino moke iz lastnega mlina. 8. Mlini za merico naj bodo upravičeni pobirali merico ne samo v pšenici, nego tudi v gotovini, ker lo po nekaterih krajih ustreza ukoreninjenim običajem. 4. Pospeši naj ae nabava plomb za vreče, v katerih se sme moka prodajati, ker mlinarji sicer ne morejo odpremiti iz mlinov že izgotovljenih izdelkov. 5. Zamenjava naj se smatra za trgovski posel, kakršnega so upravičeni izvrševati ludi trgovski mlini na ta način, da dajejo moko za pripeljano pšenico proti povračilu stroškov za mlen o v gotovini ali po običaju, ki velja v največ krajih, v otrobih. 6. Trgovskim mlinom naj bo dovoljeno, da meFejo pšenico za trgovce in zamenjavce proti plačilu inievnine. 7. Izdelovanje moke nn kamne nikakor ne more dali 807" čiste, za človeško prehrano uporabne moke. Zato ni pravilno, da stavljajo pone-kot uradni organi izven obratov trierje, luščil-nike, valjčne stroje, elevatorje in lako zvane cilindre, ker le napravo same za sebe še ne omo-gočujejo izdelovanje tipizirane moke. Za izdelovanje zdroba potom ninogokralnega drobljenja pšenice in prečiščevanje zdroba na posebnih čistilnih strojih. Preprečen vlom. Ponoči na petek so neznanci začeli lomiti v barako trafikanta Pavetjška, prej je bila Kosijeva. Vlomilce je slišala nasproti stanujoča stara Jelenka in začela skozi okno klicati, nakar so so zbali in izginili v noč. Morali so bili tujci, ki niso poznali tukajšnjih razmer, ker v baraki ni imel PaveljSek nič, pa tudi drugi ne puščajo tam ničesar, kar bi imolo kakšno vrednost. Zoper onesnaženje potokov |o zopet izdalo županstvo razglas, tla so obrežni lastniki pod kaznijo dolžni skrbeti, da se v strugi kaj ne nabere, druge pa svari, da ne mečejo v vodo smeti in druge nesnage, ki potem poinalem razpada in ob mali vodi povzroča smrad. Čas bo tudi, dn so začne mislil i nn regulacijo Trboveljščiee, za Hrastnik se pa že izdeluje vsaj delni regulačn! načrt. Vkljub prepovedim bodo še prišli v potok razni odpadki, ker še 111 znto drugih primernih prostorov. Cesta je zopet odprla od Sv. Marka do Hrastnika, ki je bila radi kopanja za .novi hrastniški vodovod zaprta. Sicer še ni povsod dosti popravljena, vendar se 7, vozovi že pride skoz. Planinski dom na Mrzlici bo blagoslovljen in otvorjen prihodnjo nedeljo, 20. t. 111. Začetek bo ob 10 s sv. mašo. Pričakuje se velik obisk iz Ljubljane, Maribora, Colja in drugod. Od strani domačinov bo pa golovo rekordna udeležba. Dn bi le vreme ne nagajalo, ker je že jesenski čas. Trboveljski šport. Tekme nn kipah so pokazalo veliko spretnost Zagorjanov v rokometu. V nogometu je zmagal Amater H : Prosveta Zagorju s 4 : 2 in Mladost : Delavec lir, s 3 : 0. Krško Gostovanje mariborskega narodnesa gledališča v nedeljo zvečer s Tronkovo dramo -»Karel in Ana« je privabilo precej občinstva. Snov je vzeta iz vojno;,'a in povojnega časa, obdelana v ohlapni naturalistični obliki, ni bila podnna v liniji, ki bi z vso krutostjo prevzela tudi malomeščanskega gledalca. Igralcem, ki so igrali sicer dobro, se je poznalo počitniško nnatrojenje in podeželski milje. Sava, ki je v nedeljo dopoldne loseela z višino 2.70 m nad nornuilo vrhunec letošnje višine, je začela popoldne upadati. Tu ni napravila posebne škode. Grozdje, ki jc kljub slabemu vremenu že precej sladko, se dobiva v bližnjih vinogradih po nizki cent 2 Din za kilogram. Slabo vreine zadnjih dni in narastla Sava je pregnalo še zadnje kopalce iz napol podrtega krškega kopališča ob Savi. Iz draStvenetia živUenfa Zadruira kovinarjev in sorodnih obrtov za Ljubljano in okolico vljudno sporoča svojim članom in njih učencem, da se dobijo slike iz poučnega polo-vanja nn Jesenice pri zadružnem načelniku g. F. Batjelu, Ljubljann, Karlovška ccsta 4. s a -i,;, i.». MOČ močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organi/mu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata /.a izredno delo današnjega nači a življenja. Izrabljeno moči se morajo nadomestiti pri telesnih in du-še vil I h naporih. Ce nadrgnoto svojo ude pred počitkom s par kapljicami pristnega DIANA FRANCOSKEGA 2GANJ\ si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočlti in in lahko iu brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno iu kopalno vodo par žlic *1)1AX.\ francoskega žganin 111 opažajo enak dobrodejen obč 11 lel. — Dobiva so v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica Din 2b—, velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na ime D1ANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-red batni. | 48 letni obstanek »DIANE« daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu PAVILJON K 580—531. | | | Oglejte »i izložbo. Trgovci zahtevajte <>ni;rus eenik. •M' -''-v Marfhor □ Mariborski rezervni častniki in bojevniki so praznovali včeraj, na obletnico proboja Solunske fronte, svojo slavo na Trgu Svobode.. Slovesnost se je pričela ob 10 dopoldne ter privabila obilo občinstva, ki je zbrano sledilo cerkvenim obredom, katere sta opravila kat. garnizijski duhovnik Zavadlal in prota Trbojevič. Med navzočimi od-ličniki smo opazili prevzv. g. knezoškofa dr. Andreja Karlina, okrožnega inšpektorja g. Schauba-cha, sreska načelnika dr. Ipavica iu dr. Ilacina, višjega drž. pravdnika dr. Jančiča, polkovnika Rado-vanoviča, zastopnike častniškega zbora itd. Številno so bili zastopani rezervni častniki v uniformi, deloma v civilu pod vodstvom predsednika mariborskega pododbora združenja Jakoba Per-havca, ki je imel po končanih cerkvenih obredih zanosen govor. Slovesnosti se je nadalje udeležila šolska mladina pod vodstvom učiteljev. Meil obredi je prepeval zbor Jadrana ter svirala vojaška godba. □ Čestitamo! Z redom sv. Save petega razreda je bila odlikovana šolska upraviteljica gospa Adela Altova v Studencih. □ Koliko volivcev bo v Mariboru. Vseh volivcev bo 9224, to je za 1200 več kakor I. 1927. V prvem okraju bo volilo 1001, v drugem 1680, v tretjem 1049, v četrtem 1929, v petem 3265 volivcev. Vseh volišč bo 11, državnih uradnikov 2400. □ Mestna hranilnica postavi novo šolo na desnem bregu Drave. Upravni odbor Mestne hranilnice je na svoji včerajšnji popoldanski seji so-glasnt? sklenil, da votira mestni občini znesek 4 milijone Din za zgradbo nove osnovne šole na desnem bregu Drave. S tem je Mestna hranilnica najbolje proslavila svojo 70 letnico, ker je s tem razbremenila davkoplačevalce, da ne bo treba z ob:' činskimi dajatvami graditi prepotrebne šole. □ Nova avtobusna proga Maribor—St. Ilj se otvori v soboto, dne 19. 