Političen list za slovenski narod« Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gl(l., za četrt lota 4 gl(l., za on mesec 1 gld. 10 kr. Y administraciji prejeman velja: Za celo loto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta S gld., za en moseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke voljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Someniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tisti enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejeniujo. VredniStvo jo v Somcniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodoljo in praznike, ob 1/2ti. uri popoludne. JŠtev. 63. V Ljubljani, v petek 18. marca 1887. Ujetiiilc Državni zbor. Z Dunaja, 17. marca. Pattai in Wrabetz. Ko sem včeraj sklepal poročilo, govoril je poslanec L i e n b a o h e r zoper to, da bi zbornica privolila v sodnijsko preiskavo zoper poslanca Pattai-j a. Svoje razloge je vtrjeval z nekterimi zgledi iz sodnijskega življenja, ki so med poslušalci večkrat zbujali živahno veselost. Zlasti so je velik smeli razlegal po dvoraui, ko je L i e n b a c h e r omenjal, da se tudi kaznjenci, ako se med seboj spro, 110 izročajo sodniji, ker je to po hišnem redu prepovedano. Govornik je sicer prosil, naj mu zbornica ne jemlje v zlo te primere, ali vendar se je vsem čudno zdelo, kako da more državno-zborsko palačo primerjati kaznilnici, poslance pa kaznjencem 1 V tem pa je imel prav, da bi bilo žaljeni časti "\Vrabetzevi gotovo bolje vstreženo, ako bi se reč poravnala pred predsednikom, in bi se svetu ue dajal „čuden prizor" parlamenta pred sodnijo. Predsednik dr. S m o 1 k a jo zatem zbornici naznanil, da si je že prizadeval poslanca med seboj spraviti in da je prigovarjal Pattaiju, naj v zbornici reč primerno prekliče, pa zastonj, ker se nobeden njegovemu svetu ni hotel podvreči. Oblasti do nju pa zunaj zbornice nima nobene. Po njegovem mnenji čast poslaniška zbornice ne bode trpela škode, ako se privoli sodnijska preiskava zoper Pattaija, sicer pa naj zbornica sama to razsodi. Levičar W e e b e r je zagovarjal predlog odsekov in se zlasti obračal proti Lienbacherju, ki je ta dogodek imenoval ničvredno malenkost (Lappalie), in proti njegovi primeri zbornice s kaznilnico. Najtočnejše je govoril Dunajski demokrat dr. Lueger, ki je spominjal, da neljubega in nedostojnega dogodka ni provzročil Pattai, ampak Wra-betz. Ker Wrabetz je prvi rekel Pattaiju, da je bilo surovo od njega, ker je med Tiirkovem govorom rekel, da se "VVrabetz smeja, ker čuti in misli kakor žid. Še le potem je Pattai razkačen Wrabetzu rekel: „Vi ste tako ničev in zanikern človek, da bi se onesnažil, ko bi se hotel z Vami pečati." Besede, ki jih je Pattai govoril v zbornici, za Wrabetza niso bile žaljive, ker mora sam pripoznati, da je privrženec bogataške (židovske) stranke. (Živahna veselost!) Toraj tudi ni imel vzroka Pattaiju očitati, da je bilo surovo od njega, ker je govoril omenjene besede. "\Vrabetz je toraj prvi razžalil Pattaija, ki pa zarad tega ni šel tožit in zbornici ni hotel naprav-ljati sitnosti, da bi bila morala razpravljati to reč. Tudi si je AVrabetz že v tem iskal zadostenja, da je dogodek razglasil po vseh časnikih. Zbornica naj toraj sodi, na ktero stran naj se postavi; na eni strani je on, ki je prvi napadel tovariša in reč razglasil po časnikih, potem pa še tekel k sodniji, ua drugi strani je poslanec, ki je bil prej razžaljen, pa ni šel tožit in zbornici ni hotel delati nobene sitnosti. (Dobro, dobro!) Tretji se je pri tej stvari oglasil levičar dr. Kop p, ki je povdarjal, da imuniteta poslancem ne daje pravice, druge brez kazni žaliti. Potem je pobijal razloge Lienbacherjeve iu očital stranki, ki se imenuje stranka sv. Jurija (tako imenujejo v novejšem času tovariše Schiinererjeve), da po časnikih trosi laži iu kvari javno mnenje. Prav ojstro je dr. Koppa zarad tega prijemal Schonererjev tovariš T ii r k iu mu očital, da se samo zarad tega znaša nad Pattaijem, ker je bil Pattai njegov nasprotni kandidat, in ga je iz njegovega prejšnjega volilnega okraja spodrinil. Glede časnikov jo Tiirk omenjal, da je K o p p to po krivem očital njegovi stranki, ki še nima zadostnih listov, da bi sama sebe branila, še manj pa, da bi koga napadala. To marveč delajo listi Koppove stranke, ki so pri tem poslu prizadeti z 90 odstotki. Po konečni besedi poročevalca Zavadskega prišlo je do glasovanja in je bil odsekov predlog, da naj se privoli sodnijska preiskava, sprejet s 140 proti 37 glasovi. Za neizročitev so glasovali Pattaijevi ožji tovariši, demokrati in protisemiti, dalje Liechtensteinovci in nekteri Čehi. Za odsekov predlog glasovali so na desnici Poljaki, večina češkega in Hohenvvartovega kluba, pa cela levica. Mnogo poslancev Hohenwarto-vega kluba, kakor tudi mnogo levičarjev, se jo glasovanja zdržalo, kar pričajo omenjene številke glasov. Ob 4. uri popoludne je predsednik sklenil zborovanje in prihodnjo sejo napovedal za jutri 18. t. m. Pojutrajšnjem 19. t. m. zboruje gospodska zbornica, ker svetega Jožefa dan tukaj