Ljubljančani o svojem okolju
Tri ure odkritega pogovora med predstavni-ki komunalnih in drugih delovnih organizacij ter zainteresiranimi občani, ki ga je 19. maja v paviljonu Jurček na GR pripravil Svet za varstvo okolja in urejanje prostora pri pred-sedstvu MK SZDL, je bilo premalo, da bi pretresli vsa vprašanja, ki nas ta čas tarejo na področju varstva našega okolja.
Občani, ki jim nikakor ni vseeno, v kakš-nem okolju živijo, so to pot zastavljali vpraša-nja brez dlake na jeziku. Tako je nekoga na primer zanimalo, kako je Polikem sploh lahko dobil vsa potrebna soglasja za gradnjo skladiš-ča na Rudniku, saj je strokovna komisija mest-nega IS neizpodbitno ugotovila. da pri izdaji potrebnih soglasij niso upoštevali morebitnega tveganja, ki bi ga ta projekt predstavljal za okolico. Po besedah Nuše Tavčar-Marenk z mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, ki je pojasnila primer, bo strokovna komisija že v kratkem opravila svoje delo, takrat pa naj bi tudi sprejeli dokončno odloči-tev o nadaljnjem poteku gradnje tega objekta. Prav tako pa je republiški komite za urbani-zem in varstvo okolja pred dnevi izdal tudi odločbo, ki spodbija pristojnost viškega komi-teja v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja za Polikemovo skladišče. Po novem naj bi bil za izdajo tega dokumenta pristojen le republiški organ.
Zopet nek drug razpravljalec pa je bil za-skrbljen nad vplivom in morebitnimi škodljivi-mi posledicami gnojišč in gnojiščnih jam na
ozračje in podtalnico na Ljubljanskem barju. Na to vprašanje je odgovoril Mitja Brili, pre-davatelj na Fakulteti za arhitekturo, gradbeni-štvo in geodezijo, na oddelku za gradbeništvo hidrotehnična smer.
»Pod Ljubljanskim barjem obstaja vodonos-nik z vodo pod pritiskom, ki sega tudi meter dva nad površino. Problem onesnaženja in sploh režima teh voda je širšega pomena in danes žal še ni dovolj preučen. Samo vpraša-nje pa se nanaša bolj na komunalno ureditev naselij na barju oziroma na kanalizacijo in znane zaplete v zvezi z njo. Komunalna uredi-tev barjanskih naselij je namreč zaradi nekon-solidiranih tal in poplavnosti področja eko-nomsko nadvse zahtevna. Onesnaženje nas-ploh je odvisno tako rekoč od primera do primera, pri gnojničnih jamah pa v večini pri-merov sili talna voda v te jame in ne obratno.«
Pogovor je nanesel tudi na deponijo odpad-kov na barju. Dušan Butina iz tozda Javna higiena je pojasnil, da iz ekonomskih razlogov gradnja sežigališča odpadkov za zdaj žal še ne pride v poštev, medtem ko naj bi bilo odlaga-lišče odpadkov ekološko varno, saj so njegovo dno in stranski nasipi zaščiteni z nepropustno plastjo elektrofiltrskega pepela.
Vprašanja so nenazadnje letela tudi na bolj obrobne probleme, kot na primer na problem izpušnih plinov in neurejenih parkirišč, toda čas, ki so ga odmerili za razpravo je bil pres-kroraen, da bi dobili odgovore na vse.
B. V.