Obrtnijske stvari.
Fužinske kose.
Iz Fužin na Gorenskem.
Visoko na Gorenskem pod sivim Mangortom je romarjem na sv. Višarje dobro znan trg Šenfels ali Weissenfels. Po zemljepisni legi spada ta trg na Koroško, kajti od Rateč, najviše vasi v savski dolini, se pride po dolgem klancu navzdol v grad „Pod Klancem.u Ta kraj se tudi imenuje „na Fužinah", ker so tukaj od nekdaj fužine za železo, okoli kterih so se Nemci naselili, tako, da je tukaj več Nemcev kakor Slovencev; ime „Belapeč" je pa na novo izkovano, in domačini nič ne vedo od „Belepeči."
Toda danes, dragi bralec, ne bom ti popisaval sta-novcev, njih jezika, šeg in navad, tudi ne podrtin starega grada „Weissenfels" na strmem hribu unkraj trga na koroško stran, o kterem pravijo, da so metličarji iz Rateč iz sovraštva do Senfelcev, ki so jim v rokodelstvo segali, po hudem boji razdjali, marveč peljal te bom v ondotne znamenite fužine, kjer od 1864. leta posebne izvrstne kose izdelujejo. Dasiravno v preteklih zadnjih letih kupčija s to robo ni bila posebno dobra, našle so vendar fužinske kose kupca v domačih in tudi inostranskih krajih, posebno jih mnogo gre na Rusko, Poljsko, severno in južno Nemčijo, na Cesko, Ogersko, Laško, Špansko in še drugam.
Da so fužinske kose res izvrstne, lahko se tudi iz tega sklepa, ker so v kupčiji spodrinile druge dosihmal bolj znane in navadne kose, in povsod, kjer je bila ta roba očitno razpostavljena, je gosp. Klincer, vlastnik teh fužin bil postavljen, tako na priliko, v Mariboru leta 1865., kjer so se poganjale vse notranjo-avstrijske fužine, je dobila sama ta fužina sreberno svetinjo, leta 1865. v Celovcu, leta 1866. na Dunaj i, in letos v parižki razstavi tudi sreberno svetinjo.
Prednost teh kosd mimo druzih pripisuje se pa so-sebno umetnim pripravam fabrike, gnjeli jekla, in skrbnemu izdelovanju.
Pri izdelovanji se namreč rabijo plamenice (peči na zubelj , Flammofen), kjer se, namesti z ogljem in premogom, z drvmi kuri. Nasledek tega je, da se po vsi peči gorkota v enaki meri razdeli, na enaki stopinji obdrži, in se tako jeklo na vse strani enako razbeli, in ne pregreje, pa tudi njega posamezni deli ne zgore, kar se pri navadnih vignjah zato večkrat primeri, ker ni mogoče, da bi celi kos jekla na enkrat enako razbelile, kajti navadne vignje se z ogljem in premogom kurijo; ogenj pred ježeljem (Esseisen), skozi kterega sapa piha, ima večo moč, kakor na straneh, zatoraj se ondi tudi jeklo hitreje ko drugod razbeli; tu se že skoro vari, predno se drugod za podelovanje pripravno segreje. Zatega-del se na sredi jeklo dostikrat pregreje, tudi večkrat sežge, in izdelek je potem krhek, se rad izkruši, in kosa postane na rezu zobata.
Za izdelovanje se ne rabi samo navadno, temuč tudi vlito jeklo. Zato pa, ker navadno jeklo ni še popolnoma izčiščeno, in so mu večkrat še nekteri bolj surovi delci pridruženi, se ono večkrat pod kladvom na vodo dobro podela in pregnjete, predno se začn6 iz njega kose izdelovati.   Potegnejo se namreč iz njega
tanke Šine; le-te se zopet zgrejejo in v ognji zvare, potem pod kladvom v celoto dobro podelajo, in iz le-te štirivoglate, palec debele štange potegnejo. Vsaka štanga se razseka potem na posamezne kosce, kakor se za izdelovanje različnih kosa vpotrebujejo. Sedaj se še le izdelovanje kosd začne.
Surovih delov že prosto, vlito jeklo se pa ne gnjete več kakor uno pod kladvom, ampak potegnejo se precej Štirivoglate, po palcu debele štange, in le-te se raz-sekajo kakor une na posamezne kosce.
Zdaj se kosa, iz jeklenega kosca pod kladvom po večem potegne, in se ji prvotna podoba d&. Na to se začne njeno ročno izdelovanje, ter se ji prava podoba da. Potem pride zopet pod kladvo, pod kterim se mehka pa tudi že trda in sicer dvakrat ostro in dvakrat gladko kleplje in gladi.
S tem podelovanjem in gnjetenjem se odpravijo vse plene, mehurci, in zagladijo se dolinice, in vse to k izvršenju enacega kaljenja cele kose dosti pripomore.
Posebni stroji (mašine) gladijo in likajo še kose; tu se toraj ogladijo in olikajo lepše in ličnejše kakor je to z rokami izvršiti mogoče.
Tovarna (fabrika) ima tudi posebno umetno napravo, s ktero kose kali; ona obdrži neko pri kaljenji potrebno maščobo zmirom na enaki stopinji gorkote, in le to z drugimi umetnimi napravami vred v to pripomore, da se vsaka kosa more na vse strani enako kaliti.
Vsakdo se popisanih dobrih lastnosti fužinskih kosd tudi lahko sam prepriča, ako jih pogleda v štacuni g. Bučarja v Ljubljani, kjer so te kose na prodaj.
202