nimamo zapovedanega praznika. Po koroški volitvi. Naši čitatelji se spominjajo, kako iskreno smo koroškim Slovencem prigovarjali, da naj se vdele-žijo državnozborsko volitve dne 14. t. m. Z nami vred so jim to priporočali vsi slovenski časniki in vsi rodoljubi, ki imajo z njimi kaj zveze. Toda zastonj! Ostali so pri svojem prenagljenem sklepu in se že prvotnih volitev zdržali; vsled tega bil je kandidat nomško-liberalnega „Bauernbunda" Peter Las izvoljen skoraj soglasno. V Celovškem okraji prišlo je od 118 volilnih mož njih 113 k volitvi, ki so Laxa volili enoglasno, v Velikovcu pa se jih jo od 112 volitve vdeležilo 70, izmed kterih jih je 62 glasovalo za Laxa, in le 8 pod vodstvom Dikšega župnika za konservativnega kandidata Maierhofer-ja. Kako napačno so ravnali naši koroški sorojaki, najbolje pričajo glasovi, ki jih o tej volitvi nahajamo po nemško-liberalnih listih. Celovške „Freie Stimmen" se radujejo, da ima Koroška zopet zgolj nemško-Iiberalne poslance, da Goessu in Morotu in drugim poleg sebe ni več treba kot soposlanca trpeti moža, kakoršen je bil Pino. „Volitvi Lax-ovi, pravijo „Freie Stimmen", bo radostno pritrjevala cela Koroška, ona dr u hal pa (tako imenuje koroške Slovence), ki si sedaj ni upala na dan, naj se uči spoznavat, da njeno črno prizadevanje v naši deželi nima dolgega obstanka, in da pametni Slovenci složno ravnajo s svojimi nemškimi sosedi." V enakem smislu pišo Graška „Tagespost". Najprej omenja, da je Lax pred dvema letoma dobil le 102, sedaj pa 175 glasov, da se toraj volilci niso vdali slovonski in klerikalni stranki, kakor se je lota 1885 trdilo, ker si klerikalci in Slovenci sedaj še niso upali izbrati lastnega kandidata. Potem pa nadaljuje: »Predvčerajšnja volitev je vesel dogodek za vse neodvisno prebival- LISTEK. Razgled po — svetu. Izpod Grintovca, 16. marca. Gospod vrednik! Večkrat že sem premišljeval, kam bi se mi bilo treba vstopiti, da bi imel tak lep „razgled po svetu", kakor ga morajo imeti oni vse časti vredni možje, ki nam popisujejo svoje v resnici krasne in obširne razglede po pratikah, koledarjih in drugih listih. Na marsikak grič sem že stopil, tudi z daljnogledom kukal sem okoli sebe, a nikjer se mi ni hotlo odpreti obzorje, kakoršno sem si želel. Videl sem k večjemu doli do Ljubljane ali tje do Trsta, tudi po morji še malo; da bi pa ugledal Rim, Tonking ali celo Culukafersko deželo, tega si še misliti ne smete. Ves nevoljen vsled tega korakal sem jo zadnjič po hribu „nizdolu" in za trdno sem sklenil, odsihmal na noben hrib več ne podati se, če tudi ostane moja uganjka nerešena. Prepričan sem bil, da so si pridržali gori omenjeni gospodje v tej zadevi monopol. Ali kako naj Vara popišem svojo začudenje, ko so mi je pred kratkim ta skrivnostna uganjka kar sama od sebe razvozljala. Zdi se mi, da se mi je godila ravno taka — si licet parva componere magnis — kakor slavnemu skladatelju Davorinu Jenku. Ta je — kakor pripovedujejo — dolgo časa iskal napeva za našo „Naprej zastava Slave", a ni se mu hotelo posrečiti. Nekega dno pa, gredoč iz kavarno, jo zažvižga, domov prišedši postavi „sekirice" na papir in — imeli smo glasovito narodno himno našo. Z menoj bilo je pa tako-le: Pretečeni teden (tačas še nismo imeli zime) sprehajal sem se nekega lepega popoludne po oživljeni naravi. Spomladauske cvetko „lezle" so iz zemlje, in tudi ptički oglašali so se iz gozda. Kvišku obrnem oči, in oča Grintovec in manjši sinovi njegovi stoje mi veličastno nasproti. Zrem in zrem njih častitljive glave — kar se mi zasveti v glavi. „Hevreka" vskliknem, ker rešil sem svojo uganjko. Rešitev je pa taka-le: če hočeš imeti kolikor mogoče velik razgled po svetu, vstopi so v dolino in iz doline se oziraj po svetu. Videl boš mnogo več, kakor pa če gledaš s hriba; kajti na hribu stojo vidiš le po dolini in po drugih hribih, hriba, na kterem stojiš, pa ne vidiš, med tem, ko iz doline vidiš dolino in hribe. To je vendar — argu- mentum ad horainem — da bi se z roko prijelo. Če pa kdo ne verjame, naj poskusi! Ker jo pa vsa teorija „siva", in jaz že tako nisem prijatelj teoriji, poskusil sem ta novoiznajdeni svoj princip takoj tudi v praksi. In kako izvrstno se mi je obnesel! Le poslušajte! Iz doline, „uprav" s svojega „stališča" razgle-daval sem svet. Iu veliko, neizrečeno veliko sem videl, skoraj vse zdelo se mi jo — smešno. No čudite se temu! Ridendo dicitur verum — smejajepovo se resnica — dejali so Latinci, in Latinci niso bili puhle glave. Najprej ozrl sem se po krasni gorenjski strani. In tu videl sem gospodarje, gospode in drugo za blagor narodov vnete može, ki vedno tožijo in jadi-kujejo, kako naš narod propada, fizično iu moralno propada zlasti vsled preobilo zavžitega žganja; ki veduo povdarjajo, da le tedaj se bo teiuu v okom prišlo, čo se ua špirit silno velik davek naloži itd. Iu te raože videl sera dajati svojim sinovom, hlapcem in deklam, delavcem in dninarjem, iu drugim po-magačera — šnops; šuops za zajutrk, šnops za „malico", šnops za priboljšek. Vidite, to zdelo so rai je — smešno. tKoneo prih.) stvo nemške Avstrije. Z državnozborskega zemljevida je zginila črna maroga, ki je tako neprijetno rezala in ločevala nemško-naprednjaške kmečke volilne okraje v notranje-avstrijskih deželah. Od mo-ravske južne meje do italijanske moje pri Pon-tebi je sedaj videti širok trak, na kterem je brati, da je tnkaj katoliško, nemško, kmečko prebivalstvo izbralo može nemškega napreduja-škega mišljenja. Med gospodstvom klerikalnih gorenjih Avstrijcev in naših štajarskih klerikalcev zapičenih je 16 kmečkih volilnih okrajev, ki jih menda nikjer več ne bodo predrli ... Mi čestitamo koroškim somišljakom k temu vspehu. Sosedna deželica si je zopet pridobila slavo, da je edina avstrijska dežela, ki je samo nemške zastopnike na Dunaj poslala. V tem oziru prekosuje — da ne govorimo o Štajarski, Gorenji Avstriji itd. — celo jako napredno Nižjo Avstrijo, ki je udarjena z enim klerikalnim poslancem. Pred vsem je pa edina planinska dežela, v kteri se združenim Slovanom in klerikalcem še ni posrečilo doseči imena vrednih vspehov. Seveda je nasprotnik neumoren, in zato nevarnost še ni popolnoma odvrnjena; še zmerom bode treba strogo čuti in neutrudljivo delati, da se ohrani sedanje posestvo. Naši somišljeniki tega gotovo ne bodo opuščali; ravno tako gotovo se bodo pa tudi zavedali dolžnosti, da je treba vsa različna mnenja, ki bi se kazala med koroškimi Nemci, s strogo zavednostjo svoje dolžnosti zatajevati, kadar bi šlo za skupen boj zoper klerikalne in slovanske nasprotnike." Tako zasmehljivo sodi liberalni svet popustljivost koroških Slovencev. Naši Koroški Slovenci imajo veliko škodo, ker v državnem zboru nimajo nobenega domačega zastopnika; in sedaj se jim njih nasprotniki še tako porogljivo posmehujejo! Obojega, škode in zasmehovanja, bi se bili obvarovali, ko bi se bili precej po odpovedi barona Pinota spravili na delo, ter v zvezi in prijaznem porazuraljenji z nemško-konser-vativno stranko stopili na volilno bojišče. Kakor se nam je iz prav zanesljivega vira in od mož poročalo, ki razmere na Koroškem dobro poznajo, bi jim ne bilo težko zmagati in od sebe in od koroške dežele odvrniti sramoto, da v njej brezobzirno gospoduje, šari in ukazuje nemško-liberalna, ali prav za prav radikalna, katoliški Avstriji sovražna stranka. Ni pričakovati, da bi se tako hitro našim sorojakom ponudila prilika izbirati lastnega poslanca; do sploš-njih volitev imamo še štiri leta, in dotlej ostanejo brez zastopnika, ako se nenadoma kaj ne spremeni. Zato naj rok križem ne drže, ampak naj se vendar enkrat vzbudijo ter med seboj organizirajo, da bodo vsak čas pripravljeni, in se ne bodo strahopetno brez boja umaknili svojim političnim in narodnim nasprotnikom. Nevdeležba pri zadnji volitvi je bila velika polilična napaka, in že zdaj je treba misliti na to, da se ta napaka prej ko mogoče popravi in za prihodnje čase odvrne. Dozidavanje jflaiijanišea. m. Morebiti je ni bilo dobe, ktera bi bila imela toliko dobrodelnih naprav, družb, odborov, zavodov itd., kakor jih ima sedanji vek. Gotovo je to res veselo znamenje iu napolnjevati nas more to z najboljšimi nadami za prihodnost. Obžalovati pri takih napravah je edino to, da tako hitro zamre prvotni duh, da se ohladi prvotna gorečnost in da tako pogostokrat pogine naprava, ki je bila pričeta z velikanskim načrtom. Kje je vzrok tej prikazni? Ne motim se, ako pravim, da je tudi pri nekterih takih napravah deloval oni duh, kterega je dandanes svet poln, in ki se kaže v nepremagljivi želji, začeti zopet in zopet prav kaj novega, ali da rečem kratko: kaže se ta duh v tako zvanih „podvzetjih". Saj vemo, koliko mnogovrstnih podvzetij je bilo v novejšem času v narodnem gospodarstvu, koliko podvzetij je na slovstvenem polji, zlasti v časopisji: torej se ni čuditi, da dobrodelnost neče zaostati. Pri takom podvzetji je pa lahko dvojni vzrok: kazala se je morebiti že dalj časa nujna potreba, ki je naravnost prisilila kakega moža ali celo družbo, da je pričela delati. Tako početje ima vselej trden obstanek, kajti potreba sili vedno vnovič in spodbuja k delu, akoravno hoče gorečnost pojomati. Tako početje tudi raste, ima obilo blagoslova, ker je bila božja volja, da se je pričelo. Mogoče je pa tudi, da ni bilo prave potrebe, in da se je lotil kdo dela iz drugih namenov in nagibov. Tako n. pr. se dandanes tolikrat zgodi v časopisji, da se nekterim zdi potreba kakega lista že silna in nujna; niti enega trenutka se ne sme več zamuditi, da list izide. Ko pa res izide: kakšno moledovanje na naročnike, kakšno vsiljevanje, kakšno sklicevanje na rodoljubje in požrtvovalnost! Naročniki pa morajo plačevati nov davek, ker je dandanes tako v navadi, da požiramo liste, kakor žejni hladno vodo. Kakšna je bila ta potreba? Dva bolnika ne delata še nujne potrebe za bolnišnico in eden revež tudi ne za ubožnico. Takih dozdevnih potreb je pač silno veliko. Ako se dobro srce dil nagibati že takim majhnim potrebam, mnogokrat napravi novo pod-vzetje potrebo, ktere preje nikdo ni čutil. Pomisliti je treba le, da so dobrodelne