1. m. Potniki bodo lahko prestopili na avstrijske avtobuse, ki vozijo v Gra-dcc ozir. Gornjo Radgono (po avstr. ozemlju). □ Mohorko razkriva naprej. V sodne zapore, so prepeljali včeraj posestnika Šumandla iz Lini-buša. Mohorko pravi namreč, da mu je bil Sumandl1 povedal, da je posestnik Fingušt napravil tedaj dobro kupčijo, nakar da je Sumandl njemu posodil samokres, s katerim je potem Mohorko prizadejal Finguštu smrtonosne strele, ludi zatrjuje Mohorko, da sta s Suniandlom imela v načrtu umor nekega učitelja, ki ga pa nista izvršila. Na podlagi teh Moliorkovih izpovedb so prepeljali Štitnandla, ki je že bil enkrat v sodnih zaporih v zvezi z Mo-horkovimi izpovedbami, v tukajšnje sodne zapore. □ Čudna pota strele. V ponedeljek se je okrog poldneva razbesnela nad Mariborom silovita nevihta z nalivom iu točo. Med nevihto je večkrat udarila strela v višje ležeče objekte v mestu. Enkrat se je zabliskalo in udarilo tudi v \Volfovi ulici št. 7. Strela je prebila streho in prevrtala stroji v stanovanje Antona Armenska, katerega je zadela in ga omamila. Ležal ie dalje časa v nezavesti, ko se je pa prebudil, ni čutil nobenih bolečin. Strela, je zletela iz stanovanja skozi okno na proslo. ne da bi kak predmet ostnodila. □ Kruh... .Mariborski peki so pričeli prodajati kruh po državnem ceniku, toda kruha jc le malo, ker zjutraj ga že zmanjka. 1'otem pa morajo stranke hočeš nočeš kupovati zemlje, ki so sicer obdržale svojo staro ceno 50 par /a komad, pa so zato nekaj lažje. Državni cenik namreč že-melj ne upošteva ter jim cena oziroma teža ni določena. Ker pa prihajajo vsled tega razne pritožbe od strani konzumentov, je vodstvo policijo prevzelo skrb, da se bodo peki držali enotnih cen ter bodo pekli tudi dovoljno kruha, ne pa same zemlje. Policija poziva občinstvo, da prijavi vsako nepravilnost, katero bo strogo kaznovala. □ Kaj bo s krušnimi cenami? K tozadevne 11111 članku pod tem naslovom v včerajšnji številki pripominjamo, da je cena črnemu kruhu v smislu novega državnega cenika 2.50 Din in ne 3.50, kakor je povzročil tiskar-i i škrat v včerajšnjem članku. Pač pa je cena polčrnenui kruhu 3.50, katere vrste kruha pa v Mariboru ne pečejo. □ Kolesarji med seboj. Mesarski pomočnik Franc R. iz Maribora je doživel v nedeljo ob priliki izleta proti severni meji neprijetne izkušnje. Pred gostilno Termut v Zg. Kungoti ie opazil, da triu pušča zračna ccv. Ker sam ni imel zračne pol-nllke, si jo je izposodil brez vprašanja pri kolesu, prislonjenetn pred gostilno, nato se je pa odpeljal proti Mariboru. Ko so fantje, ki so v gostilni po pivali, opazili, da si je izposodil dvokolesno polnilno, so jo ttdrli za njim na kolesih ter ga dohiteli pri Sp. Kungoti. Vrgli so ga s kolesa ter ga (ako pretekli, da jc zadobil težke poškodbe. R. se jim ji koiftnj iztrgal ter pobegnil proti mestu, pustivši na pozorišču napada kolo in klobuk. Ko se je čc/ nekaj časa opogumil ter prišel nazaj iskal kolo, ji to s klobukom vred izginilo. Najbrž so si ija prisvojili napadalci, katere pa je R. prepoznal, tako da jih bo lahko izslediti. □ Pod voz je padel v Stolni ulici po lastni neprevidnosti hlapec Matija Kabola, uslužben pri tvrdki Balkan. Kolo mu je šlo preko noge ter ga težko poškodovalo. Zdravi sc vt bolnišnici. □ Težko se je ponesrečit v delavnici ključavničarja Siraka vajenec Lrnsl Speudl. Na nogo 11111 jc padlo težko železno kolo ter mu jo zdrobilo Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. V deželi spalne bolezni Povzročitelj in prenašalec spalne bolezni - Boj proti tej morilki ljudi Dunajska Urania je včeraj zapela predvajati film o Kamerunu, katerega je že 14. t. »n. predvajala zastopnikom tiska. Dunajski listi prinašajo o filmu same pohvalne ocene. Film, ki so ga snemali ob priliki ekspedicije francoskega raziskovalca Alfreda Chau-mela, pokaže najprej zemljepisno in etnografsko sliko bivše nemške kolonije Kamerun, ki je tako velika kakor Nemčija sama. Kamerun nam predstavlja šolski primer dežele, kjer se stekajo najrazličnejše kulture. Zalibog razsaja v nekaterih predelih dežele spalna bolezen, ki v Kamerunu nastopa v najrazličnejših oblikah, katere nazorno predočujejo vso strahoto le strašne bolezni. Povzročitelj spalne bolezni spada v vrsto tripanozom, onih življenjskih bitij, h katerim spadajo tudi povzročitelji raznih tropskih bolezni. Povzročitelj spalne bolezni se imenuje z znanstvenim imenom »Try-panosoma Gambiense«, in sicer radi tega, ker so najpreje naleteli nanj v Senegambiji. Bacil sta odkrila Angleža Forde in Dutton, podrob- ki je pritekla iz tvora, namaže na stekleno ploščo in mikroskopično preišče in na ta način dožene tripanozome. Nn ploščo napiše ime bolnika, nakar prejme slednji listek, na katerem mu je zdravnik napisal, kako naj se zdravi. Bolniki, ki še niso pretolkli prvega štadija bolezni, dobe injekcijo atoksila. V Ayos nosijo bolnike iz bližnje in daljne okolice. Pa tudi v pragozde je že prodrl boj francoskih »drnvniknv. V tn nmnn organizi- Strašen orkan v Srednji Ameriki je skoro popolnoma porušil glavno mesto angleškega Hondurasa Belize (spodnja slika). Tudi mesto San Juan na Portorico (zgornja slika) je silno poškodovano. „Ebpedici|a" k riiskim Kahilom Kako se