naprave le izvanreden pripomoček za izvanredne potrebe, človeška družba ima sama dolžnost, odpraviti take potrebe: le kedar zanemarja ona sama svojo dolžnost, treba je seči po nenavadnih pripomočkih. Zato se pa včasih vidi, da imajo nektera dobrodelna društva v sebi nekaj prisiljenega, iu da se kaže v njih le takrat prava živahnost, kedar se gre za osebne zadeve udov. — Seveda — to so pa le skrajne in le najhujše pomanjkljivosti, ki so, hvala Bogu, tudi zelo redke. Kjer se je začelo dobro delo z dobrim namenom in iz prave potrebe, tam je vselej v delu mnogo vspeha. Daj kruha sitim — zavrgel si ga; daj ga lačnim, od vseh strani ti odmeva: Bog plati! — Ljubljanska deška sirotišnica je bila pričeta, je bila vtemeljena, je bila zidana iz prave potrebe, čutil je ustanovitelj prav živo to potrebo, in to mu ni dalo mirovati, dokler ni pričel dela. Ko ga je pa začel, naraščalo je delo „pod rokami", potreba se je kazala čem dalje bolj uujna in sedaj ni bilo več mogoče ustavljati se. Pred petimi leti je bila dozidana hiša, kakor stoji sedaj. Ako bi Vincen-cijevo društvo samo na to gledalo, da ima svojo hišo, da ima svojo sirotišnico, ako bi hotelo samo — da tako rečem — ponašati se s svojimi otroci brez posebnega truda: ali ne bi sedaj mirovalo in reklo, da je otrok dosti, da društvo stori po svojih močeh dosti in da toraj neče nakladati samo sebi novega bremena? V resnici je bilo po strani tudi slišati nekaj takih svetov, češ, otrok ni treba toliko sprejemati, pa bode prostora dovolj. A Vincencijevo društvo misli drugače: otroci niso zarad hiše, ampak hiša je zarad otrok, in število otrok se ne da meriti po hiši, ampak hiša se mora po tem številu ravnati. Društvo ne bi imelo nič zoper to, ako bi od danes naprej ne bilo nobene sirote več na svetu. Dokler pa prihajajo prošnjiki z dežele s povzdignjenimi rokami, s solznimi očmi, in kažejo na pogubo, ki preti malim otrokom, dokler je zlasti v Ljubljani še toliko dečkov brez varstva, ki zorijo, da bodo kdaj mogli prebivati po ječah: toliko časa pa ne more društvo delovati drugače, kakor da hoče pripraviti za dečke več prostora. Število dečkov v ustavu je rastlo leto za letom: sedaj ne more dalje rasti. In vendar raste upauje mnogim prosilcem, da bodo kmalu prišli na vrsto. Prašam: Ali ni tu res prave potrebe? Kolikor bolj se ruši zarad revščine in pregrehe družinsko življenje, toliko več sirot je. Ali so pa otroci krivi, da jih nesreča preganja? Tukaj ima človeška družba dolžnost pomagati, ona jim mora biti mati. Kako pa naj jim pomaga? Ali naj država z davki prisili, da pomagamo revežem? Ali hočemo pozabiti zapoved Odrešenikovo ? Ali pa naj morebiti čakamo, da bodo reveži sami prišli in nam vzeti skušali? — Ko se je pred nedavnim časom sloveč cerkveui prvak nekoliko branil, lotiti se dejansko socijalnega pra-šanja, odvrnil mu je uek svetovalec neustrašeno: „Eminenca, kaj pa, kedar pridejo ti ljudje cad naše hiše in cerkve?" — Ali ni bolje, kolikor se dii storiti, da se oni otroci odredijo dobro, ki nimajo potrebnega varstva, kakor pa prepuščati jih, da bodo pozneje prišli ali v posilno delavnice, ali v ječe, in bodo tam poranoževali davek? Ali ni bolje videti lepo vrsto nedolžnih, snažno oblečenih, dobrih in čvrstih otrok, ki gredo po mestu in iz mesta sprehajat se, kakor pa strašit se neprijaznih obrazov onih oseb, ki so po deželi, v okolici Ljubljanski, po drevoredu, pod Turnom itd., vedno bolj pogostne ? Lahko je jeziti se nad postopači, nad raz-j brzdano mladino: a zakaj pa ne o pravem času odvrniti nevarnosti ? Politični pregled. V Ljubljani, 18. marca. Notranje dežele. Avstrijska gospodska zbornica ima n& dnevnem redu sledeče točke: 1. Branje pisem, ki so dosihmal došla zbornici. 2. Prvo branje po-' stave, ki zadeva starost učencev za gimnazijo potrebno. 3. Drugo branje postave, s ktero se mini-sterstvo kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, pooblašča skleniti, oziroma podaljšati, eolno in trgovinsko zvezo z ogerskim ministerstvom. 4. Drugo branje postave, ki zadeva dokladni kredit k proračunu ministerstva za deželno brambo v preteklem letu 1886. O slogi, ki biva med Avstrijskimi liberalci, priča naslednji prepir Pickertovega lista „Leitraeritzer Zeitung" z židovsko „N. Fr. Presse": „Leitmeritzer Ztg." prav lepo boža Dunajsko „N. Fr. Presse" ter pravi: „Ta list je bil od nekdaj zli duh nemške stranke; ona je mnogo zakrivila, ako je nemštvo v Avstriji kaj zgubilo. (Mislimo, naj bi le druge krivde ne imela.) Pod sijajno opravo, ki slepi toliko ljudi, je razširjal ta svetovni list strup korupcije (podkupljivosti) in brezznačajnosti v Avstriji in je zavdal javni morali tako globoke rane, da moramo nemškemu narodu le zopet in zopet pri-poročeti: Pokažite duri „N. Fr. Pr."! — Pickert in tovariši niso tolikanj podkupljivi, ne skrivajo, kar imajo v srcu; kričači so, toraj niso toliko nevarni; „N. Fr. Pr." pa nima značaja; temu služi, kdor jo bolj plača in piše vse, da le vgaja strastem iu spri-denemu okusu Dunajskih liberalcev in lakomnih Židov, teh pijavk ljudstva v Avstriji. Na dnevnem redu hrvaškega deželnega zbora je bilo poročilo regnikolarue deputacije, ktero smo včeraj prinesli v političnem pregledu. Stavil se je nasvet za sprejem tega poročila. Star-čevičijanec Barčič je nasvetoval, naj se prestopi na dnevni red. Grof Ivan Draškovič je rekel, središča bode glasovalo za nasvet regnikolarne deputacije, ako bode tudi ban temu poročilu pritrdil. V imenu nezavisuih je rekel Mazzura, odgovoruost za to zvrača on na narodno stranko ter nasvetuje, da se seja preloži na drugi dan. Pri glasovanji se odklone nasvet Barčičev; Starčevičijanci in nezavisni zapuste dvorano. — Narodna stranka in središče glasujeta za nasvet regnikolarne deputacije, ki je bil sprejet. Prihodnja seja se napove na soboto. Naj dostavimo še razmerje strank. 1. Starčevičevi se postavljajo na stališče samostalnosti. 2. Središče, ki pa nima mnogo pristašev, je na stališči državnopravne pogodbe leta 1868, ktero pa sedanja ogerska vlada prelamlja, kedar se ji zljubi, n. pr. vprašanje zarad grbov, zarad jezika pri vzajemnih uradih itd. 3. Vladni privrženci, ki se zovejo tudi narodna stranka, glasujejo za vse, kar predlaga ban, ki se čuti uradnika ogerske vlade, a ne bana avtonomne Hrvaške. Kakor se poroča, je naznanilo o ogerskih kreditnih operacijah še prezgodno. Dosihmal še ni dognano, koliko se bode potrebovalo, niti način pokritja in razdelitve. Tudi še ni dognano razmerje med zlato iu papirno rento. Vendar v kratkem se ima začeti posvetovanje, kako se imajo rešiti ta vprašauja. — Pogajanje z r u m u n s k i m i delegati ima dovesti, ako ne do stalne, vsaj do začasne trgovinske pogodbe. Od obeh strani se baje priznava, da je dosedanje stanje nemogoče. — Avstro - Ogerska nima kam z obrtnimi izdelki; Ru-muuija bi pa tudi rada po uajbližnji poti prodajala svoje pridelke, tem bolj, ker je za njo Rusija, ki tudi rada proda svojo pšenico zapadni Evropi. Kakor vsako leto, tako so tudi letos vseuči-liščniki v Budapeštu praznovali obletnico narodne ustaje 1. 1848. Vseučiliščni trg je bil slovesno ovenčau, tam so govorili slavnostne govore in peli patrijotične (!) pesmi. Dijak Barkač je izrekel, da narod zaupa kralju, in da pred nevarnostjo od severo-zahoda varuje samozavest in vera. Roka, oborožena z mečem sv. Štefana, bode dala uarodom znamenje, da se dvignejo! — Ko bi sanjarijo kaj izdale, dijaki bi gotovo domovino rešili?! V n »nje tir žn ve. Nameravani napadi na ruskega čara, ki se sedaj ne dajo utajiti, in ktere beremo že več dni v telegramih, zbudili so pozornost vse Ervropo. Misel je sedaj razširjena, da to dela stranka, ki hoče prisiliti cara na vojsko. Ali se bode li mogla Rusija še dalje ustavljati takim tirjatvam, ki se tako predrzno z njimi silijo notri do carove osebe? Strah in groza mora človeka obiti, ako so premisli, kako bi taki brezupni napadi res lahko potisnili Rusijo in z njo vred celo Evropo v strašno nesrečo. Gorje Evropi, ako bodo taki peklenski naklepi splavali ua površje iu odločevali prihodnost! — Ruski car, prvi vladar na svetu, v sredi svojih brezbrojnih slug in vojakov si ni svest življenja! Da, v resnici nam hodijo na misel besede psalmista: „Et nune reges intelligite, erudimini, qui judicatis terram." Spre-gledajte kralji, dajte se podučiti tisti, ki sodite na zemlji. Iz Petrograda se z dno 16. t. m. javlja, da je policija že pretekli teden vedela, da nibilisti nekaj nameravajo, toraj so strogo pazili na dijake količkaj sumljive. Caru so precej to naznanili, a on se je vdal prošnjam carice, da bi ob postuem času ne ostal v Petrogradu, ter se je odločil, da pojde 18. t. m. v Gačino. Po končani mrtvaški maši za ranjkim Aleksandrom v cerkvi, podal se je car s spremstvom čez Nevski prospekt in po Morskaji ulici na kolodvor Varšavski, da bi se s posebnim vlakom odpeljal v Gačino. Po ulici je bilo nastavljenih vse polno tajnih redarjev, in teh eden je opazoval nekega dijaka prav male postave. Isti imel je v rokah knjigo in je občeval ob koncu imenovane ulice z nekim drugim sumljivim človekom; tudi ta je imel nek zavitek pri sebi. Oba so zatvo-rili. Knjiga in zavitek sta bila napolnjena z jako nevarnim razstrelivom. Vse to je general Gresser caru po telefonu v cerkev naznanil. Car o tem ni nič omenil svoji soprogi; peljal se je s prestolonaslednikom v prvem, a carica v drugem vozu. Peljali so se ua to vsi po drugem potu in tako došli po ovinkih na kolodvor in od tod po železnici v Gačino. Ves dogodjaj naznanil se je pozneje carici, ktera je britko jokala. Pri posvetovanji o vojnem budgetu v angleški zbornici je rekel vojni minister Stanhope, da bode kmalo zamogel, ako bo zahtevala potreba, vkrcati celi vojni kor. Bramba za deželo se je zboljšala, a vendar še ne zadosčuje. Kakšna puška repetirka se bode izvolila, o tem se bode v kratkem določilo. Treba bode vojno kar moč hitro z novo puško oborožiti. Vojni minister je rekol: Imeti moramo puško, ki bode prekosila one drugih narodov. Sprejelo se je konečno nasvetovano število vojakov. Izvirni dopisi. iz Radovljiškega okraja, 