pripravi a „raziskovatno potovanje" - Znanstvena preda' van ja in lum.jarije - Dediščna bivšega nženterja mofonov, ki so bili, tako je Klein pripovedoval trgovcem, za glavarje rifskih Kabilov, da si pridobi njihovo naklonjenost. Klein je vedno naročil, naj blago pošljejo v univerzitetni institut, kjer je stal že pri vratih »gospod doktor« Faber, ki je slugo takoj peljal k »gospodu inženjerju«. Obema goljufoma se je vedno še isti dan posrečilo neopaženo vzeti s seboj dobavljene predmete in jih v najrazličnejših zastavljalnicah zastaviti. Doslej so našli 60 zastavnih listkov in blago v vrednosti 6000 šilingov, vendar pa sodijo, da še niso znani vsi oškodovani trgovci in bo povzročena škoda mnogo višja. Oba goljufa sta seveda zaprta. Kitajski Roekeileter umrl Skrajno rafinirano pripravljeno goljufijo, pri kateri se je lopov izdatno posluževal svojega ne majhnega znanja, so te dni odkrili na Dunaju. Ta goljufija je danes središče splošnega zanimanja na Dunaju, ker je se goljufu posrečilo pridobiti za svoje namene tudi učenjaka, vseučiliškega profesorja in nekega asistenta na dunajski univerzi, čijih imeni je lopov izrabljal. Neki brezposelni trgovski zastopnik je v neki dunajski zastavljalnici zastavil nov daljnogled. Policiji se je to zdelo sumljivo in je zastopnika — Kurta Fabra po imenu — prijela. Faber je izpovedal, da je daljnogled zastavil po naročilu inženjerja Avgusta Kleina, kateremu je sodišče že pred leti odvzelo na- Prvo jekleno cerkev na Dunaju bodo v kratkem začeli graditi. Načrte je napravil avstrijski arhitekt Prutscher. Cerkev bo vsa iz jekla. neje pa sta raziskala njene učinke Italijan Castellani in Anglež Bruce. Pozneje sta Bruce in predvsem pa Robert Koch odkrila, da posredno povzroči nastop spalne bolezni pik muhe cece. Te muhe žive v močvirnatih krajih in se je zato težko boriti proti njim. Muha cece zelo rada piči in se hrani s krožečo krvjo. Koch je leta 1906 pod-rzel prvo ekspedicijo v ozemlje, kjer razsaja muha cece in z njo vred spalna bolezen. Leta 1926 je poslala francoska vlada zdravniško ekspedicijo v one kraje, da bi po nemškem vzorcu nadaljevala boj proti tej strašni kužni bolezni. V filmu vidimo posamezne oblike, v katerih nastopa bolezen. Nekateri nesrečneži, ki jih je napadla bolezen, hodijo neprestano sem-intja, liki okostja, druge zopet bolezen nevarno izkazi, ne prvi ne drugi pa se ne morejo ubraniti zaspanosti, ki jih zdaj pa zdaj napade. Zdrudijo se na tla in v naslednjem hipu že spe. Zopet drugim pa povzroči ta bolezen stalno razburjenost. Prsti na rokah in nogah se jim tresejo in nesrečneži hodijo neprestano semintja, neprestano mahajoč z rokami. So pa tudi taki, ki niso več gospodarji nad svojimi občutki. Hočejo iti naprej, v resnici pa gredo nazaj. Dalje taki, ki znore in neprestano tulijo. Najstrašnejši pa je zadnji šta-dij bolezni. Zelo zanimiv je nadalje oni del filma, ki kaže, kako se Francozi bore proti strašni bolezni. V Ayosu so opremili veliko bolniško postajo. V filmu vidimo, kako stoji dolga vrsta domačinov pred poslopjem. Zdravnik poišče najpreje oteklo mesto, kjer je bolnika pičila muha cece. Nato predere oteklino in tekočino, t!ni«'»i rudnik v Berlinu. V kleti berlinske teh niske visoke šole so dijaki zgradili popolen rudnik, tako da lahko sedaj kar d"oma spoznavajo dela v mMernem rudniku. Gramofoni za glavarje rifskih Kabilov. S tem je Klein dobil podlago za svoje nameravane goljufije. Ilodil je vsak dan v institut, v katerem je bil učenjak zaposlen. Včasih je pripeljal s seboj tudi še drugega moža, ki ga jo predstavil za »doktorja«, ki pa je bil v resnici Faber, njegov pomočnik. Klein je sedaj obiskal razne dunajske trgovce in pridno naročal najrazličnejše predmete za afriško ekspedicijo. Sevefla je vse to naročal na ime bodočega voditelja ekspedicije, dunajskega učenjaka, dokler niso skupni računi znašali 10.000 šilingov (80.000 Din). Vsi dobavljeni predmeti so pa sproti romali v zastavljalnico. Tako je Klein med drugim naročil 11 daljno-I gledov, tri pisalne stroje, obleko, perilo, 16 I zvezkov dela Orbis terrarum kakor ludi 7 era- »Samo lo bi rad vedel, kako da vsakdo takoj ,i, da sem levičen knjigovodja.« Kdo bo predsednik razoiožitvene konference? Ker Henderson baje ne prihaja več v poštev za predsednika razorožitvene konference, ki se bo vršila prihodnje leto, vsepovsod ugibajo, kdo bo zasedel to mesto. Kot najnovejši kandidat se imenuje zastopnik Združenih držav, prejšnji vojni minister Baker. rajo od časa do časa sanitetne kolone zdravili, trežaji in zdravnikom. Film kaže med drugim tudi prihod take kolone v vas. Najpreje se prikažejo nosači z zdravili, nato bol-' niški strežaji in naposled zdravnik. Na prostoru sredi vasi je že zbrana množica bolnikov. V nekaj minutah začne potujoča zdrav-, stvena postaja poslovati. Domorodce najpreje razdele po spolu, starosti in krajih, kjer so doma. Nato se vrši isti postopek kakor v Ayo-su. Zdravnik napiše vsem recepte, kako naj Te dni je v Šangaju umrl bogataš Har-doon, ki so ga po pravici imenovali kitajskega Ilockefellerja, zakaj bil je daleko najbogatejši mož na Kitajskem. Zapustil je 4 milijarde dinarjev premoženja v gotovini, nemogoče pa je oceniti vrednost njegovih premičnin in nepremičnin. Hardoonov življenjski roman je silno fantastičen. Začel je kot nočni čuvaj v neki trgovini. Bil je štedljiv in je, ko je naštedil malo vsoto, začel s trgovino, kjer pa je izgubil vse svoje prihranke. Na pomoč mu je prišla sreča. Začel je v loteriji in z dobljenim denarjem začel špekulirati na borzi. Nato je nakupil o-gromna posestva, ki jih je potem prodajal. 40 let je vodil ta svoj posel in naposled postal najbogatejši Kitajec. Svoj dom si je razkošno opremil in je vzdrževali 900 služabnikov. V zakonu ni bil srečen. Globina Črnega morja Sevastopolski namorski observatorij je pred kratkim pregledal in proučil materijal in izsledke junijske in julijske ekspedicije, ki so merile režim in globino Črnega morja. Ekspedicije so ugotovile, na znaša največja globina Črnega morja 2.242 metrov. To mesto se nahaja med Krimom in Anadolijo. Sedaj delajo mapo vodnih tokov, ki bo zelo važna za plovbo. Zanimiva iznajdba kaznjenca Iz San Frančiška poročajo, da je neki kaznjenec, ki je bil svoječasno radi ropa obsojen na pet let ječe, iznašel ključavnico, ki je povsem varna pred tatovi. Neka ameriška tvrdka je izumitelju ponudila 100.000 dolarjev za patent. Mesto K. je nastavilo prometnega policista. Pa se pripelje avtomobil skozi mesto. Prometni policist ga ustavi in pravi: »Vi ste vozili s hitrostjo 70 km na uro! Kes, jaz sem pazil. 70 kilometrov na uro!« »Hahat« se zasmeje šofer, »kako je to mogoče, ko sem pa šele četrt ure na poti.« >0, potem pa oprostite, prosim,« pravi policist in spusti avtomobil naprej. Francoski jesenski manevri, katerih so se udeležile tri divizije z najmodernejšimi tehničnimi opremami, so se vršili letos na ozemlju bitke ob Mami skoro natančno 17 let po strašni borbi. Na sliki vidimo oddelek modernih tankov. se zdravijo in čez osem dni pride v vas draga kolona, ki razdeljuje med bolnike injekcije. Po osmih do devetih mesecih so bolniki ozdravljeni. V dveh letih so v Ayosu preiskali okrog 600.000 domorodcev. Od'teh so jih 115.000 bolnih zdravili s takim uspehom, da je dr. Caumel ugotovil, da je umrljivost, ki jo povzroča spalna bolezen, padla od 40 odstotkov na 6 odstotkov. Tretji del filma kaže plemena in kulture Kameruna in se v tem bistveno razlikuje od ostalih več ali manj »kulturnih« filmov. Posnetki iz življenja južnih Afričanov so krasni in tehnično neoporečni. slov inženjerja, ker je bil v zadnjih 20 letih 16 krat obsojen na ječo. Druga avstrijska maroška ekspedicija. Kleina so kmalu nato aretirali in po več-kratkem zasliševanju je prišlo na dan sledeče: Ob priliki nekega predavanja o Afriki, ki se je vršilo letošnjo pomlad, je Klein spoznal nekega učenjaka, ki je profesor na dunajskem vseučilišču. Oba moža sta se začela pogovorjati in Klein je mimogrede omenil, da se je že leta 1910 udeležil prve avstrijske ekspedicije v Saharo, ki jo je vodil slavni orientalist Artbauer, ki je v svetovni vojni padel, in da sedaj pripravlja drugo avstrijsko ekspedicijo v Maroko in sicer k rifskini Ka-! bilom. Ker je Klein pokazal res obsežno znanje o Afriki, je profesor po večih sestankih izjavil, da je pripravljen prevzeti znanstveno vodstvo te ekspedicije in končno sta določila potovanje za leta 1932. Da bi bolj verjeli njegovim načrtom, je Klein pripovedoval, da je podedoval 200.000 češkoslovaških kron. S tem je učenjaka popolnoma pridobil zase in ta ga je predstavil asistentu nekega dragega dunajskega univerzitetnega instituta. Tudi ta je izjavil, da je pripravljen udeležiti se ekspedicije in je med tem že prosil za šestmesečni dopust. Zahteve m potrebe našega kmeta Spomenica, izglasovana na kmetskcm sestanku In predavanju Kmetijske podružnice v Slovenj, gradcu, ob navzočnosti 600 kmetovalcev elovenj-gtuškega steza dne 13, t, m. Kmatski stan, ki tvori najmanj tričetrtjnsko večino naše države in ki je danes na robu propada ter pričakuje vsak dan konec svolega obstoja — jc priellien v svrho čimprejšnje rešitve iz tega ne-vzdrževanjc stanaja, v katero je zašel brez lastne krivde, da naprosi vlado sledečei 1. Naj ee takoj osnujejo kmelske zbornice, kojih obstoj je bil svoječasno že za»iguran. Za vso državo pa naj se ustanovi '-državni kmetijski svet«. V vseh zadevah kmetijskih zakonov in uredb, kakor tudi pogodb s tujimi državami, naj poda kmetijska zbornica pred vstopom zakona ali uredbe v veljavo evoje mnenje. Banovinski kmetski odbori naj se pozovejo k zasedanju in delovanju. 2. Edina aktivna kmetska panoga v naših okrajih je bila po propadu naše lesne trgovine — živinoreja, ker smo izgubili avstriiski in italijanski trg, dasiravno nudi naša prvovrstna marija-dvorska živina najboljše meso, je naša živinoreja ogrožena s tem, da se ne izvaža in doma pa plačuje po sramotno nizki ceni. Cene živini naj se zaščitijo in ohranijo na primerni višini. Za izvoz naše živine naj sc doseže francoski trg in druge države. 3. Po suši oškodovanim kmetovalcem naj sc podeli podpora k nabavi nujno potrebne krme. ker sicer so primorani tudi plemensko živino razprodati, a prihodnje leto pa ne ho sredstev za nakup iste. Živinska sol bi morala biti veliko cenejša. 4. Naprava gnojišč in gnoj ičnih jam naj se omogoči vsem kmetovalcem z lOletnim brezobrestnim posojilom ali s podporo. Ker cene kmetskim pridelkom dnevno padaio, naj se cene umetnim gnojilom času primerno regulirajo, ker sicer jih kmet ne more kupiti. Nakup plemenske živine se naj vrši v pretežni večini doma. Zakitno biko-rejstvo bodi oblastveno prepovedano; intenzivneje naj se podpira vzdrževanje domačih plemenskih bikov, merjascev in petelinov. 5. Državna, banovinska in občinska trošarina na vinski mošt in ona vina, koja rabi kmetovalec za svoj dom, kot pijačo v gospodarstvu — naj se čimpreje ukine. Vinska kriza naj se rešuie s tem, da se povišuje domači konzum, ter vsi hibridni (šmarnični) nasadi zatro. Na in zatrošari-njenja vina naj se poenostavi; predvsem naj se za-trošarini vino tik pred nastavitviio v gostdničar-ski kleti. Ker bo letos ponekod silno veliko sadja, ki se ne bo dalo vnovčiti, naj se od oblasti pol-pira in ukazuje točenje jabolčnika v vseh javnih točilnicah, saj sadjevec nudi veliko cenejšo in zdravejšo pijačo, kot je pivo. 6. Pri trgovskih pogajanjih, osobito s Češkoslovaško in Avstrijo, naj se doseže in zasigura znižana uvozna carina našega vina. kot kompenzacijo pa naj naša vlada dovoli prost uvoz gotove količine češkoslovaškega in nemškega piva, kakor ludi drugih industrijskih izdelkov 7. Naš šaleški hmelj, ki je na;večkrat boljši kot savinjski, naj se vsaj za sortanjski okraj v ceni in nazivu savinjskemu izenači. Uvoz tu'ega hmel;a bodi prepovedan, oziroma domači hmelj z visoko uvozno carino zaščiten. Karleliranje pivovarn bodi prepovedano. 8. Naš okraj, kakor tudi večina kra|ev dravske banovine je glede pridelovanja žita vedno pasiven, ter je vsled monopoliziranja in podražitve žitne produkcije najbolj prizadel. Naj se za žito nenadproduktivne kraje monopoliziranje in podražitev opusti. 9. Kuluk naj se skrajno omili in prilagodi krajevnim razmeram. Naj se ne pobiralo tudi cestne doktade, ako se kuluk izvaja, ker so dvoje dajatve za eno in isto stvar krivične. Kuluk naj velja le za občinske ceste, ter se porazdeli po davčni moči pravično in v takem času, ko kmet lahko pogreša svoje delavce. 10. Ker smo izguMli zunanji trg za naš prvovrsten les, naj se Iščejo nova tržišča, osobito Grčija, Francija ter Orient. Naj se lorsira in podpira ustanovitev izvozniških lesnih zadrug. Prevozne tarife, ležarinski prostori na železnici so predragi. Nakladalni rok naj se podaljša. ker to onemogoča j pravo trgovanje. Sklep veletrgovcev lesa da sme-1 jo izvažati les le tisti lesni trgovci, kateri izvozijo letno najmanj 75 vagonov ali '0.r00 kub. metr. Vlada naj preoreči to nevarnost, ker bi bile lahko cene dogovorjene, kar bi zelo škodovalo malemu trgovcu, še bolj pa kmetu. 11. Odvetniške in zdravniške tarife so bilo takrat tako visoko odmer'ene, ko smo še imeli več denarla. Vlada se nanroša, da čimprej razvel avi pravilnik, koji omotfofa prev;sok° odvetniške in zdravniške tarife, ker sicer mars'kateregu kmetai ki ga usoda nesreče preganja, lahko poženejo s posestva. 12. Obrestne mero bi se morale času primer-no znižati, osobito pa za kmelske kredite, Visoka obrestna mera hranilnih vlog je skrajno škodljiva skupnim ''ospodarskim int»re predstavi dr. Dornikove drame Gruda umira' v Katoliškem domu . l'oc ca vozom, natovorjen z lepimi jabolki, roma skozi mesto vsak dan proti kolodvoru, kjer nalagajo vagone in odpošiljajo. Cena je sicer sramotilo nizka, a kmet prodaja, da dobi vsaj dinar za najnujnejše potrebščine. Rečica pri Laškem Odbor za zgradbo nove cerkve v Gornji Rečici se iskreno zahvaljuje za krasne dobitke, darovane posebno od celjskih Irgovcev in hrustniške steklarne zn tombolo v prid novi cerkvi. Ker ministrstvo tombole ni dovolilo, se preloži, odnosno se bodo darovi porubili na drug način v omenjeno svrho. Radio Sreda, 16. seplembra: Opoldanski program odpade. — 18.30 Salonski kvintet. Samospevi ge. .„.,,,. „ -. .. . ... , 1 1 , v Mile Slatin, operne pevke iz Belgrada. — 19.30 str,js4 , papirji beležijo mani prometa kakor vce- Literarna ura: Lvstik - pripovednik (prof. Fran-laj. Vevče so bile zopet zaključene po ne.zpreme- ce Vodnik). - 20.00 Poročilo o šahovskem tur-n.ienem lečaju. Nadalje je os'eškn šečerana popu- niriu na B|edu, poroča jugoslovanski prvak dr. Mislila od 201 na 200 111 ,e bil Gultmann zakliuč. 105. ! ,an' Vidmar v ^venskem nemškem in francoskem Ljubljana. 8% Bler pos. 74 bi., 7% Bler. pos. | jeziku. — 20.30 Pevski koncert »Ljubljanskega Zvo-64 bi.. Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 120 d.. Pra- na«. — 21.15 Cello solo igra g. Zlatko Najžer, pri Razne športne vesti Splitski Hajduk bo počakal nedeljsko tekmo, katero odigra z BSK-0111 v Novem Sadu. Včeraj je nastopil proti Vojvodini. Za nastop Hajduka, ki v teh krajih prvikrat nastopa, vlada veliko zanimanje. V Zagrebu prične v petek lahkoatlctsko tekmovanje za prvenstvo države. Nastopili bodo naši najboljši atleti; kajti to tekmovanje je obenem tudi izbirno za sestuvo moštva, ki bo odšlo koncem meseca v Atene na balkansko olimpijado. lo bo obenem ludi po kvaliteti tekmujočih največje tekmovanje dosedaj. Številno so žc bila večja tekmovanja, toda tia enem mitingu, kjer se srečajo samo najboljši atleti, še ni bilo toliko tekmovalcev. Enajst klubov je prijavilo 164 tekmovalcev. Naravno, da bodo radi močne konkureuce zopet padli obstoječi državni rekordi. Iz Zagreba smo prejeli senzacijonalno vest, da obhaja z llitrecom tudi Zivkovič. Oba ta dva sta naša najboljša napadalna igralca. Odhajata v Švico, kjer bosta nastopala v enem klubu. Tako bomo imeli sedaj kmalu naše najboljše igralce v Švici in Franciji. V Atenah pripravljajo na predlog romunske športne zveze tudi žensko balkansko olimpijado, ki se bo vršila istočasno kot moška. Ni še gotovo, ali bo uspelo izvesti žensko balkansko olimpijado že letos. Plavalna tehme srednješolcev V svrho propagande plavalnega športa razpisuje SK Ilirija v Ljubljani za nedeljo, dne 20. septembra 1931 tekmovanje v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo SK Ilirije in to po sledečih propozicijah: 1. Tekmovanje se vrši po pravilih |PS-a. Program obsejja proge, predvidene v Tehničnem pravilniku JPS-a kot juniorske konkurence in to: Dame: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 krat 50 111 prosto, skoki; gospodje: 50 111 prosto, 100 111 prosto, 100 111 prsno, 100 111 hrbtno. 4 krat 50 111 prosto, skoki. 2. Pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem lotit 1930-31 pravilno vpisani kot redni učenci. 3. Tekmovanje se vrši v bazenu kopališča SK Ilirije. 4. Vsak zavod more prijaviti tia poedino disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete. 5. Prijave, ki naj obsegajo ime, priimek, zavod tekmovalca iu disciplino, je poslali do četrtka, dne 17. senteinbra 1931 na naslov: Alfred Poselil, kopališče SK Ilirije do 18. Prijavnine ni. h. PrvoplaSirani v vsaki disciplini prejme naziv Prvak srednjih šol , zavod pa, ki doseže največje število točk, prehodno darilo SK Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni osvojitvi v presledkih. 7. Skoki sc izvajajo raz desk 1 m ali 3 m in sicer 4 poljubni skoki. S. Vrstni red in čas tekmovanja se ho objavil naknadno. 9. Tekmovanje se bo do delinitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po istem programu in po istih propo-ziciiali in se bodo beležili najboljši rezultati kot srednješolski rekordi. Iz raznih krajev .šcnlilj v Slov.goricah. Težko se je ponesrečil na lovi nogi kapelnik šentiljske godbe Ivan Mulec s tem, da je prišel po nesrečnem naključju pod voz, natovorjen z gramozom. Stopalo mu je čisto zmečkalo. Nahaja se v domači oskrbi. — Z gradnjo carinarnico so že pričeli; gradbena dela gredo zelo hitro od rok. Delavstva jo precej zaposlenega. — V Marenberg Je premeščen podpreglednlk finančne kontrole Jakob Krapušek. Na novem meslu mu želimo najlepših uspehov. štediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 40 d.. Ruše 125 d. klavirju g. Pavel Šivic. — 22.C0 Koncert francoske glasbe, poje g. Mirko Pugelj. — 22.45 Čas, Zagreb. Državni papirji: 7% iilv. pos. 71 bi., dnevne vesti, agrarjl 41.50 bi., vojna škoda ar. 321—322 (318), Četrtek, 17. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 kaka 321—322 (318, 320. 321). 12 323 - 324 (325, ' Dnevne vesti. 13.00 Čas plošče, borza. — 18.30 324), 8% Bler. pos. 72—74 (72.50), 7% Bler. p 62—63 (62.50), 7% pes. Drž. hip. banko 63 - 67. Salonski kvintet. — 19.30 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaje. — 20.00 Prenos opere »Fidelio« iz Bu- 6% begi. obv 46—49 50. — Bančne delnice: Hr- i dimpešte. — 22.15 Poročilo o šahovskem turnirju valska 50 d., Poljo 52.50—53 (52), Kredpna 121 do 126, Union 159—155 (150), Jugo 67—68 (67). Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d, Narodna 4900— 5000. Obrlna 36 d., Praštediona 957.50—065 Srbska 190—191 (190), Zemaliska 110—113 (115. 113). — Industrijske delnice: Nar. žum. 25 d., GuOmann 103—110 (105), Slavonija 200 d., Danica 66-70, Drava 192.50-212 50, &ečer. Osjek 200 - 203 (200), Brori. v a,g. 45—60, Vevče 118—120 (120), Isis 40 bi. Ragusea 300 bi.. Oceania 190 bi., Jadr. plov. 460—480, Trboveljska 200—202. Belgrad. inv. pos. 70 (210.700), vojna škoda 817-320 (320 kom.), 10. 321 d.. 11. 323 d., 12. 325-330 (200 kom.), begi. obv. 48.50 (100.000), 7% Bler. pos. 63.50 bi. Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos 60.50-61.50 Newyork: 8% Bler. na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi 1 Četrtek, 17. septembra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.00 Filmska glasba. 20.30 Prenos iz Ženeve. 22.50 Radio orkester. — Zagieb: 12.30 Plošče. 17.00 Ruske bala-lajke. 20.30 Prenos iz Ženeve. — Budapest: 12.05 Radio orkester. 17.30 Radio kvartet. 20 30 Ženeva. 22.30 Ciganska glasba, — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 12.40 Plošče. 20.00 Večer pesmi. 20.20 Pester večer. 21.00 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Pestra glasba. 13.00 Plošče. 19.15 Pestra glasba. 20.45 »Norma«, opera. — Osloi 20.30 Pevski večer. 22.05 Plesna glasba. — Pra(Jat_ 19.05 pos. 68—70, 7% Bler. pos. 59.50-61, 7% pos. DUB Vojaška godba. 20.05 Poljudni večer. 22,15 Prenos 62—65 .Pariz: 7% slab. v zlatu 80.15. iz kina Beranek. — Rim: 13.10 Plošče. 13.40 Ra- Dunaj. Don. sav. jadr. 80.25, Wiener Bank-verein 13 75. F«comp'eaes. 141 Zlvno 73.10, Mundus 1 55.55, Alpine 10.52. Trboveljska 23.75. 13.00 Simfonični orkester. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Španske pesmi. 21.."0 Poljudni koncert. — Stuttgart: 20.00 »Salome«, igra. 21.45 Zabavni konc. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Tončka Ohorn roj. HaSner soproga posestnika in mizarskega mojstra dne 15. septembra po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek ob 5 popoldne iz hiše žalosti Fužinsko predmestje št. 2, Škof) a Loka, dne 15. septembra 1931, PAVLE, soprog — PAVELčEK, sin — in sorodniki. in milijoni ljudi uporabljajo it nafl irfrkset lel po spodaj navedenih navodilih In blagoslovita Silen neprecenljiv tudežiii ucineti Pri revmatizmu trganju, iši-asu: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrguiti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgniti, ter vzeti zvečer pred počitkom mlačno kopel dodatkom Levje Mentnl-Droz< djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic lin košček sladkorja. Pri izpadanju las in prliaju: masaža glave. Kot zahna voda itd. Pri potenju podpazduho, nog. rok a i celotnega telesa naj se poleči deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. Levjtt-Mentol-Droždjenkci je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izreono Levlo vienlol Droždjenko ter odločno zavrnite vsnko nadomestilo. tevia-Mcniol-Droždjenka se dobi v vsaki drogerijl, lekarni in boljši trgovini po 10-—. 26'— in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: L.VVLJA MENTOL- DROŽDJENKA Zagreb, Maruličev tre 5. — Telefon: 73-5:1 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 I)in ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši ogla« - 5 H>ir». Oglasi nad devet vrstic se računajo više 7.n odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ue odgovarjamo Postre^mca ki zna tudi kuhati, ie od pol 10 do zvečer na raz- , žeXe%"unan^ti7'spr~eime polago. Ponuube na upr. kantiner. Dopise na upr. »Slovenca« ped »Doora ,S|ovenca« Maribor, pod Kroj. vajenca sprejme lakoj Tomšič Da-niel, Zg. Šiška 144. 14 letnega fanta zdravega, poštenega in spričevala* št. 10316. "Ddkls pridno in pošteno želi službo. Je za vsako delo, zna trdi kuhati. Najraje gre za hišno. Ponudbe ia upravo »Slovenca« pod št. 10799. Prodajalka zmožna pisar poslov in gospodinjstva, ž eli na-meščenja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vsestransko uporabljiva« št. 10823. Službo išče sedlarski in ličarski pomočnik. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 10809. »Prednost osiroteli«. Pletilje z večletno prakso in zelo Dijaka spreimem na stanovanje in dobro domačo hrano. Soba zračna in v sredini mesta. Naslov v utvavi »Slovenca« pod št. 10827. »SLOVENEC«, dne 16- septembra 1981. Divji kostanj, želod Naprodaj kupim po najvišji ceni. V. H. Rohrmann, Ljubljana. Kupujem Parizarska kolesa in druga kolarska dela izvršuje najcenejše Rode | | Peter, kolar. Škrjančevo, I Radomlje. Učiteljiščnica išče sobo z zajterkom. - spretna navijalka volne, ! Naslov pove uprava < Slo- sta dve dobro vpeljani krompir, beli in roza, v gostilni in več stavbnih vsaki množini, vse vrste parcel, ter lepa vila z , fižola, orehe in vse osta-večjim vrtom. Več se 1 le deželne pridelke. Pi-poizve v Podmiljščakovi smene ponudbe na B. ulici št. 4, Ljubljana VII, ; Hajdin nasl. Zagreb, Vla-..........i ška 44, tel. inter. 70-68. It« v nsa enodružinska, z velikim vrtom v Pobrežiu pri Mariboru, Gubčeva c. 5, se radi preselitve takoj poceni proda. Odvet. solicitator starejša, izvežbana, samostojna moč, želi službo v odvetniški ali notarski pisarni. - Ponudbe pod .Solicitator« št. 10811, na upravo »Slovenca«. se sprejme za stalno Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10831. Plačilna na'.akarica prvovrstna, z znan>em nemščine in s potrebno kavelio se sprejme pri Košak, Krekov trg 11, Ljubljana venca« pod št. 10830. ilužbodobe 2 mizar, pomočnika dobra, in enega vajenca, sprejme takoj Adolf Be-vec, mizar, Zagrebška c. Novo mesto. Sprejmemo čuvaja Prednost imajo samci, upokojenci ali invalidi. Siužba stalna. Natančne-'•e se poizve v Podmilj-ičakovi ulici št. 4, Spod. Šiška. Učenec se sprejme! M. Spreitzer, Ljubljana, veletrgovina, špeceriia in kolonijale. Mi iščemo Vas Vi pa zopet nasl Vi iščete stalno, dobro plačano zaposlenje, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči za domača dela, za potovanje, za vodstvo podružnic itd Marljivim osebam »e nudi prilika za breskrbno bodočnost. - Če vprašanju priložite znamko, dobite izčrpne informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek. Upokojenca vni?nega mizarskih del, sprejmem v Ljubljani. -Vrtnarstva zmožen ima prednost. S'anovanje na razpolago. Plnča po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 10818. Stanovanje štirisobno, komfortno, v prvem nadstropju in eno-sobno podpritl., oddam s 1. novembrom. Sp. Šiška, Beliaška ulica (nova vila). Mlin naprodaj v mestu pri želez, postaji v zelo prometnem kraju, za kmečko in trgovsko rn'etev. Ponudbe na upr, »Slovenca« pod značko .Prometen mlin' št. 10812. Redka prlika Gostilna, zelo dobro ido-ča, staro renomirano podjetje, ki iztoči na leto okolu 250 hI alkoholnih piiač, na križišču večih ulic, z vrtom, z vsem potrebnim inventarjem se zaradi bolezni takoj pro- Drva, premog, trame in deske, dobite najboliše pri Jos. Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana, Janševa ulica, telef. št. 3389. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo go«ie po 130 Din ke id čisti puh Debele 'iKkina št. 10822. Dva gospoda ali 2 gospodični sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10821. prodaj. Gostilna Bundr, p. Kamnik. popravila. Opekarna »Emona« d d.. Liubliana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke zidak votla opeka. oblikovna opeka za železobet strope, streš- stržin, Krško. Pozor pletilje p r o d aj a m : entlerco s škarjami in tamburirni i zafeznj jn bobrovci stroj. Seguhn, Maribor, | drenažne cevi Na zahte. Voiašniska 2. | yQ postav|jen0 na stavbi- ------- —~— 'o A t naniov -„u„i šče ali na kolodvor Cene staro zlato in srebro ku- y Pan)ev ceDel izredno nizke, za kako- puie RAFINERIJA DRA- po ugodni ceni prodam vost blaga lamčimo Raz- G1H KOVIN • Liubljana, radi preselitve. Naslov prodaio ima Ogrin Ivan. Ilirska ulica 36 vhod z v upravi »Slovenca« pod Grubertevo nabrežje št 8. Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Srebrne krone št. 10810. Kolo mmi Dijak 7. vso oskrbo se sprejme. Hrenova 19 I. nadstropje. 2—3 dijake sprejmem na stanovanje in event. hrano. - Novi Vodmat št. 12. Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaleto-va ulica 1 (pri sod*iiji). Lipov Cvet popolnoma novo, še ne- . .. . . rabljeno, se proda. Novo po naivišp ceni kupu|e mesl0j Tr(j kraljeviča Salus d. d. v Liubham, Petra 33. veledrogerija, Aleksan- - drova cesta 10. Pohištvo Dnevnik Slovenec naibohe informirani listi Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • Selenburgova ulica 6 II nadstr Sode oljnate in vinske od 100 litrov naprej, v dobrem Uanju brez vonja ponudite takoj tvrdki Peter šetina, Radeče, Zid. m. dobro ohranjeno, prodam radi selitve. - Naslov v upravi »Slovenca pod št. 10825. Damsko kolo še malo rabljeno, poceni Liubliana tel 24-26 kateri daie vsa poiasnila Sveze in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila. Namizna ja bolha prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter naprodai. Gostilna Bundr, Setina_ Radeče — Zidani p. Kamnik. mosti Popolna RAZPRODAJA manufakturnega blaga Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago [io zelo nizki reni popolnoma razprodalo — Različno blago celo pod lastno ceno imn ŠtiiMtr maiiiifaktiirna trgovina LguSKiatfd. Smi i trsi S!ev. 21 Zavese, posteljna Dregnn'aia. oeriio monograme najcenejše veže f/!atek&Mikeš,lubiiana polea hotela Strukel' Br- da žepni robci itom Din 2'—, batist beli in barvasti robci fino vezeni kom Din 6'—. Entei — a 7 u r — predtisk fllSBESIDSIBElKEllIRniBBflBDB Naznanilo. Časi mi je spori liti vsem dotedanjim p. n. odjeriiii Icem in gospod m irgovrem, da bodem vodila TOVARNO PLETENIN V CEIJU o polnem obratu dalje pod tvjim imenom. Prosim cenj. tvrdke. da mi poverijo troje zaupanj«, katero bodem znata ceniti s tolno, kulantno postretbo, z dobrim in cenim blagom. Uliudnr vabim, da mi blagovolile osebno polastili s cenj. obiskom ifr si ogledati mojo bogulo izbiro raznovrstnih pletenin v najnovi-jiih vzorcih in najboljši kakovosti. Pri/ orota se za cenj. naročila Tovarna pletenin Kat i Va/t Ce/fe. Naprodaj hiša in stavbene par ce e v St, Vidu nad Liub ano V nedeljo, dne 20 septembra 1931 ob 2 popoldne se bo v Št. Vidu nad Ljubljano na licu mesta prodalo na javni sodni dražbi Fernadovo hišo štev. 16 ter več stavbnih parcel, dve šupi in kozolec. Hiša, kakor tudi stavbne parcele se nahajajo sredi vasi Št. Vid nasproti šole, pripravno zlasti za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Pred hišo pride postajališče električne cestne železnice, ki se že gradi. Natančnejša pojasnila daie dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 5, in Okrajno sodišče v Ljubljani, soba št. 37. Pred Shoiiio si. 15 priporoJa svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic. D. M. C . . . in C. M. S. predmetov. Na deoeio! Nadrobno! Železna blaga na šiva1" in P1cti1' stroie za knjige se kupi. Po- P0^1}* in renov.ir.a ,, ci . fc.mil K občaver, specnal- nudbe na upravo »5>lov.« . .. .v,. pod »Blagajna« št. 10828. «g™*"* Bukova drva popolnoma suha stalno kupuje fco vagon Ljubljana ILIRIJA dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 46. Zidarska dela note stavbe In h ina popravila solidno in ugodno vrši Stavbno podjetje I. viitntn, Liubljana Moinlkota ulica 13 (zadaj za tojaško bolnico) Otvoril n p ni Delavnico 7a precizno mehaniko Popravljam fotoaparate, daljnoglede, risalna orodja in podobno Li ii Iti hi n >i. Kongresni trg st. 4 l o.eg Obrtne bnnke Se priporoča Ivan Beseničar « — ^ rfO g n. s S ft. £ s-2 =5 ° to ^ r\ - t a .fe co j S, # ■= -2 3 i s: -s se p c cc 0 j ttš^ Ji o o • . * _ i'-; 1 »m S ~ -S S sc C O X „ r. C -r. £ i s i so o a s - — u - S 3 -i ^ = = J £ 3! S K J ^ (J _ » cm •? m x •• K f S . » * - a. , a. c j > (l b n »4 ~ C , S 1 2- » .a »Z , ^ 95 S s? i i ^ s ^ -a c m ^ ny; o — e -j . — > in j< o Si '" •a _ • »it ;acaj> S ? Č. g v) t Josip Lavtižar: Bled m Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Od Bohinjske Bele naprej se je dolina tako stisnila, da je bil prostor komaj za cesto in za Savico, ki teče tukaj mimo. Ti soteski pravijo fctonoi*. Šele po dolgi vožnji so se začele odmikati gore. Vozova sta obstala pred cerkvijo Matere božje na Bitnjali. Slovela je že takrat zaradi svoje starosti in zaradi romarskih shodov ob Marijinih praznikih, posebno v Velikem ftmarinu. Naši popotniki so ogledali cerkov in pokopališče, na katerem so nekdaj pokopavali mrliče iz vse bohinjske doline. Na Bohinjski Bistrici se je odprla prostorna ravnina, obdana z visokimi gorami. Oskrbnik Krištof in lovec Dorn sta \Velsbergu razkazovala, kako daleč sega briksenška posest. Vladika je i/nenaden ogledoval velike prostore in pripoznal, da zna ceniti šele zdaj zemljiško vrednost njegove škofije. Družba je nadaljevala vožnjo proti Bohinjskemu jezeru in se divila veličastnim planinskim prizorom. Poleg cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer teče Savica iz jezera, je ca kala velika množica ljudi škofovega prihoda. Miha Popal, župnik iz Srednje vasi, ie podal škofu posodico z blagoslovljeno vodo. Welsberg je blagoslovil navzoče in stopil v cerkev, zidano v zgodnjem gotskem slogu in okrašeno s starimi slikami. Še danes je taka, kakršna jo bila takrat. Pravijo, da so jo zgradili v štirinastem stoletju. Potem je obiskal škof tudi cerkvico sv. Duha, oddaljeno skoraj pol ure od sv. Janeza. Slišal je, da je to svetišče v neki zvezi s Tirolskim. Vsakemu se namreč čudno zdi, kakšen pomen bi intela cerkev v tem samotnem kraju, kjer ni nobenega človeškega stanovanja. Pravljica govori, da veliko let zaporedoma niso obrodili v Bohinju poljski pridelki. Zato so šli možje v Briksen na Tirolsko vprašat, kaj bi storili, da bodo boljše letine. Tukaj so jim svetovati, naj ob južni strani jezera zidajo cerkev v čast sve-! temu Duhu in naj kvaterne srede zaobljubijo kot dneve, ob katerih ne bodo delali. Pošiljajo naj tudi vsako tretje leto določeno miloščino na Tirolsko. Storili so tako in polje je zopet obilno obrodilo. Na povratku je stopil škof še v cerkev sv. Pavla ! pri Stari Fužini, se potem odpeljal k materi farl v Srednjo vas in rad sprejel župnikovo vabilo, naj blagovoli pri njem ostati na obedu. Welsberg je bil ta dan tako dobre volje, da je prišteval izlet v Bohinj najlepšim spominom svojega i potovanja. Veliko reči bi bil rad izvedel, in /ato je imel župnik Popal mnogo posla, da mu je na vpra-! šanja točno odgovarjal. »Vi ste kakor kralj v ti dolini,< je rekel škof med obedom Popalu. »Velika je vaša župnija in tudi težavna. Z duhovnim pomočnikom imata oba dosti ! dela. Koliko je podružnic?« /Sedem, Prevzvišeni. In nekatere so precej od deljene.« »Župnijska cerkev je gotovo premajhna za toliko prebivalcev,« je omenil škof. »Seveda,« je odgovoril Popal. »Leta in leta se že pogovarjamo o novi cerkvi, kakšna naj bi bila in kje naj bi stala, pa ne pridemo do zedinjenja. To vprašanje se bo še dolgo vleklo, preden začnejo z delom-« Kakšni so župljani?« je poizvedoval VVelsberg. »Ste zadovoljni z njimi?« »Lahko jih pohvalim,« je odvrnil župnik. »So preprosti in dobri ljudje, ki pridejo malokdaj iz bohinjske doline med svet. Njih opravilo sta poljedelstvo in živinoreja. Nekaj je tudi takih, ki kuhajo v gozdih oglje in ga vozijo v fužine. V poletju prebiva mnogo župljanov na planinah pod Triglavom. Tukaj kosijo seno, pasejo živino in izdelujejo sir, da ga rabijo za dom ali ga prodajo delavcem.« »Lepe planine imate.« je živahno pritrdil škof. »In veličastne gore s kraljem Triglavom! Prav kakor pri nas na Tirolskem ali v Švici. Gotovo je veliko divjačine v vaših gorah?« To najbolj ve grajski lovec Tomaž Dorn,« je i pripomnil župnik. Dom, ki je bil tudi na obedu, jc spoznal, da sme ! zdaj on govoriti. »Zelo se je namnožila, Prevzvišeni,« je začel pripovedovati, ker je videl, da Welsberg pozorno posluša. »Čeprav je nekaj divjih lovcev, ki o