15. marca. Novega okrajnega glavarja imamo v Radovljici. Ako se ne motim, nam je že v zadnji seji deželnega zbora nek g. poslanec čestital, da smo dobili izvrstnega in delavnega načelnika. In res! Malo časa je gospod med nami, in že lahko občudujemo njegovo gorečnost in navdušenost — za omiko in napredek. Komisije, njim na čelu g. okrajni glavar kakor predsednik okrajnega šolskega sveta, hodijo od občine do občine in — nove šole bodo prihodnjo spomlad, kakor gobe po toplem dežji, pognale iz rodovitne zemlje Radovljiškega okraja. Jednorazred-nice, n. pr. na Breznici, v Mošnjah in Kropi — v Lesci so delali račun brez krčmarja — se bodo razširile v dvo- s časoma v trirazrednice; in ker so stara šolska poslopja navadno povsod pretesna ali pa preokorna, se bodo podrla in nastala bodo nova, ki bodo še poznim rodovom pričala, kako radodaren je bil naš Gorenjec za novo šolo, kedar je moral s svojo žuljavo desnico v žep poseči. Eare, ki so bile dosihmal tolikanj nesrečne, da niso imele novodobnega učitelja, temuč je k večem g. duhovni pastir „za silo" otroke podučeval — te fare bodo dobile sem ter tje kar po dva — učitelja, ker so v omiki tolikanj zaostalo, da jih eden sam ne more, „opildati". Evo Vam dokaz! Zaspiška fara, kake pol ure oddaljena od Bleda, obsega dvoje vasi, Zasp in BI. Dobravo. Vasi ste skoraj enako veliki; vsaka ima kakih 250 prebivalcev in ste pol do tri četrt ure jedna od druge. Dosihmal je ondašuji g. župnik redno vsaki dan otroke podučeval. Sedaj bode dobila Zaspiška fara dve šoli: jedno v Zaspih, drugo na BI. Dobravi. Obiskovalo bode šolo kakih 29, k večemu 34 otruk. Domače novice. Gospodje volilci T Bližajo so mostno volitve in izvršile se bodo dne 28. 29. in BI. marca. Volilni shodi, pri kterili se bodo imenovali in zaslišali kandidatje, bodo v dvorani Ljubljanske čitalnice in sicer: Z a III. v o 1 i 1 n i razred v soboto (sv. Jožefa dan) dne 19. marca ob 11. uri dopoludue. Za II. volilni r a z r o d v nedeljo dne 20. marca ob 11. uri dopoludue. Z a I. v o 1 i 1 n i r a z r e d v ponedeljek dne 21. marca ob 7. uri zvečer. X ranogobrojni vdeležbi vabi najvljudneje gospodo voliloo volilni odbor. (O pesledujem knezoškofijskem odlikovanji) piše „Zgod. Danica" to-le: „Prečast. gimuaz. profesor in katehet gosp. Jožef Mam js o svojem 55. godu dobil prelepo, pa tudi dobro zasluženo vezilo ter odlikovanje od više duhovske strani, ker postal je ko n z is torij al ni svetnik. Bil je gosp. Marn gotovo o najhujši dobi z ranjkim vrlim gosp. dr. Gogalom vred duhovski vodnik slovenske gimnazijske mladine v Ljubljani, in obnašal se je v vsakem oziru modro, marljivo in brez graje. Kolikor vemo, je bil od svojih tovarišev vselej spoštovan, akoravno so bili vmes tudi taki, ki jih je opihal neprijeten duh našega časa. O času, ko je bila tudi mladina po nekoliko rogata, je gospod Marn s postavno umnostjo vedil sebi spoštovanje in dijake v redu ohraniti. Ne da bi hotli popisovati zasluge gosp. profesorja, bodi samo rečeno, da gosp. prof. Marn ima velike zasluge za našo deželo oziroma na šolo, na slovstvo, na patrijotizem itd. Bog daj, da bi dolgo vžival lepo čast in še veliko delal v korist naše dežele in posebej naše mladine. — Drugi, vsi deželi dobro znani, v duhovskem pastirstvu in v pisanji koristnih knjig mnogozaslužni gospod, preč. g. župnik Jožef Kerčon, je postal duhovni svetovalec. Slava obema gospodoma!" — (Trije krasni cerkveni lestenci) so izpostavljeni v delalnici g. Tratnika v Šentpeterskem predmestji na ogled. Večji ima štirideset, mala dva pa po deset svečnikov. Gosp. izdelovatelj vabi s tem prečastito duhovščino in sploh prijatelje umetnosti, naj si ogledajo iste. (Pripravniki c. kr. učiteljišča) priredijo 19. t. m. glasbeno-deklamovalsko akademijo ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 kr., s sedežem pa 1 gld. 50 kr. v prvi vrsti, v drugih po 1 gld. (Iz streh) po mestu in okolici so jeli kidati sneg. Delavci po strehah kar prosti lazijo po snegu. Kaj ko bi se komu spodmlelo in bi telebil na tla? Vsak hišni gospodar naj bi na to pazil, da se delavec, kretajoč se po strehi, dobro priveze na močno j vrv. Nesreče se moramo začasno varovati. (Ceste po Ljubljani) so že take, da bi mislil ptujec, k nam dospel, da smo tam kje v Gorjancih. Redarji se ne zmenijo dosti za lene hišnike, kteri ne trebijo in ne potresajo pred hišami, Pa kaj hočemo? Vsaj še pred rotovžem samim stopnice niso potresene. Menda sami čakajo, da si, kar Bog obvaruj ! kak mestni odbornik prej tam zdrave ude polomi, potem bodo že bolj pazili. (Društvu „Dijaškii kuhinja") v Celji pristopili so naslednji pokrovitelji: Posojilnica v Celji s zneskom po 100 gold. Slavna posojilnica v Zavcu 50 gold. in gg. Mihael Vošnjak, državni in deželni poslanec, J. Detiček, c. kr. notar v Gornjem gradu, Davorin Skerbec, vikar v Konjicah, Janec Schepitz, trgovec v Konjicah in dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji, vsaki po 50 gold. in 30 letnikov po 5 gold. Prosimo vljuduo, da še ostali prijatelji naše mladine k temu zelo potrebnemu društvu pristopijo. (Občinske volitve.) V nedeljo 6. t. m. je bila pri nas volitev župana v „Gorjauskem Domu". Voljen je bil enoglasno županom g. Jakob Žurner, posestnik v Podhomu. I. svetovalec je g. Josip Črne, posestuik v Mevkšu, II. g. Andrej Sodja, posestnik v Zaspih in III. g. Andrej Ko bal, posestnik v Gorjah. (Poštna zveza s Trstom.) Sinoči ob 10. uri so odpeljali iz pošte na kolodvoru štiri voze polne pisem. 1)54 zavojev in 110 vreč so naložili in jo mahnili proti Trstu. Med potjo bodo samo oddajali; sprejemali ne bodo ničesar. Jutri, sv. Jožefa dan, ob 10. uri dopoludne morajo biti najkasneje v Trstu. Spremljata to pošto eden uradnik in eden sluga. • Ali to ni še vse blago, nakopičeno na kolodvorski pošti. Štiri /.elezničue voze imajo še nabasano-polne s samimi paketi in zavoji. To še vse čaka odrešenja. Iz Trsta pripelje se enaka pošta danes v Ljubljano. — Včerajšno našo notico o pošti po stari šegi moramo danes malo popraviti. Ti poštni vozovi ne drdrajo, temveč le tiho drče, so sani. Tudi poštuega rogu ne bo čuti na cesti; imajo samo zvonce. Rogova imajo sicer dva seboj, a ta dva ima sluga našita na ovratniku in nista „ua sapo". (Zarad snega) sta bila te dni Trst in Reka popolnoma osamljena. Ne po hrvaški in ne po isterski progi ni bilo moč v Roko. Ker je sneg zametal železnico med Trebižem in Pontebo, tudi tam niso mogli potniki v Trst. Danes pravijo, da so promet čez Pontebo zopet odprli. (C. kr. ministerstva za doželno bran) je trgovinski in obrtnijski zbornici v Ljubljani nazna- nilo, da se vzorci stvari, ktere je razpisalo za c. k deželno brambo in črno vojsko, lahko ogledajo pri vseh batalijonih deželne brambe. Onim obrtnikom, kterih ponudbe bode c. kr. ministerstvo sprejelo in potrdilo, se vzorci tudi prodajo. Razne reči. — „Francisci Josephi Rudigier, Epis-copi Linciensis Exercitia spiritualia, edita a Eran-cisco Doppelbauer U. J. Dre., Consiliario Con-sistoriali et Secretario Episcopali Lincii. Apud edi-torem. Viennaj in comissione apud Mayer et soc." — Lepe duhovne vaje za duhovnike! V resnici so ta „Exercitia spiritualia", kakor pravi priporočilo sedanjega Linškega škofa, dr. Ernst M ii 11 e r j a, ki je na čelo postavljeno, „thesaurus veritatum gra-vissimi ponderis ad strenuuin perfectionis sacerdo-talis studium iuvandum, simplici ac suavi ser-mone", in preč gosp. izdatelj dr. Doppelbauer, ki skrbi tudi za izdavanje pridig ranjkega škofa, ima popoluoma prav, če pravi v predgovoru, da kujigo priporoča že ime avtorjevo. So pa to duhovne vaje, ktere je imel pokojni Rudigier kot spiritual v višjem duhovskem izobraževališči pri sv. Avguštinu ua Duuaji veliki teden 1. 1846. Gosp. izdajatelj pustil jih je nespremenjene, kar jih še bolj priporoča, kajti kakor Rudigierove pridige, odlikujejo se tudi te njegove duhovne vaje po jasnosti in krepkosti v mislih, izraženih v preprostem, lahko umevnem jeziku, ter nam kažejo tako čvrsto osebnost slavnega škofa. Knjižica obsega na 164 straneh v 8° priprav-ljavno premišljevanje in navadne predmete, ktere naj se rabijo po navodu sv. Ignacija pri duhovnih vajah: o namenu človekovem, o grehu, o smrti in sodbi, o paklu, o nebesih, o prizadevanji za popolnost z ozirom na poklic in milosti mašniškega življenja. Natisnila je knjižico krasno, okusno in priročno tiskarna Linške katoliške družbe; prodaja jo v Lincu izdatelj, na Dunaji Mayer po 80 kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva so tudi v „Katoliški bukvami" v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 18. marca. V zbornici poslancev odgovarjal je minister P r a ž a k na vprašanje Schwab-Bohatija in tovarišev zarad za-seženja tiskanega protokola o seji Liberške kupčijske zbornice od dne 26. januvarija. Povdarjal je, da ne moro po administrativni poti odloke sodnij spreminjati, toliko manj, ker je nedotakljivost edino le postavno zagotovljena poročilom državnega in deželnih zborov, kar se ne razteza na druga objavljanja. — Minister dež. brambe Welsersheimb odgovarjal jo na interpelacijo Menger-Boha-tijevo in tovarišev zarad prevzetja razpisanih, zalaganj na obleke za dež. brambo, da oskrb-ništvo dež. obrambe mora vslecl velikih denarnih žrtev in prevažnih namenov z najveeo natanjčnostjo postopati; posebno pa še pri vojaški obutvi mora biti pri strojnih izdelkih poroštvo, kterega po storjeni skušnji nikakor ne smo pogrešati. Kavno tako mora biti gotovost o kakovosti blaga, o porabljivosti in trpežnosti izdelkov; v tej zadevi mora biti odločilno le delo po predloženem izgledu. Ostri pogoji so tudi v dobiček podjetnikom samim, ker sicer bi se morali izdelki odkloniti. Ne preziram velikih težav, ki nasprotujejo pri nekterih izdelkih in pri potrebi kratkih obrokov brez dotičnih zvez konkurence. Zato si jo prizadevalo oskrbništvo deželne obrambe pri sedanjih okoliščinah storiti, kar je bilo mogoče za polajšanje poduka; zato je objavilo vse pogoje po kupčijskih zbornicah, potem jih zopet ponovilo po tem potu. Daljo jo gosposka deželne obrambe skrbela, da je pri oskrbništvu založništev za dež. obrambo vsaki si zamogel ogledati izgledne izdelke predpisanih reči, dobiti dotično poduke, in da se je takim podjetnikom, kterih ponudbo bi so znale sprejeti, proti polagi izdelovalnega zneska izgleclno blago postavilo na popolno razpolaganje. Dunaj, 18. marca. Cesarjevič Rudolf jo včeraj obedoval s princem Viljemom pri pruskemu prestolonasledniku. Zvečer je bil pri glediščni predstavi „Ivoppelia" navzoč; potem seje vdeležil soarejo pri cesarju, kamor je bilo povabljenih 220 oseb. Ob 11. uri so je odpeljal z princem Viljemom v Potsdam. Vremensko sporočilo. | fias Stanje .5 3 a --:--Veter Vreme § irakomer« toplomera J2 opazovanja v mm ,0 Odiijs 3 g 17. u. zjut.l 72f02 — 3 0 si. zap. sneg 17.0n 17.2. u. pop. 726 10 + 1 8 si. jzap. „ 1 9. u. z vež. 720 40 — 0 0 si. vzh. UUJUCI1U, UUIUIUU JU SIJC/.ll, pluli VUUOl u JU Ilunvimu zjasnilo, oh i), zvečer jo jelo z"pot snežiti. Srednja temperatura — 0-8° C., za 41" pod normalom. borza. (Telegratično porodilo.) 18. marca. Papirna renta 5% po )00 gi. vs 1(5% davka) SO gl. 55 kr. Sreberna ., 5% ., 100., (s 16% davka) 81 „ 30 „ 4-v avstr. ziata renta, davka prosta 113 „ 15 „ Papirna renia, davka prosta 97 . 65 „ Akcije avscr.-ogerske banke 877 .. — „ Kreditne akcije . 286 „ 00 „ London.......127 „ 80 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ 10*'a „ Ces. cokini.......6 „ — „ Nemške marke . . 62 „ 62l/s „ Pogrebna bratovščina sv. Jožefa bodo imela 19. t. m., t. j. sv. Jožefa dan ob 4. uri popoldne v šolski sobi v frančiškanskem samostanu svoj I e f xx i občni zbor, h kteremu vse možko ude vljudno vabi odbor. CrUitaT Tito, n trgovec v Ljubljani Preširnov trg priporoča prečastiti duhovščini: Cerkvene sveče iz umetnega voska razne velikosti, . ki. gl. 1-30 Cerkvene sveče iz stearina razne velikosti ... ,, ,, —'90 Cesarsko olje, čisto ko voda ., „—-34 Gumy olibanum (kadilo). „ ,, 120 kakor tudi raznovrstno špecerijsko blago. Zagotavlja se točna in poštena po-. strežba. f1) Kuhinjsko in hišno orodje •p © % z z it s s s - Si. O -/ prodaja ]>o lisi.juiž jili connh Frane Tereek trgovec z železjem ni \ alvazorjevem trgu v hiši c. k. okrajnega glavarstva. (7) Skoraj zantonj! Popotni pledi z barvasto krajevino po 190 cm. dolgi in 185 om. široki......po 1 gld. 90 kr. Angležke posteljne odeje iz tkanega iianela, posebno voliko ... „ 2 „ 85 „ Pivovarske odeje prvo vrsto ... „ 1 „ 90 „ Služabniški koci.......„ 1 „ 00 „ Konjske odeje, posebno veliko in line 200 cm. dolgo 140 om. široke . „ 1 „ 90 „ razpošilja proti povzetju 31. lUuVl ) HAKIIV, Taborstrasse 28. Dunaj. (4) rclODCEVA ESENCA ekarjaPlCCOll-ja v. Ljubljana. no omogoči ozdravitev samo premožnemu, marvoč tudi najubornojšomu bolniku. Popolnoma pravici v čast imenoval jo jo neki visokočastiti gospod duhovnik ,.pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujšo bolečino in najnevarnejši bolezni, ter odstrani, ako so rabi pravočasno, velike nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bedo in solza. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 ste-klonic za 1 gld. 3<> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-Jevi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Bi zzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Stajarskeni, Koroškem, v Primorji, Tirolili. Trstu, Istriji in Dalmaciji. (3) COOCXXXXXXXXXX)OOOOOOOOOC sooooooooooo o pivo I Izvožno marčno pivo V Stelrfcilicflll (13) dobiva se v pivovarni >111110/11 Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 5/,0 L. 50 .. ., .. '/.,. L. Semena. v \ Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste r travo, Kašeljski kaps. Rib- | niški krompir in fižol itd. priporoča po najnižji ceni ivan I>I:BU>AY V Ljubljani. Blizo Ljubljane v prav lepem kraju se ponuja (lnHoviiilfit v polcoji lepo stanovanje s tremi sobami ter z drugimi potrebnimi shrambami in vrtom. Čo bi zamogel in hotel kaj pomagati, se obeta tudi drugo plačo zraven. Kaj več se izve pri vredništvu „Slovenca". ( ) n A2 HIB A k M JJ avstro-ogerska družba za zavarovanje vj/ avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent. Wl.jPplMg.erit»a««e štev® €$© Družba zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da so policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, ktero napravijo požar ali strelu, parne ali plinove eksplozije, ali so narode z gašenjem, podiranjem in izpraznenjom pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, ktero napravi ogenj ali strela ob žetvi in Košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po sulioni. Zavarovanje proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a se bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične. ZiiHtnpstva (Irii/lic. V Budimpešti, Wienergasse 3 in Schiffgasso 2; v Gradci, Albreehtsgasso 3: v Inomostu, Iiahnstrasso, Hotel „Ooldenes Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, 1., Hohenstaufengasso 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhijo nahajajo so glavne in krajno agenturo, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene p