PRI,».URŠKI DNEVNIK *oiUn* plačana » gotova* ^ »• aw>. postal« i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVn. Št. 281 (11.103) TRST, sobota, 28. novembra 1981 V GOT?ScwSlNTrebuš?S 1945,1±SCV, P,redh0dSik PARTIZANSP. DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l, maja I94a v tiskarni -Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO 55 LETIH GORIŠKI SLOVENCI SPET POD SVOJO STREHO Od včeraj odprt novi Kulturni dom v Gorici namenjen plemenitim in združevalnim ciljem Predsednik SKGZ Boris Race: «\aša želja, da obogatimo funkcijo tega doma, izhaja iz naših načel in prakse, ki stremijo k oplemenitenju odnosov med ljudmi ne glede na usmerjenost in ne glede na narodnost» Pozdravi goriškega župana Scarana, predsednika pokrajine Cumpete, deželnega odbornika Tripanija in akademika Josipa Vidmarja - «Krvava rihta» na besedilo F. Benedetiča in glasbo A. Vodopivca v režiji J. Babiča Zletel je metulj, ki na lepaku Slovenske kulturno - gospodarske zveze simbolično ponazarja odprtje kulturnega doma v Gorici. Zletel je in oznanil velik praznik, ne le goričkih, ampak Slovencev v Italiji in Slovencev sploh. Odprtje kulturnega doma je kulturno - politični dogodek prvenstvenega pomena, s katerim se odpira novo poglavje za narodno rast našega človeka. Je zapolnitev vrzeli, ki je nastala z izgubo pred petinpetdeset leti odvzetega Trgovskega doma, je zmaga razuma na meji med dvema narodoma in dvema kulturama. Ali je ta dogodek tudi zvezda danica, ki nam napoveduje sonce, se pravi boljšo prihodnost s sprejemom globalnega zaščitnega zakona? Takšne spodbudne in plemenite misli so govorniki izrekli na včerajšnjem svečanem odprtju Kulturnega doma, izrekli so jih ob prazniku, ki ni samo praznik Slovencev, ampak tudi praznik za italijanske sosede, saj hočejo pobudniki z odprtjem doma doseči na stičišču dveh narodov večje medsebojno spoznavanje in strpnost. Otvoritveno svečanost je začel predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič, ki je uvodoma opredelil razloge, zaradi katerih je Zveza sklenita zgraditi kulturni dom v Gorici. da bi v njem kulturno - prosvetne in telesno - kulturne ustanove in organizacije razvijale svojo dejav nost. Predsednik Primožič je tudi ne noše ter vsakemu gostu ponujali kruh in sol, orehe in Šilce žganja ter priložnostno značko in otvoritveni gledališki list. Poleg podpisnikov listine — ta je uokvirjena na steni foyerja — in članov izvršnega odbora SKGZ, predsednikov članic zveze ter predsednikov goriških, prosvetnih in športnih društev in ustanov, so bili prisotni goriški župan dr. Antonio Starano, sovodenjski župan Vid Primožič, doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič, števerjanski župan Stanislav Klanjšček, tržiški župan Lui-gi Blasig. ronski župan Gianmassi-mo De Pace s številnimi odborniki in predsedniki rajonskih svetov, predsednik pokrajine Silvio- Cumpe-ta, senator Silvano Bacicchi, deželni odbornik dr. Antonio Tripeni, POZDRAVNI NAGOVOR JOSIPA VIDMARJA ZMAGA ČLOVEŠKEGA RAZUMA «Z veseljem opravljam dolžnost Slovenije, da čestitam Vam, Goričanom, ob tem prazniku, ki je resnično velik praznik za vse Slovence. Njegov pomen je še širši. Ustvarjen ni kulturni dom samo za gojenje kulture, ampak tudi zato, da predstavlja most med dvema kulturama in narodoma. Tu smo na meji slovanskega z romanskim svetom. Kulturnemu domu pripada specialna pozornost in dolžnost. Prepričan sem, da se vi, Slovenci in Italijani, tega zavedate. Čestitam vam k realizaciji tega doma, ker predstavlja veliko zmago človeškega razuma nad vsemi atavizmi in neprijaznimi čustvi, ki jih lahko ljudje gojijo drug proti drugemu. Ta dom je zmaga razuma nad bestialnostjo, ki razkraja človeškega duha, je zmaga dosežena na historični meji med vzhodnim slovanskim in zahodnim romanskim svetom v korist slovenske in italijanske skupnosti. Smo tik pred 29. novembrom, praznikom Titove Jugoslavije. To ni samo slučajnost, ampak je od usode zapisana koincidenca, ki nas bodri, da boste v ta dom vnašali Titov program, saj se na obzorju že kažejo zmagoviti dokazi človeškega razuma.» ®®jal, da predstavlja odprtje doma “o;6o piičakovani veliki praznik, “oiem ko je pozdravil številne u-Sledne zastopnike dežele Furlanije-jmlijske krajine, delegacijo koroških Slovencev, zastopnike Slovenije, ”ryaške, Bosne in Hercegovine, je Primožič prepustil besedo predsed-SKGZ Borisu Racetu. ki je tu-dl uradno odprl Kulturni dom. V svojem govoru je Race opozo-ru na pričakovanje naše narodnostne skupnosti, da se bodo obljube, ki jih je v zadnjem času prejela °d vidnih italijanskih politikov, u-rcsničile in zagotovile sprejem za ugodnega zaščitnega zakona, skupnosti namreč ni vseeno, k*kšng bo sinteza, ki jih bo iz predloženih zakonskih osnutkov sestavila vlada in si bo zato priza-, rala vplivati na vsebino njenih zaključkov. Zaradi tega gre poziv ''sem, ki bodo o tem odločali, da ne gredo mimo stališč, ki jih izra-,a Pot slovenskih članov posebne komisije pri predsedstvu vlade. Med go^ti, ki so spregovorili na svečanosti, so bili trije predstav-n*ki oblasti, župan občine Gorica nr. Antonio Scarano. predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Čumnata in deželni odbornik dr. Antonio Tripani, ki je spregovoril v lrr>cnu predsednika deželnega odbora Comellija. ^ imenu Slovenije je na otvorit-veni svečanosti spregovoril akademik in književnik Josip Vidmar, "jegov govor objavljamo na tej strani, vse ostale na pa goriški. svečanosti so se udeležili številni Predstavniki političnega, kulturne-?a in gospodarskega življenja na-‘e deželp in Slovenije. Pred kul turnim domom so jih sprejemali zastopniki teritorialnega odbora SK in mladinci, vse so potem v jJ^rju sprejemale mladenke in “uadinci oblečeni v goriške narod ki je zastopal predsednika Čemel lija, predsednik deželnega sveta Mario Colli ter svetovalci Ivan Bratina, Drago Štoka, Arnaldo Pittoni in Boriš Iskra. Iz Slovenije so prišli predsednik SZDL Mitja Ribičič, akademik dr. Josip Vidmar, član sveta federacije dr. Joža Vilfan, Marija Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj, predsednik komiteja za mednarodne odnose pri IS SRS Jernej Jan, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Jože Smole, predsednik komisije skupščine SRS za mednarodne odnose Bojan Lubej, predsednik kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, zastopnik ZK OS Martin Zakojnšek in še več drugih. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj s sodelavci. Številno je bilo zastopstvo Nove Gorice in primorskih občin. Omenimo predsednika občinske skupščine Nova Gorica Jožeta Šu-šmelja, predsednika izvršnega sveta občine Stojana Vodopivca, predsednika medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin Vlada Uršiča, zastopnico kulturnega doma v Novi Gorici Alenko Saksida, predstavnike zveze komunistov mladine, borcev kulturnih organizacij in sindikatov. Med goriškimi gosti so bili še nadškof msgr. Pietro. Cocoliu, ško-. riov vikar za Slovence dr. Oskar Simčič, podprefekt dr. Barillari, kvestor dr. Capasso, zastopniki vojske, karabinjerjev, finance, šolski skrbnik dr. Condorelli, deželni predsednik SSk Bratuž, pokrajinski tajniki strank Terpin (SSk), Redivo (KPI). Trombetta (PSI), tajniki mestnih odborov demokratičnih strank, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri. Prisotni sta bili tudi v imenu zveze slovenskih organizacij iz Ce-tqvca Sonja Ban in Danica Kežan, dr. Viljem Černo in Izidor Predan (z Benečije ter Salvatore Venosi iz Kanalske doline ter zastopniki Unije Italijanov iz Istre in Reke. Prišli so tudi zastopniki socialistične zveze iz Bosne in Hrccgovine ter Hrvatske. Prišli so tudi zastopniki športnih združenj in organizacij v deželnem in pokrajinskem merilu. 6e bi iahko naštevali. Po govornem delu je bila na sporedu gledališka poema »Krvava rihta;>. Po scenariju Filiberta Benedetiča je delo režiral Jože Babič, uglasbil pa Aleksander Vodopivec, sceno pa je zasnoval Demetrij Cej. V poemi so nastopili poklicni gledališki igralci SSG iz Trsta, PDG iz Nove Gorice, ljubljanske Opere, nastopili so pevci Sovcdenjskega noneta in pevke ženskega zbora Oton Župančič iz Štandreža, kot statisti pa goriški mladinci. Skozi upor in kaznovanje tolminskih puntov delo v optimističnem ključu, prikazuje zmago življenja nad smrtjo, zmago svobode nad zatiranjem. Igro, ki je simbolizirala tudi našo zmago nad fašizmom, je ganila občinstvo, kar pomeni, da je med nami in še zlasti med starejšo generacijo krivica, ki so jo doživeli in vstajanje, ki ga je prinesla osvoboditev, še vedno živo v spominu. ■iiiiiiiiiiiiimmiiiiiitimiiiHiiiiifimmiitiiuiiiiitmiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiMfatMiiitMaiiiiiiMiiiiuHaMtimHiiiimi (Od našega poročevalca) RIM — Naloga demokristjanske-ga tajnika Piccolija, ki bo govoril danes zjutraj v okviru debate na skupščini stranke, vsekakor ne bo lahka. Piccoli bo moral sintetizirati najrazličnejše glasove, ki jih je bilo slišati te dni v rimski palači kongresov v enoten predlog. Včeraj je vsekakor v pogovoru z novinarji in nekaterimi delegati izrazil svoj optimizem in svoje zadovoljstvo ob poteku razprave, ki pa resnici na ljubo, ni kdove kako živahna, če izvzamemo razburjene reakcije enega dela (še kar številnega) občinstva na dolžino Fanfa-nijevega posega. Kateri so predlogi, ki jih bo Piccoli dal tu v teku svojega današ njega posega. Kaže, da ie najbolj pomemben tisti, ki zadeva odprtje krščanske demokracije, njenih strankarskih struktur, zunanjim posegom. Kot poskus naj bi zagoto- Prlzor iz gledališka po«m« »Krvavo rihto«,.ki so |o predstavili sinoči v gorlškem Kulturnem domu vili prisotnost zunanjih; tistih, ki nimajo članske izkaznice, na vseh ravneh. Na ravni perifernih, sekcij-skih struktur, pa tudi na ravni vsedržavnega sveta stranke, kjer naj bi bili navzoči predstavniki kulturnega, znanstvenega, podjetniškega in družbenega življenja, ki bi jih morala imenovati posebna kon-zulta, v kateri naj bi bili predstavniki vseh teh kategorij. Tajnik stranke naj bi tudi predlagal sklicanje kongresa vsaka tri leta, vsaki dve leti pa naj bi preverili linijo. smernice in dejavnost stranke v skupščinah kot je ta. ki je trenutno v teku palače kongresov. Včeraj so posegli nekateri zgodovinski voditelji krščanske demokracije. Poleg Fanfanija sta včeraj posegla tudi nekdanji tajnik stranke Zaccagnini in Carlo Donat Caltin. Slednji ni zamudil priložnosti za polemiko z tako imenovanimi »zunanjimi*. Donat Cattin soglaša z ugotovitvijo mnogih, da .je krščan ska demokracija v globoki krizi, vendar pa je na to krizo treba odgovoriti ne moralistično, temveč mora biti odgovor političnega značaja. Omeniti je treba tudi govor tajnika CISL Franca Marinija, ki je govoril o ze’o konkretnih problemih. Predvsem se ni strinjal s tistimi, ki čedalje bolj pogosto poudarjajo, da je sedanja skupščina, ali bolje prihodnji kongres stranke, za krščansko demokracijo zadnja priložnost. da se reši iz politične krize v kateri se nahaja. Kriza po njegovem mnenju, ne zadeva temeljev stranke, temveč njeno zmožnost, da prilagodi svojo politično linijo globokim gospodarskim in družbenim spremembam v italijanski stvarnosti. Raven političnega dialoga, pravi Marini, ni primerna. Vsa struktura stranke je okostenela. Zame njava vodilnega kadra v krščanski demokraciji je prepočasna. Za živahnost med včerajšnjo razpravo je poskrbel predsednik senata Fanfani. Ne toliko z argumenti, ki se jih je poslužil, temveč predvsem z dolžino svojega posega, Predsedstvo je namreč od vsega začetka sklenilo, da morajo posegi trajati največ 20 minut. Tega so se držali doslej vsi govorniki, tudi Zaccagnini, ki je, ko je videl, da ne bo mogel končati svojega posega, izro- čil pisani tekst predsedstvu, da ga vključi v akte. Fanfani je na opozorilo predsedstva, da se mu je čas iztekel, odgovoril, da ima še vsaj pet ali šest minut govora in da ga namerava končati. To je v dobršnem delu delegatov povzročilo ostro reakcijo, ki je Fanfanija vrgla iz tira, tako, da je svoj poseg zaključil in ga vrgel na mizo predsedstva. Pred tem pa je odkrito polemiziral z zahtevo zunanjih po večji vlogi v stranki. Predvsem, je dejal, da je že samo dejstvo, da je KD sklicala to skupščino, dokaz njene odprtosti in demokratičnosti. Kar zadeva prisotnost zunanjih v raznih organih stranke, pa je Fanfani podčrtal, da po njegovem mnenju ne more biti v vodstvu stranke hekdo, ki nima niti izkaznice. IVAN FISCHER V| v Fanfani izzval razburjenje v dvorani Živa razprava CK PSI Danes na skupščini KD govor Piccolija o miru in razorožitvi RIM — Pogledi italijanskih socialistov na izredno napete mednarodne odnose in na pobudo za popuščanje napetosti so glavna tema zasedanja centralnega komiteja PSI, ki se je začelo včeraj nedaleč od sedeža skupščine KD in se bo kbn čalo danes, ko bodo tudi sprejeli resolucijo o zunanji politiki stranke. Craxi je , v svojem uvodnem poročilu naglasil < nujnost aktivne vloge Evrope v pogajanjih med ZDA in SZ, ki se bodo začela te dni v Ženevi in se je zavzel za hiter dogovor med evropskimi članicami NATO in ZDA, ki naj vodi k od pravi jedrskih izstrelkov iz vse Evrope . Tajnik PSI je torej potrdil zvestobo Italije zahodnemu zavezništvu, a je zahteval »stalno predhodno posvetovanje v vseh fazah pogajanj med ZDA in SZ», poudaril iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumitiniiiimiiiiiiiMiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimimiiiinfiiiiMMiiii Odložili vrh EGS LONDON — Po dvodnevni, včasih razburljivi razpravi, so se udeleženci londonskega evropskega sveta razšli brez vidnejših rezultatov. Na pobudo zahodnenemškega kanclerja Schmidta in predsednika italijanske vlade Spadolinija so namreč odločili, da bodo o štirih spornih točkah reforme politike skupnosti razpravljali zunanji ministri članic EGS na sestanku, ki bo pred koncem leta v Bruslju. Kot znano gre za odločitve v zvezi z mlekom, z izdatki za kmetijstvo, s proračunom in z zaščito sredozemskih kmetijskih izdelkov, ki so zaradi težkega gospodarskega položaja za sedaj nesprejemljive. Svet zunanjih ministrov v Bruslju bo moral izoblikovali dokončne predloge, ki jih bodo nato spet obravnavali na evropskem svetu, ki bo prav tako v Bruslju marca meseca. Obenem so tudi določili »zamrznitev* vseh dosedanjih odločitev v zvezi z regionalno in družbeno politiko EGS, čeprav so se tudi dogovorili, da bodo okrepili sklad za finansiranje energetskih in industrijskih načrtov, V ta namen bodo namenili štiri tisoč novih milijard, s katerimi se bo najbolj okoristila prav Italija. ♦Nenavadni* zaključek »vrha desetih* je seveda zasenčil večino doseženih dogovorov. Teh je bilo v glavnem pet. Državni poglavarji in predsedniki vlade EGS so priznali pomembnost srečanja Schmidt -Brežnjev in nujo po okrepitvi diplomatskih stikov med Vzhodom in Zahodom. V Londonu so tudi pohvalili prizadevanja ZDA o razorožitvi in izrazili upanje, da bosta SZ in ZDA dosegli »hitri in ugodni* sporazum o raketah srednjega dometa. Glede madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju pa so izrazili upanje, da bo iz nje izšel mandat za organizacijo konference o razorožitvi v Evropi. Skupnost «desetih» se bo nadalje — kolikor ji to dopuščajo sredstva — odzvala pozivu Poljske za dobavo novih pošiljk živil in za finančno podporo tej državi. Članice EGS so obenem obnovile obsodbo sovjetskega posega v Afganistanu. Tildi nemško - italijanski predlog o okrepitvi politične dejavnosti EGS je naletel na isto usodo kot ostala vprašanja. O njem se bodo namreč izrekli zunanji ministri v Bruslju. je vlogo evropskih socialistov v prizadevanjih za mir in je pozitivi« ocenil znamenja odjuge, ki prihajajo tik pred ženevskim sestankom, tako od Reagana, kot od Brežnje-' , va. V svojem poročilu je Crari zarinil možnost namestitve ameriške nevtropske bombe v Italiji, podprl saudski predlpg glede reševanja bližnjevzhodne krize s priznarijem. % Izraela in sodelovanjem PLO, zahteval umik sovjetskih čet iz Afganistana in se je zavzel za večjo pomoč državam v razvoju. Socialistični tajnik je navedel dosedanja prizadevanja in pobude PSI za mir, s posebnim poudarkom na srečanjih z zastopniki francoske socialistične stranke, kitajske komunistične partije in romunskim predsednikom Čeausescom. V okviru teh naporov je Cravi napovedal bližnje srečanje z nemškimi socialdemokrati ter z jugoslovanskimi in madžarskimi voditelji. Med včerajšnjo razpravo so Craxi-jeva stališča podprli član izvršnega odbora EGS in evropskega parlamenta Giolilti, obrambni minister Lagorio, ki je zagovarjal za mnogo preuran.ieno odločitev vlade o namestitvi jedrskih izstrelkov na Siciliji, češ da omogoča Italiji večji vpliv (skupaj z Nemčijo in Veliko Britanijo) pri pogajanjih ZDA - SZ, in načelnica zunanjepolitičnega urada PSI Boni ver jeva. Ugledni zastopnik levice Lombardi pa je Crarijevo poročilo ostro kritiziral in je predlagal zbližanje s KPI, ki bi mogla vplivati tudi na komunistične stranke vzhodnih držav, da bi tudi tam sprožili množično gibanje proti jedrskemu orožju. Predstavnik skrajne levičarske struje Achilli pa je očital Craviju protislovje med njegovimi stališči in ravnanjem vlade Napovedani poviški telefonskih tarif RIM — Ministra za pošte Gaspari in za državne udeležbe De Michelis sla sindikatom zagotovila, da ne bo treba vpisati v dopolnilno blagajno osebja dobaviteljev telefonske službe, ampak da bo vlada v zameno povišala telefonske tarife za več kot 10 odstotkov, da pridobi potrebna sredstva za izvajanje načrtov družbe SIP. TRŽAŠKI DNEVNIK V OPOZORILO m ČEDALJE HUJŠO KRIZO V LADJEDELSTVU Delavci včeraj simbolično zasedli glavni sedež Italcantierija v Trstu Zasedba bo trajala do 15.30 danes ■ Tiskovna konferenca deželnega tajnika FIM Capozze - V menzi obrata bo danes dopoldne javna sindikalna skupščina Delavstvo državne ladjedelske družbe «Italcantieri» je sinoči ob 17.30 simbolično zasedlo glavni sedež družbe na Korzu Cavour v Trstu. Zasedba bo trajala danes ves dan ter se bo zaključila prav tako ob 17.30. Ob 10. uri bo v menzi javna skupščina, na katero je deželno vodstvo sindikata FLM, ki združuje delavce kovinopredeloval-ne stroke, povabilo tudi predstavnike političnih strank, javnih uprav in gospodarskih krogov iz Trsta in iz vse dežele ter tržaške parlamentarce. Kakor so predstavniki deželnega vodstva FLM poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, se je sindi- O problemih državnega ladje-delstva je sinoči razpravljal na izredni seji tudi vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na. osnovi poročila, ki ga je podal predsednik Italcantieri ing. Fanfani, je odbor sklenil nasloviti na predsednika ministrskega sveta, na ministre za državne soudeležbe, za trgovinsko mornarico in za zaklad ter na predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine brzojavko, v kateri se zavzema za to, da bi vlada v najkrajšem času predložila v odobritev parlamentu področni načrt za državno ladjedelstvo in ustrezne izvršilne norme. V brzojavki je tudi rečeno, da zastoj v ladjedelstvu prizadeva na Tržaškem in Goriškem tudi večje število manjših proizvodnih obratov, ki so z lad jedel stvom od nekdaj poslovno tesno povezani. nju, za katerega bi bila dovolj razprava v občinskem svetu. Za to pa stranke opozicije niso bile pripravljene, ker svetovalci «niso imeli časa seznaniti se z vsebino popravkov*. Občinski odbor je bil seveda pri pravljen na razpravo, kljub temu pa so svetovalci KD in LpM pred glasovanjem zapustili dvorano in se niso udeležili, niti nadaljevanja se je občinskega sveta. Popravek je bil tako sprejet z večino glasov liste Frausin, medtem ko se je predstavnik PSDI vzdržal. Sprejeti so bili še nekateri drugi odloki, seja sama pa je pokazala, da ima opozicija v miljskem občinskem svetu precej zgrešene pojme glede tolmačenja demokracije in vloge sveta samega. V ponedeljek, 30. novembra, ob 17. uri se na Opčinah sestane vzhod-nokraški rajonski svet. Tudi letos ^operacija IB. plača» Upravni svet Tržaške hranilnice je te dni na seji, ki jo je vodi) predsednik Terpin, sklenil ponoviti tudi letos že udomačeno «operacijo 13. plače*. Kakor znano, gre za poseben kredit, ki ga zavod prizna malim industrijcem, obrtnikom ter trgovcem, za izplačilo 13. plače svojim delavcem in nameščencem. Za kredit lahko zaprosijo deloda jalci z manj kot 150 — v obrtništvu z manj kot 20 — zaposlenimi delovnimi močmi. Kredit se bo vračal v 5 mesečnih obrokih od februarja 1982 dalje. Ustrezne prošnje sprejema hranilnica do 15. decembra, kredite pa bo dovoljevala od 10. decembra dalje. ZA USTANOVITEV SLOVENSKE S0CI0-PEDAG0SKE SLUŽBE Dolinski občinski svet podprl predlog slovenskih operaterjev Poročilo župana Švaba o javnih delih Dolinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno sklenil podpreti predlog slovenskih socio-zdrav-stvenih operaterjev o ustanovitvi socio-psiho-pedagoške in rehabilitacijske službe za slovenske otroke in mladostnike v okviru Krajevne zdravstvene enote. Občinski svetovalci so po kratkih uvodnih besedah župana in prav tako kratki diskusiji soglašali, da bi bila uvedba tovrstne službe še kako koristna, ter so zato sklenili, da bodo priporočili vodstvu Krajevne zdravstvene enote, da sprejme predlog slovenskih operaterjev, Sinočnja seja v Dolini se je začela s poročilom župana o javnih delih in o delovanju odbora. Tako je župan Švab opozoril, da so se že začela dela na vodovodnem o-mrežju ter za gradnjo družbenega centra pri Domju ter da se bodo že pred koncem leta — če bo vreme ugodno — zaključila dela na cesti Hrvati - Botač. Iz njegovega poročila velja tudi omeniti, da je predsedstvo republike odgovorilo na pismo dolinske občine o problemih SINOČI JE BIL PRVI SESTANEK ZADOLŽENEGA ODBORA Slovensko osnovno šolo v Barkovljah bodo poimenovali po Fr. S. Finžgarju Slovesnost bo zelo verjetno v obdobju med majem in koncem junija prihodnjega leta miru v svetu. Generalni tajnik Kvi-rinala se je dolinskim občanom zahvalil za pismo in jim izrazil topla voščila. Župan je tudi odgovarjal na nekatera svetovalska vprašanja, med drugim o sestavi komisij za občinske natečaje, nato pa je občinski svet soglasno ratificiral okrog dvajset sklepov občinskega odbora. Po opravi formalnih proračunskih obveznosti v zvezi z razpustom občinske podporne ustanove in po izvolitvi svetovalcev Sancina (KPI), Bandija (PSI) in Biloslava (KD) za občinska predstavnika v šolskem svetu 18. okrožja je občinski svet odobril predlog odbora za uporabo večjih dohodkov občine zaradi aktivnih obresti. Nekaj čez 50 milijonov lir bodo uporabili med drugim za popravilo cestnih znakov, za popravilo gledališča Prešeren v Bo-ljuncu in nekaterih šolskih poslopij, za kanalizacijo in vzdrževanje cest, del te vsote pa bodo namenili nakupu dveh dostavnih vozil vrste «ape» ter avtomobila «panda* za potrebe občine. Seja se je zaključila z odobritvijo okvirnega načrta za razširitev pokopališča v Rie-manjih ter izvršilnega načrta za prvo fazo del. Dolinski občinski svet se bo spet sestal 18. decembra. kat opredelil za vrsto demonstrativnih pobud — prva v vrsti je prav zasedba glavnega sedeža Italcantieri — da bi opozoril javno mnenje, deželne in državne oblasti na skrajno kritični položaj, v katerega je zašlo državno ladjedelstvo. Kriza ne prizanaša niti tukajšnjemu Italcantieriju, pa naj gre za ladjedelnico v Tržiču ali za tehnični oddelek v samem Trstu, pa tudi ne Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku in Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. V tej zvezi je deželni tajnik FLM Capozza na konferenci posebej o-bravnaval vprašanje družbe Italcantieri in naglasil, da vodi seda nja vladna politika do ladjedelstva, kolikor ne bi nastali v najkrajšem času določeni pozitivni premiki, v neizbežno propast. Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI je že aprila letos odobril triletni področni načrt v oporo državnega ladjedelstva: načrt predvideva skupen izdatek v višini 1.200 milijard lir in izdelavo 225 250 000 ton novega ladjevja,' dokler ne bodo sprejeti ustrezni finančni zakoni. Tudi morebitni naročniki novih plovil čakajo na izglasovanje teh zakonov, da bi zvedeli, pod kakšnimi pogoji si bodo lahko zagotovili nove gradnje. Posledica tega je, da je ladjedelnica v Tržiču danes praktično brez naročil in se za prihodnje leto že zgrinjajo temni o-blaki možnega vpisa števila delavcev v dopolnilno blagajno. Del krivde za današnji nevzdržni položaj pa odpade tudi na IRI in na Fincantieri, ki nista pravočasno poskrbela za sanacijski program državnega ladjedelstva ter se omejujeta na to, da skušata od časa do časa izvabiti iz državnih blagajn po nekaj sredstev za sprotno pre magovanje finančnih težav. Število delavcev, zaposlenih v ladjedelnicah, se medtem stalno krči in je že doseglo najnižjo raven, s katere je še možen nov proizvodni zalet, in to v trenutku, ko je govor o energetskem načrtu, ki predvideva izgradnjo 60 ladij po 50 do 150 000 ton v desetih letih za prevažanje alternativnih energetskih virov. Mar bo Italija prisiljena naročati te ladje v tujini? Nastopil je torej skrajni čas — je zaključil Capozza — da se ta problem korenito reši. Dan 3. decembra se bo deželno vodstvo FLM sestalo z deželnim svetom Furlanije - Julijske krajine, da bi si zagotovil njegov pritisk na deželno vlado, ki je dolžna objasniti svoja stališča do teh vprašanj še pred 2. deželno konferenco o državnih soudeležbah, ki je najavljena za prihodnji januar. V četrtek, 10. decembra, pa bodo ladjedelski delavci podprli to svojo zahtevo s štiriurno stavko, ki bo zajela vse ladjedelske obrate v deželi in v okviru katere bo v Trstu skupna protestna manifestacija. Razgibana seja miljskega občinskega sveta Sinočnja seja miljskega občinskega sveta je bila zelo kratka, a zato nič manj razgibana in celo burna. Svetovalci so odobrili nekatere popravke k proračunu za letošnje le to, in sicer predvsem integracijo stroškov za občinsko ustanovo za skrbstvo v znesku 200 milijonov, kot predvideva deželni zakon. Popravek k proračunu je bilo treba odobriti v najkrajšem času. saj zapade rok za to 30. t.m., vendar so pri tem svetovalci KD in LpM dvignili precej prahu, češ da je bilo treba o tem vprašanju razpravljati v komisiji. Sploh so padli na občinsko upravo precej težki očitki in t« ob izrazito formalnem glasova- Sinoči se je v Barkovljah prvič sestal odbor za poimenovanje krajevne slovenske osnovne šole po pisatelju in dramatiku Franu Šaleškem Finžgarju (1861-1962). Finžgar je med drugim ustvaril zgodovinski roman «Pod svobodnim soncem*. Zamejci takšne svobode pač še ne uživamo, še daljši — če že ne brezkoristen — pa bo naš boj za dosego polnopravnih državljanskih j pravic, če ne bomo naraščaju sku šali dan za dnem vcepljati ljubezni do naše kulture, ki nam mimo gospodarskih zmogljivosti edina lahko zajamči nadaljnji spoštljiv obstoj kot narodnosti. Kdaj bo uradno poimenovanje? Morda maja, morda pa brž po za ključku šolskega leta. Datum odvi-si, žal, tudi od volitev, a še od dneva poimenovanja šole pri Do-mju, da bi se plemenita dogodka pač ne križala. Poimenovanje bar kovljanske šole bo pa zadobilp, še globlji pomen od dejstvu, da bomo tedaj praznovali tudi 180-letni co obstoja te šole. Kot smo zvedeli sinoči, je le pred nekaj dnevi prišlo na dan, da so se slovenski kratkohlačniki pričeli šolati v Barkovljah že leta 1800. Slovenska osnovna šola v Barkovljah .je najprej bila v kaplani.ji (tam, kjer .je danes cerkev), pozneje — ob množitvi otročadi — se je preselila v zasebne prostore tam blizu (bili so last Ivana Marije Jazbeca), dokončno pa je našla me «to v zdajšnjih prostorih v Ul. Cer-reto 19 leta 1988. Ob nastanku šole je v n.jej bilo 21 otrok, brž po vojni — leta 1945 — so v I. razredu poletnega tečaja našteli 60 male kov. danes pa jih je vsega 32. Prvi učitelj naših ipaglavčkov* je bil kurat Giacomo Dergnevich (tedaj se je imenoval v učiteljskem po »lanstvu magister) in učil jih je — poleg italijanščine in nemščine — lako imenovane kranjščine to je slovenskega .jezika. V listih časih je za šolstvo bil odgovoren škofijski ordinariat. Prvi posvetni učitelj se .je pojavil žele v letu. 1843, ko je tudi bil razpisan v! italijanščini in nemščini natečaj za ustrezno učno moč (10. oktobra),, ;Vr.škofijskem sporočilu je glede obvladanja jezikov bilo rečeno. da mora kandidat «obvladati jezike* (brez natančnejše navedbe, torej), a ustrezno sporočilo masi strata je v tej zvezi navajalo poleg italijanščine in nemščine, tkranj-ščino*. se pravi slovenski jezik. Odbor poziva javnost, da po svojih močeh čimbolj podpre prestopek IIIIIIIIIIIIVIIIIIIIII MIHI rllMllllllflM9l9ll|vMMIIIIMIIIVl>IIIIIIIIVIIIVtllf MIH IIIIMIIIVIIII lili I VČERAJŠNJE TISKOVNI KONFERENCE TUDI CIVILNO OSEBJE C0R0NEA HOČE BOLJŠE DELOVNE POGOJE Po protestih zapornikov in paznikov je italijanske zapore od ponedeljka zajelo tudi stavkovno gibanje civilnega osebja, ki zahteva od pravosodnega ministrstva korenite spremembe pogojev, v katerih mo rajo izvrševati svoje delovne dolžnosti ravnatelji zaporov, razni u-radniki in funkcionarji, vzgojitelji ter paznice. Tudi osebje tržaškega zapora Coroneo se udeležuje stavke in ravnatelj Attina je včeraj sklical tiskovno konferenco, da bi javnosti pojasnil temeljne značilnosti protesta. Zahteve segajo na predročje zakonskih določil kot tudi finančnih pogojev. V prvi vrsti je potreba, da se tem državnim uslužbencem z zakonom prizna posebnost njihovega dela, ki je po njihovem povsem različno od onega, ki ga izvajajo drugi državni nameščenci, kot so npr. poštni uslužbenci. Za primer je Attina navedel dejstvo, da mora on kot ravnatelj biti vedno na razpre-lago, ob tem pa je njegova plača enaka funkcionarju na pošti, ki i ma seveda drugačne odgovornosti. Tudi prejemki drugega osebja ne ustrezajo odgovornosti dela. Težko je nadalje najti razloge, po katerih imajo paznice, ki so zaposlene na ženskih oddelkih, znatno nižjo plačo od svojih moških kolegov, katerim obrambno ministrstvo prizna številne doklade. Težav in problemov je veliko tudi na širšem predročju uvajanja reforme. Ravnatelj Attina je pri tem naglasil potrebo, da se okrepijo odgovornosti ravnateljev zaporov in drugih decentraliziranih organov, kot so krajevna, deželna nadzorni-štva. To pa seveda premeni, da se morata spremeniti koncept in vlo ga zapora, ki ne bi smel več biti golo varstvo, ampak bi moral res težiti k družbeni rehabilitaciji kršiteljev zakonov. Stavka, ki se bo predvidoma končala danes, povzroča težave tako paznikom kot zapornikom. Prvim niso včeraj izplačali plač, tudi mesečno plačilo zapornikom, ki se zaposlijo v zaporu, so morali preložiti na preznejši datum. Tudi drugo upravno delo bo, razen takojšnjih izpustitev na svobodo in hospitaliza cij, zabeležilo več,je zamude. za poimenovanje šole s posredova-njem fotografskih posnetkov in vsega drugega mogočega gradiva o njenem 180-letnem obstoju. Nikakor pa seveda ne bo napak, če bodo naši ljudje priskočili odboru na premoč tudi v gmotnem, finančnem smislu, kar je pač tudi že običaj ob takih priložnostih. Sinočnjemu sestanku je prisostvovala tudi senatorka Jelka Gerbec. Prihodnjič se odbor sestane 14. decembra. (dg) Dolinskim aktivistom značke OF Danes popoldne ob 18. uri bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu-svečanost, na kateri bo /drn-žen je aktivistov osvobodilnega giba- Sckcijski kongresi KPI V okviru priprav na deželni kongres KPI in na skupščino tržaških komunistov, ki bo na sporedu konec prihodnjega tedna, se bodo da nes odvijali naslednji sekcijski kongresi KPI: ob 9. uri sekcija tovarne Grandi Motori (Ul. Capitoiina 3), ob 16.30 sekcija «Chg Guevara* < Reška cesta 7) in ob 17. uri padlo-n.jerska sekcija (Ljudski dom. Ul. Masaccio 24). Obvestilo SDliZ uouS3ut)fn \ Slovensko deželno gospredar sko združenje oprezarja člane, da zapade v ponedeljek, 30. novembra 1981, rok za plačilo davčnega predujma za leto 1980 za davke IRPEF, ILOR in IR-PEG Kdor ne bo poravnal davkov pravočasno, bo podvržen 15-odstotni globi na neplačani znesek in 12-odstotnim pasivnim obrestim. Do plačila salda maja '82 znaša skupni znesek globe in obresti 21 od sto dolžnega zneska. Prav tako opozarjamo člane, da morajo dvigniti nove cenike dogovorjenih cen, ki bodo v veljavi do 5. 1. 1982. Ceniki so na razpolago na združenju. Uradi združenja v Trstu so odprti vsak dan od 8 30 do 12.30 in od 14 30 do 17. ure. Z obveznostmi v zvezi s plačevanjem davčnih predujmov bodo uradi izjemoma odprti tudi v soboto zjutraj. To zadevno službo pa bodo nepreklicno zaključili v ponedeljek ob 11. uri. nja za tržaško ozemlje predelilo bivšim aktivistkam in aktivistom dolinske občine značke Osvobodilne fronte za njihovo delovanje v narodnoosvobodilnem boju. Svečanost bo povezana z bogatim kulturnim programom, ki ga je pripravil koordinacijski odbor, v katerem so združena društva in organizacije, ki delujejo v dolinski občini. Svečanost bo tako praznik za vso dolinsko občino, ki bo s to prireditvijo dostojno počastila svoje bivše aktiviste in aktivistke Osvobodilne fronte. Huda nesreča na delu v obratu Italcementi S pridržano prognozo so včeraj okrog 14.30 sprejeli na oddelek za oživljanje 52-letnega delavca Ema-nueleja Pacinija iz Ul. Pigafetta 11. Pacini, ki se je malo prej ponesrečil v obratu cementarne Italcementi v Ul. Caboto. Utrpel je u-darce na glavi, zlom nog in medenice ter notranje poškodbe pljuč. Do nesreče na delu je prišlo v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah, o katerih ni uradne verzije. Vodstvo podjetja je v telefonski izjavi poudarilo, da je do nesreče prišlo potem, ko je skupina treh delavcev, med katerimi je bil tudi Pacini, končala popravila velike peči. Skupina si je že odpela varnostne pasove in se je v vrsti spuščala po mostičku, ko je Paciniju, ki je bil zadnji v vrsti, nenadoma spodrsnilo. Kolega in vodja oddelka, ki je bil pred njim, ga je za nekaj sekund zadržal, vendar mu ni uspelo preprečiti padca, saj je tvegal, da bi tudi on padel v pet-šestmetrsko globino, kjer je ranjeni Pacini obležal. Sindikalni predstavniki pa so nam sinoči dali drugo veržijo’: Paci-niju ni spodrsnilo, v globino ga je potegnil vijak vrtečega valja, ki se je vpletel v njegovo! WPačHlcb. Pčč, ki je dolga približno 80 metrov in je v obliki valja, se namreč počasi, a stalno vrti. Prav moč tega gibanja je onemogočila delovnemu tovarišu, po mnenju sindikalistov, da bi zadržal Pacinijev padec. O dogodku je policija vsekakor uvedla preiskavo. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza Opozarja svoje člane vinogradnike, da zapade jutri, 29. 11., rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmici. Vinogradniki s tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicero-ne 8/b. Za ostale okoliške občine naj se vinogradniki obrnejo na pristojne občinske urade. Opozarjamo, da so za izpolnjevanje prijav potrebni naslednji podatki. Za vinogradnike proizvajalce: ime in priimek, količina pridelanega vina. površina vinograda ter davčna številk (codice fiscale). Za vino iz kupljenega grozdja morajo proizvajalci navesti poleg osebnih podatkov in davčne številke tudi podatke in davčno številko prodajalca ter pokrajino in občino, kjer je bilo grozdje pridelano. Tajništvo Kmečke zveze KD VESNA prireja jutri, 29. novembra, ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje mladinske gledališke skupine KD F. Prešeren iz Boljunca, ki bo uprizorila delo «S kakšno pravico ti rečem dober dan* (M. KRAVOS - S. VERČ) Vabljeni! KD Prosek - Kontovel Amaterski oder Jaka Štoka vabita jutri, 29. novembra, ob 17. uri v Kulturni dom na Proseku na premiero Lojze Cijak SLANA VODA Veseloigra v treh slikah. KD S. Škamperle — KD Union vabita na PLES ki bo danes, 28. novembra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*. I inJBonvv Profesorici Savici Malalan iskreno čestita ob rojstvu hčerke ANDREJKE IV. razred učiteljišča MltllMIMIMtllllllllllllllMIIU'”"lll'"'»IIH"MIIIIIIII””UIIIIIIIIIIMIIirilll"lllllllIlltMIIMIIIHIIIIIIIIIMIIIItllll PROMETNA NESREČA PRI SV. ANI STROGO PRIDRŽANA PROGNOZA ZA 16LETN0 ŠTUDENTKO Pri Sv. Ani se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 16-letna študentka Antonella Zivic iz Ul. dei Giardini 65/8. Dekle je' vozila s svojim mopedom po Ul. Paisiello in je ravno končala prehitevati tovornjak z goriško registracijo. ko se je nenadoma pojavil pred njo avto fiat 500. ki ga je upravljal 34-letni Vladimiro Gherbaz iz Ul. Paisiello 5/3. Policija je u-gotovila, da je Gherbaz privozil na cesto z zasebnega parkirišča, ne da bi počakal, da bi težko vozilo šlo mimo. Trčenje je bilo neizogibno: dekle je z vso silo trčila v levi bok avta, nato pa jo je zbilq ,na asfalt. Udarci, ki jih je utrpela, so izredno hu- V ponedeljek, 30. novembra, bodo vse trgovine lahko odprte. Oblasti in naša slovenska obala V našem dnevniku smo že večkrat obravnavali vereče vprašanje tako imenovanih črnih gradenj na Krasu in na obali ter opozarjali tu d i na primere nezakonitih vrila ščanj zasebnih in javnih zemljišč, ki so pogost orna označevala gradnjo luksuznih stanovanj zlasti o od obalno cesto med Grljamm in Križem. Nezakonita prilaščanja so gotovo v vrvi vrsti prizadela lastnino slovenskega prebivalstva, ki pred leti žal ni moglo računati na nobeno oporo s strani pristojnih organov. Danes praznujeta v Križu 50-letnico poroke GABRIJELA in ALOJZ SEDMAK lskrer.o jima čestitajo sinova In hčeri z družinami Danes se o podobnih primerih skoraj več ne govori, tudi zaradi tega, ker so naši ljudje bolj pazljivi in zlasti boli osveščeni, kako je treba ravnati v lakih okoliŠči nah. Vsekakor se tudi v tem času najde človek, ki skuša izrabiti «pri ložnostt in se tako rekoč polastiti tudi koščka tujega zemljišča. Podobni sposkusi* večkrat uspejo, zgodi pa se tudi. da komu spodleti. Na takšen primer je opozorila družina Tretjak iz Križa, ena zadnjih slovenskih ribiških družin, ki je torej toliko bolj občutljiva do pustošenja naše obale. Tretjakovi, ki so tudi lastniki gostilne v Broj-nici, so namreč vred kratkim pri javili upravnim organom nezakonito polastitev dela javnega zemljišča prav nad brojniško plažo in tako sprožili širšo nadzorno akcijo varnostnih sil, ki skušajo ugotoviti, koliko Je v resnici takih primerov na tem delu naše obale. Rezultati preiskave nam niso še znani in verjetno bo o njih v prihodnosti težko kaj zvedeti, vsekakor je že pozitivno, da se tudi oblasti končno zanimajo za la problem. Sicer pa ima družina Tretjak ie izkušnje o teh vprašanjih, o katerih pristojne oblasti nerade govorijo. Zlasti ko are za obalo in za gradbene špekulacije. Tretjakovi na primer že od povojnih let prostovoljno čistijo brojniško plažo, kar bi bilo v normalnih okoliščinah dolžnost občine ali pristaniškega po-veljništva. Tudi to verjetno komu ni bilo pogodu, posegli so agenti in obtožili Tretjakove, da nezakonito žgejo smeti, ki jih dnevno pobirajo na plaži. Za to je treba namreč imeti formalno dovohenja pristaniškega poveljstva. Zadevo so nato obravnavali tudi tržaški sodniki in celo kasacijsko sodišče, ki n a je takoj prišlo do zaključka, da Tre tjakovi niso pri tem kršili nobenega zakona. «Nasprotno». je takrat komentiral neki tržaški pravnik, *ta družina bi si po 25-1 etnem brezplačnem čiščenju plaže gotovo zaslužila državno pokojnino.» Ta sicer že star dogodek morda sam po sebi ni toliko pomemben razkriva pa odnos, ki so ga imeli nekoč o-blasti do obale in do tistih, žal ted-kih Slovencev, ki jim pomeni morje vsakdanji kruh. Upamo, da danes res ni več tako. di, saj se ji je iz levega ušesa vlila kri. zdravniki tudi ne izključujejo možnosti, da si je prebila lobanjo. Sprejeli so jo na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. ZADNJA VEST Na nitki življenje mladega fanta iz Boljunca V prometni nesreči, do katere je prišlo sinoči okrog 22. ure pri razcepu za Domjo in Milje, se je hudo poškodoval 23-letni Fabio Cor-batti iz Boljunca 490. Fanta so prepeljali v bolnico z rešilcem Rdečega križa, pri sprejemu na oddelku za oživljanje pa je bilo njegovo stanje izredno zaskrbljujoče. Zaradi verjetnega zloma lobanje je bil v globoki nezavesti, iz ušes pa mu je curljala kri. Tudi zanj so si zdravniki pridržal; prognozo, saj mu življenje visi na nitki. Po prvih vesteh, ki so nam jih posredovali karabinjerji iz Milj, je Corbatti, ki je prihajal iz Doline, z vespo trči’ v fiat 128. • Danes dopotuje v Furlanijo - Julijsko krajino kot gost deželne uprave glavni državni knjigovodja Vin-cenzo Milazzo. Ogledal si bo območja, ki jih je maja in septembra 1976 opustošil potres. Njegov obisk je v zvezi z zapadlostjo zakona o državni solidarnosti, oziroma z novimi finančnimi potrebami potresnih obmo čij. __________ • Na sedežu zbornice lekarnarjev v Ul. delle Zudeeche 1 se bodo danes pričele volitve za obnovitev sveta zbornice. Člani bodo lahko volili od 15. do 18. ure. Volitve bodo tudi jutri od 10. do 12.30 in v ponedeljek od 17. do 20. ure. Praznovanje 50 letnikov zgoniške občine bo danes, 28. t.m., z večerjo v restavraciji cVolnik* v Rep-nu. Zbirališče ob 18. uri pred spomenikom v Zgoniku. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI ” V TRSTU M EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Režija: BORIS KOBAL Jutri, 29. novembra ob 16. uri — abonma red G (popoldan na dan praznika). V sredo, 2. decembra, ob 18. uri 2. ODPRTA ZAVESA pogovor o De Filippovih «DoI-gonogih lažeh* ter srečanje z ustvarjalci uprizoritve. Vstop prost. Ansambel »ANDROMEDA* priredi KONCERT Jutri, 29. novembra 1981 ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 Vabljeni! Koncerti Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) — V ponedeljek, 30. t.m.. ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert pianista NIKITE MAGA-LOFFA. KD VALENTIN VODNIK DOLINA vabi na srečanje z borci, aktivisti in interniranci, ki bo jutri, 29. nčvfembra, ob 18. uri v društveni dvorani. Kot gost sodeluje partizanski pisatelj, zgodovinar in publicist MAKS ZADNIK. Razstave V foverju doma A. Sirk v Križu je odprta razstava del Danila Košute. Občinstvo si jo lahko ogleda danes in jutri med 20. in 22. ter v nedeljo med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. V galeriji Planetario je odprta razstava slikarja Santomasa. Na sedežu v Cfl/^Barhaean 4 razstavlja jugoslovanski slikar Mauro Stipanov,, , R(tzst{^fl Jjp ((^prta še jutri. V galeriji «Corsia Stadio» bo danes ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabianija. Razstava bo odprta do 11. decembra. Razna obvestila Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 30. novembra in 1. decembra zaprti zaradi praznikov Dneva republike. Krožek za politične in družbene vede «P. Tomažič* prireja v sredo, 2. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu pri Sv. Jakobu predavanje sociologa Darka Bratine na temo: «Nova tehnologija, izziv v življenju in kulturi?* Vljudno vabljeni! KD Slovan - Padriče vabi danes, 28. in jutri, 29. t.m. na ogled knjižnega sejma v prostorih Gozdne zadruge, ki bo odprt v jutranjih in popoldanskih urah. Razstavljali bomo zanimive knjige za odrasle in o-troke. Vabljeni! KD Primorec vabi na sejem knjige, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah, jutri, 29. t.m., od 10. do 13. ure, v ponedeljek, 30. t.m., od 20. do 22. ure in v torek, L decembra, od 20. do 22. ure. KD Lipa Bazovica vabi na kulturni večer, ki bo danes, 28. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Sodelujejo osnovna šola P. Trubar, pevski zbor Lipa in Anastazija Purič • klavir. KD Slovan sporoča, da so pevske vaje ob torkih in petkih, ob 20.30 (skupno za moške in ženske). Pevci, godbeniki in recitatorji TPPZ «Pinko Tomažič*. Jutri 29. novembra, ob 14. uri se bomo slikali pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni borbi iz Križa. Fotografija bo objavljena v našem almanahu ob 10. obletnici dejavnosti. KD Rdeča zvezda obvešča udele žence plesnega tečaja, da bodo vaje vsako soboto, od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Lojze Ko koravec - Gorazd v Saležu KD Vesna vabi danes, jutri in v ponedeljek v dom A. Sirk v Križu na ogled knjižnega sejma, ki bo odprt od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Razstavljali bomo zanimive knjige za vse starosti in za vse o-kuse. Se priporočamo! Gledališča VERDI Ena najbolj priljubljenih oper, Puccinijeva «La Boheme*, se po sedmih letih vrača v gledališče Verdi. V torek bo na vrsti red A/F, peli pa bodo Maria de Francesca. ki bo Mimi, Musetto bo pela Adelina Scarabelli, Rodolfa Nazareno Anti-nori, v drugih vlogah bodo nastopili še Lorenzo Saccomani, Giancarlo Luccardi Colline in drugi. V ponedeljek ob 18.30 bo v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost znani umetnostni kritik Alfre-do Mandelli predstavil Puccinijevo delo. Vstop prost. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red «prva sobota*) bo Stalno gledališče Furlani je-Julijske krajine predstavilo delo «Das Kapital* Curzia Malaparteja. prevedeno iz francoščine, za oder priredil Mario Maranzana. Režiser Franco Giraldi, za scene in kostume poskrbel Sergio D’Osmo. V abonmaju odrezek 2. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes ob 9. in 10.45 «Lutke Po-drecce* — predstava za osnovne in nižje srednje šole. Rezervacije pri tajništvu gledališča, tel. 567-201, int. štev. 10. Zadnja ponovitev EHMPHHHI Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Lo straccione*. Režija Carl Reiner. Ameriška komedija. Ariston 16.00—22.00 «Piso Pisello*. Režija Peter Del Monte. Ritz 16.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Eden 17.00 «Pierino contro tutti*. Grattacielo 15.30 cCristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.45 «11 postino suona sem-pre due volte*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30—20.30 «Ben Hur*. C. Heston. Aurora 16.00 «Strade violente*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Atmosfera zero*. Sean Connery. Moderno 15.00—17.15—19.30—21.45 «La pelle*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filcdrapimatico 15.00 «Lady in calo-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Naz:ona!e 16.00 «Pamela il sapore del peccato* Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Occhio alla penna*. Bud Spencer. Barvni film. Mienon 16.30 «Le occasioni di rosa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Orgasmo pornografi-co». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «L’insegnante al ms-re con tutta la classe*. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. novembra JAKOB Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 9.02. — Luna vzide ob 8.45 in zatone ob 17.56. Jutri, NEDELJA, 29. novembra VINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,9 stopinje, najnižja 4,2, ob 18. uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Fontanot, Francesca Agresti, Federico Di Leva, Giordano Carnevali, Valentina Mariola. UMRLI SO: 97-letna Giuseppina Baldrocco vd. Iaschi, 72-letni Mario Pugliese, 73-letna Bruna De Silvestre por. Stocca, 71-letni Mario Ge-rebizza, 72-letni Giordano Trost, 51-letni Virgilio Michelini, 85-letna Ca-terina Zucca vd. Zuccp, 75-letna Ne-rina Marcorin por. Segalla, 62-let-ni Bruno Girardi, 61-letna Giocon-da Pollesello. 81-letna Giovanna Benčič vd. Jermen, 79-letni Giuseppe Cusma, 76-letni Carlo Rapotetz. 78-letni Luici ‘Giorgi, 75-letna Linda Mistaro por. Vatta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8 30 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di SanfAnna 10, Lonierska cesta 172 (od 8.30 do 13 00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4 in Trg Libertš 6 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 da’je) Largo Sonnino 4 in Trg Libertš 6 LEKARNE V OKO’ IC1 Boljtinec: tol 228 124: Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek: tol 225141; Božje polja Zgonik: tel 225 596, Nabrežina' tel. 200 121: Seal jan: tel 209 197: žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od i4. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel 68 441 Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 26. novembra zapustila naša draga ANA ŠTOR vd. REBULA Pogreb bo danes, 28. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: hči Maria, zet Edi ln vnuka Eriča ter Sergio. Trst, 28. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) ODPRTOST ZA RESNIČNO KULTURO JE ENA IZMED NJEGOVM POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI Kulturni dom bo omogočil najboljše pogoje za razvoj slovenske narodnostne skupnosti Postavljen na križišče dveh jezikovnih skupin in kultur hoče s svojo posredniško vlogo doseči njihovo medsebojno oplajanje in obogatitev Z uvodnimi besedami predsednika TO SKGZ za Goriško dr. Mirka Primožiča se je včeraj popoldne začela svečanost ob odprtju kulturnega doma v Gorici. Predsednik dr. Primožič je uvodoma poudaril, kako smo morali Slovenci v Gorici v tem stoletju že dvakrat s svojimi silami zgraditi hram kulture. Dejal je, da je odprtje doma velik in dolgo pričakovan praznik za vse Slovence, da je odprt zanje in za italijanske kulturne sredine, da bi se medsebojno seznanili in oplajali. Potem ko je pozdravil številne in Ugledne - predstavnike družbeno-' političnega življenja dežele Furlanije - Julijske krajine in socialistične republike Slovenije, je predal besedo predsedniku SKGZ Borisu Racetu, ki je dejal naslednje: V usodi domov za kulturno, gospodarsko in politično dejavnost Slovencev v Gorici se zrcalijo svetla in temna obdobja njihove zgodovine v tem stoletju. Podoben praznik, kot je današnji, so goriški Slovenci slavili, ko so si z lastnimi sredstvi zgradili 1904. leta Trgovski dom, ki je, skupno z zgradbo Centralne poso jilnice, bil najvidnejši sad naporov, da postanejo Slovenci tudi v sami Gorici enakopravni z italijanskim delom prebivalstva, kar jim ni bilo dotlej politično priznano in je bilo zaradi gospodarske šibkosti tudi težko izvedljivo. Prva svetovna vojna, ki je tako hudo prizadela Goriško, ni prizanesla niti Trgovskemu domu, katerega nadaljnja usoda še posebno jasno ponazarja kalvarijo primorskega ljudstva ped fašizmom. Najprej so 4. novembra 1926 fašisti vdrli vanj, razdejali prostore slovenskih društev, knjige in dokumentacijo pa zažgali na ulici. Naslednje leto pa so fašistične oblasti Trgovski dom rekvirirale, s silo izselile slovenska društva in ga spremenile v «Casa del Littorio*. Kar je bilo z žrtvami zgrajeno, da bi služilo utrjevanju materialne osnove goriških Slovencev, njihovi kulturni rasti in ustrezni uveljavitvi, je moralo tedaj postati svoje nasprotje: gnezdo, kjer $o se snovala vsa nasilna dejanja*- ki .scm4-meta za cilj, izbrisati vse, kar je bilo slovenskega. trgovski dom POŽLAHTNJEN Z IMENOM LJUDSKI DOM V samoumevnem prepričanju, da morajo biti popravljene vse krivice, ki jih je fašizem povzročil, je v maju 1945, ko je bil po vseljudskem narodnoosvobodilnem boju, ki je v teh krajih združeval Slovence in Italijane, zlomljen nacifašizem, nekdanji Trgovski dom dobil žlaht nejše ime, Ljudski dom. Toda že novembra 1946 je zavezniška vojaška uprava, s formalnim izgovorom, da je vsa last bivše fašistične stranke prešla v državno lastnino, s policijsko silo izpraznila dom. Dokončno pa so bili Slovenci izgnani iz njega leta 1949, ko je bila preprečena Prešernova proslava. ki je bila proglašena za pro Vokači jo. V tistih letih je bila sicer formalno priznana pravica ustanavljanja m delovanja slovenskih organizacij, toda za slovensko kulturo in za javno delovanje Slovencev ni bilo Več prostorov, kar je pomenilo isto kot prepoved. V takih razmerah si ie moral del goriških Slovencev u-vediti zasilne in povsem neustreza joče prostore pri Zlatem pajku. Mnogo pozneje, si je drugi del Slovencev zgradil Katoliški dom, ki Pa po svoji zasnovi in značaju ni mogel zadovoljiti vseh goriških Slovencev. Tudi prvi koraki k temu domu Jhso bili brez ovir, ki so odražale takratni odnos do Slovencev. . Danes je ta dom kulture, športa m rekreacije dograjen po zamisli Profesorja Eda Mihevca in s tehničnim sodelovanjem in vodstvom mg. Adolfa Močnika. Med 27 pod jetji. ki so opravljala razna dela m jih ni mogoče vseh poimensko Pašteti, naj imenujemo le gradbe-Po podjetje Livio Sgubin, ki je bilo Prisotno vsa leta gradnje. Ta dom ni mogel biti zgrajen s sredstvi, ki bi jih zbrali goriški Slovenoi. Niti slovensko gospodarstvo na Goriškem ni tega zmoglo, k°t je lahko storilo pred prvo svetovno vojno. Vsega tega danes ne zmoremo, ker so še odprte rane, ki Jm je slovenskemu gospodarstvu Povzročil fašizem še je prisotno Perazumevanje političnih in uprav-n*h oblasti, saj se nekatere, poseb-P° najbolj rentabilne gospodarske Veje, kot je bančništvo, ne morejo nemoteno razvijati zaradi administrativnih zaprek. PRIČAKUJEMO javno PINANčNO podporo . tudi naši dosedanji napori, da bi lavne oblasti prispevale vsaj za Kfitje stroškov opreme tega doma, niso še rodili uspeha. Pričakujemo zato, da bomo vsaj sedaj, ko je r°m z izdatnimi posojili dokončan m opremljen, deležni upravičenega razumevanja. ,.9 a dom ni zrasel sam iz sebe. Danes ga imamo kot sad razumevanja in žrtev delovnih ljudi matičnega naroda v socialistični republiki Sloveniji. Zato gre naša zahvala n.lim in vsem ustanovam in njihovim predstavnikom. Zato upravičeno lahko trdimo, da je otvarjanje tega Kulturnega doma velik praznik ne le za pobudnike njegove gradnje, za SKGZ in njene članice, marveč je praznik za vse goriške Slovence, za vse Slovence v Italiji, je praznik tudi za goriško prebivalstvo italijanske narodnosti in je končno praznik ter zadoščenje za matični slovenski narod. Praznik nas vseh je zato, ker ta dom ni zrasel, da bi ločeval Slovence med sabo ali Slovence od Italijanov, ampak želimo, in se bomo vztrajno zavzemali za to, da bi postal združevalno sredstvo, da bi služil potrebam celotne naše skupnosti in bi bil odprt tudi sodržavljanom italijanske narodnosti. Pomembna posebnost tega doma je v skupnosti, kulture, športa in rekreacije,. Telesna kultura se v tem središču z lahkoto prepleta s kulturo, kar ju sili k vedno tesnejšemu sodelovanju. Zato želimo, da bi ta dom služil spoznavanju kulture lastnega naroda, da bi stimuliral kulturno ustvarjalnost, ki lahko v teh prostorih dobi svojo potrditev. Želimo, da bi ta dom služil medsebojnemu spoznavanju in oplajanju kultur obeh narodov. Naj v tem domu mladina — in ne samo mladina — v današnji dobi prepotrebnemu gibanju in v plemenitem športnem tekmovanju krepi telo in duha. Kakor nismo mogli sami zgraditi tega doma, ne bomo mogli sami v današnjih razmerah vzdrževati visokih stroškov vodenja in vzdrževanja. Ker predstavlja, poleg vsega, ta dom pomembno pridobitev za ko prikazujejo jezikovne pravice kot odvzem pravic italijanski večini in privilegij za Slovence. Pravično in plemenito je, da se večina obnaša do manjšine tako, da se odpoveduje absolutnemu monopolu svojega jezika, ki je bil in je še v veljavi na večini ozemlja, kjer Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini prebivamo. Odnos do pravic slovenskega jezika in s tem do Slovencev na splošno, se bo na širši fronti temeljito spremenil takrat, ko se bo med sodržavljani italijanskega jezika razširilo znanje slovenskega jezika in drugih posebnosti naše skupnosti. Naj bi tudi ta dom predstavljal vabilo za tako usmeritev, ker je to e-den izmed pogojev, da bo v celoti opravljal svojo funkcijo. GOSPODARSTVO JE JEZ PROTI ODTUJITVI OD NARODNEGA JEDRA Z veliko težavo se prebija spoznanje, da predstavljata materialna o-snova manjšine in njena prisotnost v vseh gospodarskih dejavnostih soliden temelj za uveljavljanje njenih pravic in jez proti odtujitvi od narodnega jedra. V večinskih vplivnih krogih še vedno prevladuje prepričanje, da je s šolo, kulturo, tiskom in morda s športom zaokroženo in zaključeno življenje narodnostne skupnosti. Iz tega ozkega gledanja se rojevajo odkriti ali prikriti odpori proti raznim gospodarskim pobudam. Če se skušamo Slovenci vključiti v razne gospodarske dejavnosti in PROGRAM OTVORITVE KULTURNEGA DOMA V GORICI DANES, SOBOTA, 28. novembra, od 15. do 16.30 prost ogled prostorov v Kulturnem domu Ob 17. uri: Gledališka poema «KRVAVA RIHTA» Vstop prost Od 18. do 19. ure ogled prostorov v Kulturnem domu Ob 20. url: Otvoritvena svečanost. Slavnostni govornik dr. MIRKO PRIMOŽIČ Podeljevanje priznanj SKGZ Gledališka poema »KRVAVA RIHTA» Vstop samo z vabili JUTRI, V NEDELJO, 29. novembra, ob 10. uri: Otvoritvena svečanost Slavnostni govornik prof. ALDO RUPEL. Športna akademija Od 15. do 19. ure prost ogled prostorov Kulturnega doma Ob 20. uri: Otvoritvena svečanost. Slavnostni govornik prof. MILKO RENER. Gledališka poema »KRVAVA RIHTA* Vstop prost vse mesto in je namenjen plemeni- I jih razširiti, ne delamo tega iz na in združevalnim ciliem. trdno leibov. da bi tim in združevalnim ciljem, trdno računamo na razumevanje javnih u-stanov, predvsem dežele Furlanije -Julijske krajine in goriške občine, saj, bi bila velika škoda, če bi zaradi pomanjkanja sredstev ta funkcionalni objekt ne bil primerno izkoriščen. SKUPNO GRADITI NAŠO ENAKOPRAVNOST Naša želja, da obogatimo funkcijo tega doma, izhaja iz naših načel in prakse, ki stremijo k oplemenitenju odnosov med ljudmi ne glede na u-smerjenost in ne glede na narodnost. Upravičeno je zato naše pričakovanje in zahteva, naj veljajo e-naki nagibi tudi do nas, do naše narodnostne skupnosti s priznanjem narodnostnih pravic, ki bodo temelj, na katerem bomo skupno gradili našo enakopravnost. Današnji čas je nam Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini le bolj naklonjen in čutimo, da je osimski duh živ kljub oviram tistih, ki bi želeli, da ostane vse pri starem. Drugačno razpoloženje potrjuje večji posluh za priznavanje naših pravic, potrjujejo zagotovitve, da je dozorel čas za zakonsko zaščito naše skupnosti, toda pristop k uresničevanju uveljavljanja narodnostnih pravic ne more biti polovičen in obremenjen z negativnimi stališči konservativnih krogov, ki vidijo v Slovencih le objekt za asimilacijo. Prav tako ne more biti obremenjen s teorijo o »različnih realnostih*, po kateri naj ne bi bili vsi deli slovenske manjšine v Italiji enakopravni in bi bile priznane manjše pravice tistim delom, ki so bili v zgodovini narodnostno najbolj zapostavljeni ali vedno pod večjim asimilacijskim pritiskom, ker so predstavljali manjši odstotek prebivalstva. POPUŠČANJE ITALIJANSKIM NACIONALISTIČNIM KROGOM Tudi odpor do priznanja enakopravnosti slovenskega jezika na celotnem ozemlju, kjer biva slovenska manjšina, pomeni popuščanje nacionalističnim silam, ki širijo iluzijo, da so nekateri deli slovenske manjšine že napol asimilirani in bi priznanje nacionalnih pravic po njihovem pomenilo nasilno oživljanje nečesa. kar da je že v . agoniji. Hkrati isti krogi namenoma pretiravajo, gibov, da bi komu škodovali, marveč zato, ker smo prepričani, da je to sestavni del našega boja za enakopravnost. Prostor in zemlja, ki sta še danes med temeljitimi branilci našega obstoja, se iz dneva v dan bolj krčita, zato se ne moremo odreči zahtevi, da soodločamo o spremembah namembnosti prostora. Nasprotovanje našim pobudam v Marko Vogrič je udeležencem sinočnje slovesnosti opisal ves potek dolgotrajnih prizadevanj za pridobitev lokacije in gradbenega dovoljenja ter potek izgradnje kulturnega in športnega središča v Gorici. gospodarstvu in dosledno odklanjanje naše udeležbe v politiki s prostorom objektivno pomenita, da je še živa težnja, da bi se naša materialna odvisnost povečala. Odvisnost pa po kratki poti vodi v asimilacijo. Naša narodnostna skupnost je v zadnjem času predmet vedno večjega zanimanja. Naša zaščita je obvezen predmet razgovorov med predstavniki Jugoslavije in Italije; deželni svet Furlanije - Julijske krajine je naša vprašanja podrobno obravnaval in se obvezal, da bo pozitivno posredoval pri vladi; predsednik vlade Spadolini se je pred parlamentom obvezal, da bo vlada izdelala sintezo raznih predlogov; enotna slovenska delegacija je na srečanju s predsednikom vlade, z zunanjima ministroma Colombom in Vrhovcem, s tajnikoma KD Piccoli-jem in KPI Berlinguerjem postavila zahtevo, naj pride takoj do razprave v parlamentu o zakonu za zaščito naše manjšine. OBLJUBE JE TREBA IZPOLNITI BREZ ODLAŠANJA V razgovorih smo dobili ohrabrujoča zagotovila. Sedaj gre za to, da bodo obljube brez odlašanja izpolnjene, da bo v najkrajšem času prišlo do razgovorov med posebno delovno skupino in predstavniki manjšine, kot je obljubil predsednik vlade, da bo KD čimprej predložila svoj osnutek zakona in da bomo spomladi imeli globalni zaščitni zakon. Ni nam vseeno, kakšna bo sinteza predlogov, ki jih bo izdelala vlada. Zato si bomo prizadevali, da vplivamo na vsebino njenih zaključkov, in pozivamo vse tiste, ki bodo o teh stvareh odločali, naj ne gredo mimo zahtev naše manjšine, ki se zrcalijo v stališčih petih članov bivše posebne komisije pri predsedstvu vlade. Berlinguer je obljubil vsestransko podporo svoje stranke našim zahtevam. Enako, smo prepričani, bo storil tudi tajnik PSI Craxi, ki se bo srečal z enotno delegacijo v bližnji bodočnosti. Podobno naklonjenost pričakujemo od ostalih demokratičnih strank. * Bo vsem.-tem. kar je bilo do tu ugotovljeno, blišč tega doma ne prenese primerjave z današnjim položajem Slovencev v Italiji. Ta dom je izjema. Je zvezda med tolikimi drugimi. Ali je zvezda danica, ki napoveduje sonce? To bomo v kratkem videli. V želii, da bi v resnici napovedoval boljše čase in v prepričanju, da bo izpolnjeval namenjeno mu poslanstvo, otvarjamo v tem trenutku Kulturni dom v Gorici. Sinočnje slovesnosti ob odprtju novega Kulturnega doma so se udeležili tudi številni ugledni gosti TRIPANI: GRADIMO ZDRUŽENO EVROPO Tudi deželni odbornik Tripani. ki je na sinočnji slovesnosti nadomeščal predsednika deželne vlade Co-mellija je v kratkem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad novim kulturno-športnim središčem ter nad lokom povezovalnega čle nap/ oziroma, '-stičišča' "med slovensko in italijansko kulturo, ki naj bi .jo - kulturni- dom. opravljal. Samo b medsebojnem spoznavanju in v vsakodnevnem sodelovanju, se lahko porodi trajno prijateljstvo, kar je osnova tudi za mir in sodelovanje v svetu, pogoj za boljše življenje. To, kar ustvarjamo, oziroma po skušamo ustvariti v Gorici naj ne bo primer sodelovanja med Vzhodom in Zahodom ali med kakim drugačnim sistemom, ampak nekak poskus graditve združene Evrope, je dejal odbornik Tripani. OBČUTKI IN ZELJE OBISKOVALCEV Scarano: Praznik Slovencev in vsega goriškega mesta Cumpeta: Kulturni dom sad prijateljskega ozračja »Nebo ni mistika, ampak PROSTOR - II cielo non e mistica ma SPAZIO*. S tem citatom iz pesmi Srečka Kosovela «Jesenski vihar*, je prisotne v Kulturnem domu sinoči pozdravil predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta. »Kulturni dom je sad dolgega in navdušenega dela in uresničuje prostor, v katerem bo lahko slovenska narodnostna skupnost v mestu in v pokrajini uresničevala svojo kulturo, ki je istočasno naša kultura,* | je dejal predsednik pokrajine in ■ nadaljeval rekoč, »da je v našem prostoru na žalost dolga leta vladala kontrapozicija stališč in pri tem citiral Angela Vivanteja, ki je v letu 1912 v knjigi «Iredentismo Adriatico* napisal, da hočejo nekateri v naših krajih skriti in odpraviti resnico. Ta nelogika je dolgo let vladala v naših krajih. »Po dveh vojnah smo v stanju odstraniti vse kontrapozicije. Tako pred Osimom, kot po Osimu so obstajale in obstajajo med državama in tudi znotraj naše pokrajinske in deželne realnosti skupna stališča. To smo že občutili tudi pred nekaj dnevi, na proslavi 25-letnice obstoja mešane italijansko - jugoslovanske gospodarske zbornice. Ta kulturni dom se rojeva v tem prijateljskem ozračju, v tem ozračju strpnosti tistih velikih mož, ki so v našem širšem prostoru ustvarjali in živeli, pa naj so bili to Italijani ali Slovenci, in ki niso bili prežeti z nacionalizmi.* Predsednik Cumpeta je nato omenil tudi sledove, ki so jih tu pustih slovenski, italijanski, avstrijski arhitekti in dejal, da v tem skupnem iskanju in prizadevanju postanemo bolj bogati in bolj svobodni, saj se mora človek zavedati, da ima toliko želja, kot je jezikov.* »S posebnim zadovoljstvom vam ob tej priliki prinašam pozdrav goriške občinske uprave, saj je današnja otvoritev praznik Slovencev in istočasno praznik vsega mesta.* S temi besedami je goriški župan dr. Antonio Scarano pozdravil sinoči goste in publiko v Kulturnem domu ter tako nadaljeval; »Ta najbolj moderni, ta zavidanja vreden center kulture, športa, humanosti, miru, bo trkal ne samo s srcem Slovencev, marveč s srcem vsega mesta, kajti prav z univerzalno kulturo se bomo boljše spoznali, odkrili bomo to kar nas druži, čeprav v etnični različnosti, kar nam je skupno v zgodovini, v tradicijah, v čustvih, v drugih besedah v civilizaciji.* Potem, ko ja dejal, da se to središče pridružuje drugim na Goriškem, kjer se kaže dinamika slovenskega sveta, je župan Scarano dejal še, «da kaže ta center voljo Slovencev te zemlje, da se nadaljuje njih tradicionalni pohod kulturne prisotnosti, prisotnosti, ki je globlja in žlahtnejša prav zato, ker je v dotiku z drugimi kulturami in narodi, ki skupno sestavljajo veliko harmonijo goriške kulture in njene enkratne posebnosti.* »Pred seboj imamo veliko problemov,* je dejal župan, «še posebej na kulturnem in šolskem področju, tako za manjšino in tudi za večino. To zaradi težav tudi finančnega značaja, ki nam ne dovoljujejo najti tiste rešitve,, ki bi si jo želeli. Marsikaj pričakujemo od vlade in parlamenta: posebej hočem omeniti vprašanje etnične zaščite in obojestranskega izvajanja osimskih sporazumov v tistem prijateljskem duhu, ki se je porodil na tem obmejnem območju prej kot drugod in kjer je osimski sporazum potrdil že obstoječe stanje. Skupno z vami, Slovenci, pozivamo našo vlado naj izvede čimprej resnično obmejno politiko, v okviru katere mora priti tudi, znotraj naših meja, do tistih posegov, ki lahko nudijo mir in jasnost tu živečemu prebivalstvu. Naša realnost je kompleksna, včasih težja kot drugod, obogatena pa je od kulturnih in etničnih različic in zgodovinskih posebnosti.* Župan se je potem dotaknil še gospodarskih težav, v katerem se nahajamo v tem trenutku, kar otežuje rešitev marsikaterega vprašanja, Dolgotrajni sen goriških Slovencev se je uresničil. Kulturni dom je odprt, postal naj bi kulturno žarišče pripadnikov naše narodnostne skupnosti na Goriškem, most zbliževanja s pošteno mislečimi pri padniki večinskega naroda. Neposredno po sinočnfn ^otvoritveni slovesnosti smo skušali zabeležiti nekaj občutkov i«ied ■ tistimi!'1!*! so se slovesnosti udeležili. Vsi" so nam radi odgovorili. RAFKO PREMRL: Neizmerno sem ponosen, da smo spet prišli do svoje javne dvorane v Gorici, k.jer so nas zmeraj metali na cesto. KARLO FERLETIČ: Za Goriča ne in vse nas na Goriškem je da nes velik praznik. Kulturni dom ie velika pridobitev. Upam, da bo to ugodno vplivalo za kulturno in splošno rast Slovencev, tako v mestu, kakor na podeželju. Predvsem pa v mestu. MARIJA BOGATAJEVA: Vesela in srečna sem, da sem dočakala ta srečni trenutek. JANKO COTIČ: Prvi maj 1945 in današnji dan sta največja dogodka v mojem življenju. JOŽKO PAHOR: Bil sem prisoten pri otvoritvi Kulturnega doma v Trstu, pred 17 leti. Danes je tak svečan dogodek tu v Gorici. Upravičeno smo lahko ponosni na to pridobitev. tako Slovenci v Gorici, na Krasu in v Laškem. Upam. da bo Kulturni dom pomenil ne samo materialno, ampak tudi duhovno obogatitev. LUDVIK ČOTAR: Vzhičen sem, Kroniko sinočnje otvoritve Kulturnega doma v Gorici so sestavili novinarji Gorazd Vesel, Marko VValtritsch in Vlado Klemše. najraje bi se zjokal. Neverjetno sem zadovoljen. SLAVKO ŠTEKAR: Težko .je bilo graditi, prizadevati si bomo morali, da bomo to pridobitev znali in uspeli ohraniti. Koliko naporov in težav je bilo treba. Lahko rečem, da smo s težko borbo ustvarili pogoje, da smo prišli do kulturnega doma -. I ■ ELO MERKUžA: Dom izgleda precej lepši, kakor sem si predstavljal. Skoda, da tudi zunanji iz-gled ni tako lep. LUIGI BLASIG: Sem globoko prizadet. Ob igri so mi prišle pred oči ponovno vse tiste stare zgodbe in pripovedi, ki sem jih slišal iz ust svojih staršev. Navdušen sem in ponosen obenem nad tole pomembno pridobitvijo. . MILADIN ČERNE: To kar smo čakali toliko let, je končno pod streho. Upam, da bo služil predvsem mladi generaciji. RUDOLF SAKSIDA: Zelo lepo se je razvijalo. Upam, da bo dom res prevzel tisto povezovalno vlogo med jslovensko in italijansko kulturo, med Slovenci in Italijani v Gorici. LJUBKA ŠORLI: Današnji dan pomeni zelo velik dogodek za nas goriške Slovence. Upam, da bo Kulturni dom služil svojerhu namenu v nedogled, predvsem pa upam in si želim, da bo znala to dobrino ceniti naša mladina. Ta zavest naj jo še bolj navduši za slovensko prosvetno in kulturno dejavnost na sploh. NEREO BATTELLO: Odločilen mejnik v zgodovini Gorice in zgodovini odnosov med Slovenci in Italijani. MARJAN DEVETAK: Nedvomno gre za izredno pridobitev, tako na kulturnem kot na športnem področju. FRANC GRILJ: Boljše kot tako ne bi moglo biti. STANKO MARUŠIČ: Krasno, odlično! Kaj takega na Goriškem ša nismo doživeli! Glede današnjega programa mislim, da bi ga moral videti prav vsakdo. EMIL VALENTINČIČ: Lahko izrazim polno zadovoljstvo zaradi pridobitve novega kulturnega in šport1 nega središča. Slovenci s tem spet dokazujemo svojo prisotnost, novi kulturni dom pa pomeni nedvomno tudi obogatitev za mesto Gorico. MIRKO PERIC: Velik praznik, zgodovinski dan, praznik vseh nas. VILKO FAJT: Pred tolikimi leti sem na nekem posvetu vprašal, kdaj bodo imeli tudi v Gorici svoj kulturni dom. Odgovor je bil, da čez kaki dve leti. Res, bilo je treba počakati kar precej več, a kljub temu sem zelo zadovoljen, da j« kulturni dom zdaj odprt. SALVATORE VENOSI: Nekaj e-dinstvenega in lepega. Mislim, da nam bo to res ostalo v srcih, da bomo delali z večjim zanosom. VANKO DELPIN: Popolno zado-ščenje. ~ MILAN DEVETAK: Dom pomeni veliko pridobitev predvsem za mladino. Končno bomo tudi mladi imeli svoje prostore, svoje središče. lipam le, da ne bo nevoščljivosti in podobnih negativnih pojavov. IVAN HUMAR: Seveda sem zadovoljen, čeprav ne popolnoma. Mislim, da bo dvorana premajhna za pomembne prireditve. EDI MALIGOJ: Zdi se mi skoraj neverjetno. Presenečen sem nad prisotnostjo tolikih predstavnikov italijanskih oblasti. Vsekakor gre za vehkanski dogodek. Težko bomo še doživeli kaj podobnega. Mislim, da si bomo morali prizadevati za sožitje, to kar je bilo danes tudi v govorih poudarjeno. Dom naj bi služil tudi pripadnikom večinskega naroda. tiiiiiniiiiiiiiiHi!iiii,ii,imi,i,iiiiiiti,iiIM,f„i„iMi„,t,tl,lt„t,iiMlllllllllllllllll|ltl|)lt|t||ll|f|t||tMmtHn||||||)|ltl|||mi||||m||m|Mmt|1||)||||t|||||||||||||||||'||mtt|n Smrtna nesreča v Tržiču Za posledicami hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj, okrog 12. ure v križišču Ulic Galilei in Parini v Tržiču, je umrl 55-letni Saturnino Buttignon iz Ronk, Garibaldijeva 7. V njegov avto znamke panda je silovito trčil avtobus medobčinskega prevoznega konzorcija, ki je vozil iz četrti San Polo proti mestnemu središču. Težko vozilo, v katerem sta bila le dva potnika, ki pa v nesreči nista bila ranjena, je upravljal 42-letni Guido Righi iz Tržiča, Vicolo Desseni-bus 4. Vse okoliščine hude prometne nesreče še niso znane, vendar izgleda, da je Buttignon menda zapeljal v križišče, ne da bi upošteval znaka o prednosti. Ob trčenju z avtobusom je avtomobil odbilo nekaj metrov stran, pri tem pa so bili poškodovani tudi tri parkirani avtomobili. Iz razbitin pande so reševalci s težavo izvlekli hudo ranjenega But-tignona, ki pa je že med prevozom v tržiško bolnišnico podlegel poškodbam. Spremembe na avtobusni progi št. 1 Ob Andrejevem sejmu v Gorici, ki se bo letos pričel šele 5. t.m., bodo deloma spremenili tudi vozni red mestnih avtobusov na progi št. 1. Avtobuse bodo od 5. do 8. decem- bra preusmerili na Mamelijevo ulico. Občinsko podjetje nadalje obvešča, da bodo avtobusi v ponedeljek, 7. t.m., vozili po običajnem urniku, medtem ko bo v torek, 8. t.m, veljal praznični umik. Palčičeva razstava v avditoriju V torek, 1. decembra, ob 18.30, bo v goriškem avditoriju odprta razstava slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev s pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave. Razna obvestila Na sedežu sekcije KPI »Spazza-pan* v Škabrijelovi ulici 42 bo jutri, v nedeljo, 29. novembra, ob 9.30, redni kongres te sekcije. Po poročilu tajnika Oliviera Furlana bo sledila razprava, izvolili bodo tudi člane odbora sekcije. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. Koncerti V avditoriju bo jutri, ob 11. uri četrti koncert iz serije nedeljskih matinej. Nastopi komorni orkester «Rodolfo Lipizer*. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, UL Terenziana, tel. 44 387. Corrca VERDI 17.30-22.00 »Nudo di don-na». E. Giorgi in N. Manfredi. Barvni film. CORSO 18.00—20.00 »Pierino contro tutti*. A. Vitali. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Pornoeroti-che fantasie di Justine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Storie di ordinaria follia*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Piso piše llo*. /Voivi Carico m okolico SOČA 18.00—20.00 »Labirint*. Francoski film. 22.00 »Terezino telo*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Jastog za zajtrk*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Zakaj bi lagal*. A-meriški film. POGREBI Danes v Gorici, ob 12. uri Teresa Berlot vd. Grusovin iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno goriško pokopališče, ob 13.40 Jožefa Terčič vd. Žnideršič iz glavne bolnišnice v Števerjaa. HARMONIKARJI TRŽAŠKE GLASBENE MATICE NA TEKMOVANJU V ANCONI MILIČ NAJBOLJŠI MED NAŠIMI POSAMEZNIKI DZS 61U00 Ljutliarto Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st vis 43 nun) 27 000 lir Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300 soža lO 400 lir zo mm višine v sirim 1 stolpca Mah oglasi č00 lit beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi i2 vsen drugih dežel v ltali|i pri SPI. 1 1 član italijanske |j Izda i8 W ^ zveze časopisnih« in tiskaf^T ‘ 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov F1EG OB 29. NOVEMBRU, OBLETNICI ZASEDANJA AVNOJ V JAJCU PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V JUGOSLAVIJI NA REKI ODPRLI OBNOVLJENO GLEDALIŠČE Gledališče Ivan Zajc je bilo zaprto 12 let - Podelili nagrade AVNOJ BEOGRAD — Pred dnevom republike proslavljajo po Jugoslaviji bližnji praznik s številnimi delovnimi zmagami in proslavami ter podelitvami odlikovanj. Osrednja ljubljanska proslava je bila včeraj v proizvodni dvorani Avtoopreme v Saturnusu, kar je bila hkrati tudi proslava ob 60-letnici Saturnusa. V Trbovljah so včeraj odprli proizvodne prostore delovne orga niz.aei.je IPOZ. nove tovarniške objekte pa so predali namenu tudi v številnih drugih krajih po Sloveniji, med drugimi Slovinovega v Brežicah, poslopje nove tiskarne v Ptuju, v Idriji prostore nove tovarne Gostota, odprli pa so tudi številne nove kulturne domove. Včeraj so v Beogradu razglasili letošnje dobitnike nagrad AVNOJ, ki jih vsako leto podeljujejo v počastitev 29. novembra, praznika republike. Letošnja nagrajenca iz SR Slovenije sta akademik profesor Ivan Vidav, ki je nagrado prejel za področje matematičnih znanosti, ter organizacija združenega dela Krka, tovarna zdravil Novo Mesto. REKA — Dan - republike, 29. no vember so včeraj še posebej slove sno in tudi delavno proslavili na Reki, kjer so ob tej priložnosti ponovno odprli gledališče «Ivan Zaje*. Po dvanajstih letili so namreč od prli vrata popolnoma obnovljenega znamenitega reškega kulturnega središča, ki so ga zgradili pred 96 leti. S petletnim samoprispevkom reškega prebivalstva so temeljito obnovili stavbo gledališča in tudi notranjo opremo. Slovesnosti ob tem pomembnem dogodku za celotno reško območje su začele že zgodaj zjutraj in so se nadaljevale pozno v noč. Delegacije družbenopolitičnih organizacij, ob činske skupščine in JLA so najprej počastile spomin na osvoboditelje mesta s polaganjem vencev na spomenik žrtvam iz druge svetovne vojne. Nato so se zbrali na trgu pred gledališčem, kjer je pred.sed nik samoupravne interesne skupno sd za kulturo občine Reka. Žarko Trbovič spregovoril o zgodovini gle dališča in o njegovi vlogi pri ohra njevanhi in opla.ievanju kulturnih tradicij Kvarnera. Po tem slavnost nem govoru je v atriju odkril bronasti kip reškega skladatelja Ivana Zajca, po katerem je gledališče ime novano. 2.24 m visoki kip je delo kiparja Belizarja Bahoriča. Dolge vrste Rečanov so si nato ogledale obnovljeno kulturno središče in so zasedle vse bližnje ulice iil trge starega mestnega središča, k cr so ob tej priložnosti namestili večje število odrov. Na njih je celo popoldne nastopalo več kot 3000 izvajalcev iz vseh občinskih kulturnih in športnih društev. Svoje znanje so predstavili šolski kulturni krožki, folklorne in dramske skupine, pev ski zbori, športniki pa so se pomerili v nekaterih panogah. Uradna svečanost ob odprtju prenovljenega gledališča se je začela pozno popoldne ob prisotnosti števil nih uglednih gostov iz vse Hrvaške. Po slovesnem govoru predsedni ka občinske skupščine, Vibama Mulca je bil na sporedu glasbeni reci tal ».Prolog fluminensis*, ki sta ga prav za to priložnost napisala reška pesnika Zvane Črnja in Ljubo Pave šič, uglasbil pa ga je skladatelj Bo ris Papandopulo. Program so pripravili hrvaško in italijansko reško gledališče, opera in številni pevski zbori. Ta program bodo ponovili v naslednjih prazničnih dneh. EVELINO KLARICH REKA — Jugoslovanska plovna družba Prekookeanska plovidba bo prihodnjo turistično sezono okrepila povezave med Italijo in Jugoslavijo z novim trajektom «Njegoš*, ki bo tedensko povezoval Dubrovnik z Barijem. LONDON — Britanska socialdemokratska stranka ima svojega pr vega predstavnika v parlamentu. Njena kandidatinja in bivša prosvetna ministrica Shirley Williams je namreč zmagala na dopolnilnih volitvah v volilnem okrožju Crosbv, v predmestju Liverpoola. Optimistična izjava vodje delegacije ZDA na pogovorih v Ženevi ŽENEVA — V Ženevo je včeraj dopotovala ameriška delegacija, ki bo pojutrišnjim začela pogovore s predstavniki Sovjetske zveze o evropskih strateških raketah srednjega dometa. Voditelj ameriške de legacije Nitze je ob prihodu na ženevsko letališče izjavil, da «današ-nja stopnja zaskrbljenosti in potreb, da se utrdi mir, daje ZDA in SZ vse razloge, da bodo iskrene v svojili prizadevanjih za omejevanje jedrskega orožja*. Veleposlanik Nitze, ki je že sodeloval na pogovorih med velesilama o omejevanju orožja, je tudi dejal, da obstajajo stvarne možnosti za dosego poštenega, pravičnega sporazuma, izvajanje katerega bo mogoče nadzorovati. Tak sporazum bi liomeml začetek novih odnosov med Vzhodom in Zahodom in bi od ločno prispeval k utrjevanju miru in stabilnosti na svetu. To pa je po mnenju voditelja ameriške delegacije tudi želja Sovjetske zveze. Danes bo v Ženevo dopotovala še sovjetska delegacija, ki jo bo vodil Kvitsinsky. PESCARA — Finančni stražniki so kaznovali lastnika neke restavracije v Pescari na 752 milijonov lir globe zaradi nepravilnosti pri izdaji kar 3.800 davčnih potrdil. TEHERAN — Najmanj ena oseba je izgubila življenje, več pa jih je bilo ranjenih v bombnem atenta tu v središča Teherana. Neznanci so peklenski stroj namestili med neko bencinsko črpalko in veleblagovnico na ulici, ki je bila že večkrat prizorišče atentatov in spopadov. Prejšnji torek so v podobnem atentatu na železniški postaji bile ubite tri osebe. ŠTIRI BOMBE EKSPLODIRALE V MERANU, ENA PA V BRIXNU Val atentatov na Južnem Tirolskem pred začetkom kongresa Volkspartei Nobene žrtve in neznatna materialna škoda ■ Bombe najbrž postavili nemški skrajneži BOČEN — V noči od četrtka na petek je meransko prebivalstvo prebudil odjek štirih peklenskih strojev. ki so eksplodirali v piav to likih različnih krajih mesta. Bombe niso terjale smrtnih žrtev ali ra njencev in tudi materialna škoda ni bila velika. Prvo bombo so atenta tor ji namestili pred vojašnico »Savni a cavalleria». Tudi drugi neklen ski stroj je bil uperjen proti vojakom, saj je eksplodiral na dvori šču nekega stanovanjskega poslon ja. kjer živijo podčastniki z družinami. Tretji cilj atentatorjev ie bila neka zapuščena zgradba, bivša lasi neke italijanske zadruge, četrta bomba pa ie prizadela neko ljudsko stanovanjsko poslopje. Bomba ie eksplodirala tudi v Brisnu. Izbira ciljev priča o tem, da so atentate najbrž pripravili oripad niki kake nemške ekstremistične skupine Pogojnik je vendar nt.ien. ker je teroristična organizacija «Ti-rol* v dosedanjih atentatih vselej urevzela odgovornost za svoia zlo tinska dejanja. Tokrat na ni za sedaj nihče prevzel očetovstvo nad atentatom. Preiskovalci menijo, da ie treba nov val nasilja v Meranu pripisati dejstvu, da se danes v tem mestu pričenja kongres nemške južnotirol-ske ljudske stranke Volkspartei. Kot znano se bodo delegati na kongresu spoprijemali z zahtevo po samoodločbi, ki prihaja iz vrst reakcionarne skupine «Siidti-roler heimatbundv. Vodstvo stranke pa se nasprotno namerava pogajati z rimsko vlado, za uresničenje južnotirolskega paketa. Včerajšnje atentate .je tore.i moč tolmačiti kot neposredni pritisk na kon •greš med dosedanjim vodstvom in pobudniki priključitve avstrijski državi, seveda v prid slednjih. Začetek šestega plenuma CK PZDP VARŠAVA — Včeraj zjutraj se je v Varšav’ začel šesti plenum CK poljske partije, ki je namenjen nalogam partije v sedanjem kriznem gospodarskem in političnem polo ža.ju in še posebej uresničevanju gospodarske reforme. V uvodnem poročilu, o reševanju gospodarskih težav je ministrski predsednik Ja- VATOVeC fj? Si UL. MACHIAVELLI 28 TRST-TEL. 69076 ruzelski med drugim napovedal, da namerava na prihodnji seji sejma začeti postopek za sprejem zakona o omejevanju pravice do stavne. Za njim je podrobneje analizirat sedanje ležave poljske družbe član TRŽAŠKI DNEVNIK S TISKOVNE KONFERENCE NA DOLINSKI OBČINI Cesta od Bolj unča do zavetišča Premuda zaprta ob praznikih in predpražnikih Omejevanje prometa na območju Glinščice sovpada s širšim načrtom za učinkovito zaščito te prelepe in ekološko dragocene doline Cesta, ki pelje s trga v Boljun-cu do planinskega zavetišča Premuda bo zaprta vsak praznik in predpražnik; danes pa bo prvi dan. ko ne bodo mogli ljubitelji Glinščice z avtom do zavetišča. Ukrep dolinske občine so obrazložili župan Edvin Švab, podžupan Marino Pe-čenik in odbornik Stojan Sancin na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v sejni dvorani dolinske občine. Župan Švab je dejal, da se zanimanje za dolino Glinščice stalno veča, ob sobotah in nedeljah je obiskovalcev toliko, da s parkiranjem avtomobilov zavirajo odhod in dohod vaščanov, ki stanujejo na cesti med Boljuncem in zavetiščem Premuda (za stanovalce bo cesta seveda odprta). Poseg občine pa se nikakor ne omejuje na neko praktično potrebo, ampak je okvirjen v širši načrt za omejevanje prometa na območju doline Glinščice. Zaprtje ceste je le prvi korak, ki ga je občina storila tako. da je pred Boljuncem na mostu preuredila bivše odlagališče materiala v parkirišče. Vaške ceste so opremili tudi z novimi obcestnimi znaki, ki bodo urejali promet. Ukrep želi torej v bistvu olajšati ljubiteljem prelepe doline sprehode; namesto zmešnjave, bodo obiskovalci s kilometrom hoje več prišli v naročje Glinščice brez prerivanja in zastojev. Župan Švab je nato spregovoril o preureditvi ceste, ki, pelje od Hrvatov v Botač. Cesto bodo odprli spomladi, namenjena pa bo le nujnemu prometu (gasilcem, rdečemu križu, prebivalcem Botača itn. podobnim) vsem ostalim osebnim vozilom pa bo strogo zaprta; dovoljena bo ie za pešce. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil nadalje govor o bivši železniški progi, ki pelje po dolini Glinščice. Švab je dejal, da bi bila najboljša uredi- po lit bi roja. Marian VVozniak, ki jejtev vprašanja ta, da bi ostala že-obtožil »skrajne sile Solidarnosti*, leznica pešpot, dokončna odločitev da nadaljujejo S svojim protivisd j mora pa še pasti, saj ostaja od-nim delovanjem in s podpihovanjem prta vrsta vprašanj, eno izmed takš-stavk onemogočajo uresničevanje nih je lastnina proge, ki je še ve-programa za izhod iz sedanje krize, dno v rokah železnice. Švab je tu V Vatikanu pa se je včeraj izve poudaril, da si dolinska občina ni-delo, da so poljski škofje potrdili kakor ne lasti Glinščice, ampak sku-obisk papeža Janeza Pavla II. na ša najti najustreznejše ukrepe za Poljskem za prihodnji avgust. I zaščito doline v sodelovanju vseh, Cvetic Cc Trg S. Giacomo 3 ..m še polnodrt artikle^ PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ AKONTACIJE IN BREZ MENIC ki jim je ta problem pri srcu in ki pri tem lahko pomagajo. Omejitev prometa, načrti za druga, nova parkirišča izven doline, urejevanje pešpoti, pa niso posegi brez dalekovidnejših načrtov. Kot je znano je bil letos spomladi pod pokroviteljstvom UNESCO velik simpozij o dolini Glinščice: takrat se .je izrisala zamisel, da bi dolina Glinščice postala rezerva biosfere MAB. Ta zamisel je dobila še večjo težo, ko je o njej v imenu dežele F-Jk govoril Edvin Švab na mednarodni konferenci o ekologiji v praksi, ki je bila v Parizu septembra letos. Predlog o ustanovitvi come MAB ima torej mednarodne razsežnosti. Za predlog je zainteresirana tudi Jugoslavija. saj meja ne deli celovitosti Glinščice. Že na zasedanju v Dolini so bili prisotni jugoslovanski znanstveniki, o vprašanju pa je bil govor tudi na srečanju mešane skupine za varstvo okolja dežele F-Jk in SR Slovenije, ki je bilo 20. tega meseca. O načrtih, pa tudi o tem. kaj pomeni cona MAB smo pisali in bomo še pisali, za sedaj pa moramo poudariti, da je dolinska občina že pričela s konkretnimi koraki. Eden izmed teh korakov je prav zaprtje ceste, ki pelje iz Boljun-ca do zavetišča Premuda. Ureja- nje parkirišč in omejevanje prom*-ta v dolini pomeni prve nujne korake za ekološko zaščito Glinščice. Župan Švab je poudaril, da bodo kršilci prepovedi strogo kaznovali, hkrati pa je pozval množična občila in vse, naj sensibilizirajo širšo javnost glede zaščite Glinščice. Saj je pravi odnos posameznika do okolja največje jamstvo, ki ga nobena globa ne more nadomestiti. Mali oglasi OSMICA pri Ivanki v Borštu. Toči belo in črno vino. ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (MO) 571-468. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83-382. NA KRMENKI prodam zazidljivo zemljišče — 1200 kv.m. Telefon (040) 828866. PRODAM enkrat rabljene smučarske čevlje tecnica štev. 5,5 (36 -37) po polovični ceni (32.000 lir). Telefon (040) 413026. PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 po ugodni ceni. Telefon (040) 212859 DIAŠ prosti čas? Hočeš zaslužiti kaj več? Telefoniraj na štev. (040) 200150. ZA LANSIRANJE zelo donosnega artikla iščemo zastopnike za Furlanijo Julijsko krajino. Zahteva se minimalen kapital. Telefon (040) 200150. MLADENIČE in mladenke išče podjetje za nekajurno delo v jutranjih urah, Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. M on tecchi 6 - (MO) 794672 interno 28. od 8. do 13. ure. PODJETJE s pohištvom išče specia liziranega delavca za namestitev pohištva in vajenca za mizarsko stroko po možnosti z vozniškim dovolje njem. Ugodni finančni pogoji. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 pod šifro »Pohištvo*. MODE VALENTINA obvešča cenje ne odjemalce, da ima na zalogi nove jesenske in zimske modele po ugodnih cenah. Obiščite nas. PEČ na drva in premog znamke vvarm morning 1,11 rabljeno sa- 27. 11. 1981 Ameriški dolar 1188,- Kanadski dolar 1005,- Švicarski frank 667,- Danska krona 163,— Norveška krona 202,— Švedska krona 215,- Holandski florint 486,- Francoski frank 210.- Belgijski frank 28.- Funt šlerling 2300.— Irski šterling 1.800,- Nemška marka 532,- Avstrijski šiling 75,75 Portugalski escudo 16,50 Pezeta 11.50 Jen 5,— Avstralski dolar 1.250,- Drahma 16.-: Debeli dinar 25,50 Srednji dinar 25.- Mali dinar 25,- n MEDENINA IN KERAMIKA PRI: INTERFORM INTERFORM S.r.l. T R S T - Ul. Rossetti 22/23 Ul. Stuparich 18 - Tal. 755-130 GRADEŽ - Ul. Ors*ra 1 • Tal. (0431) >2-709 telefon (040) 7946 72 mo eno leto prodam. Telefon (040) 220363. PRODAM kmečko hišo potrebno popravila s 70 000 kv. m terena. Voglje (pri Dutovljah). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montechi 6. pod šifro (»Kmečka hiša*). SLOVENSKO kulturno društvo potrebuje rabljeno opremo za društvene prostore (omaro, mizo. pisalno mizo itd.). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Rabljena o-prema*. V PREDMESTJU Gorice prodamo novoopremljeni pisarniški prostor — velikost 160 kv m. Telefonirati vsak popoldan na št. M81/ 32-851. PRODAM ford transit - diesel v dobrem stanju. Telefon 040/417498 V LJUDSKEM VRTU - Ul Pe trarca v Gorici pri Antonu Dru fovki dobite po najnižji ceni. bo žična drevesca s koreninami ali brez, od i metra do 15 metrov visoka. Obiščete ga lahko tudi na domu v Grojni št. 1, tel. 0481 - 3*1220 PRODAM skoraj novo harmoniko 80 basov, sedem registrov znamke seandali. Telefon 040/229246. PRODAM opel ascono 1200 • štiri vrata, letnik 1978. prevoženih 36.000 km, oranžne barve s priključkom za prikolico ter ojačenimi blažilci. Ogled; Doberdob, Tržaška 18. PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu; 2 sobi, kuhinja in kopalnica Telefonirati popoldne na št. 70143. Posvetovanje deželnih vodstev PSI in PSDI V navzočnosti socialista La Gan-ga in socialdemokrata Coliia. ki sta na vsedržavni ravni v teh dvelt strankah zadolžena za vprašanja krajevnih ustanov, se je včeraj pd-vil sestanek deželnih vodstev KI in PSDI. Iz skupnega sporočila 9 srečanju izhaja volja obeh strank, da se tudi v Furlaniji - Julijski krajini utrdijo soglasja med vsemi strankami demokratičnega loka, socialističnega in laičnega, z namenom zajamčiti čimbolišo in čim trajnejšo upravljivost krajevnih ustanov. V prihodnjih dneh se bodo Dosve-tovanja PŠI-PSDI nadaljevala na krajevni ravni. V skupnem doku-, mentu ie med drugim še rečeno, da se obe stranki zavzemata za trajno in učinkovito zavezništvo v reševanju krajevnih stvarnosti, in to še posebno v luči bližnjih volitev v naši deželi. Božične in novoletne voščilnice naj občani odpošljejo čimprej Poštno ravnateljstvo se priporoča. naj občani čimprej poskrbijo za odpošiljanje voščilnic in morebitnih darilnih zavojev ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih. L* tako se bo mogoče izogniti preobremenitvi poštne službe z omenjenimi pošiljkami, takšna preobremenitev pa bi seveda povzročila dokajšnje zamude v razpošiljanju razglednic, pisem in drugega. • V torek in sredo se sestane deželni svet. Proučil bo predloge o vnosu popravkov v notranji pravilnik skupščine. Letošnje delo deželnega sveta se zaključi v četrtek, 17. decembra, ko bo na dnevnem redu proračunska razprava. ORGANIZACIJ, BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO PRIMORSKEM DNEVNIKU sprejemamo Na oglasnem oddelku, Ulica Montecchi 6 • Tel. 794-672 do 5. decembra 1981 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave PRIŠEL ČAS BO KROG BOŽIČA... Z Miklavževimi knjigami Tržaške knjigarne v praznični mesec, da ne bo otroštvo vaših malčkov pusto V Miklavževi vreči naj se najde tudi knjiga, ki pustil na sejmih pri sledečih društvih: jo je KD SLOVAN - PADRIČE (danes in jutri) KD PRIMOREC - TREBČE (jutri, v ponedeljek in torek) KD VESNA - KRIŽ (danes, jutri in v ponedeljek) KD TABOR - OPČINE (v četrtek, petek in soboto) Na Goriškem pa je praznična knjiga na razpolago danes in jutri v Sovodnjah. POHITITE NA KNJIŽNE SEJME, SICER SE BO MIKLAVŽ UŽALIL! MIKLA V Z PRIHAJA H — IGRAČE ZA OTROKE -ZA MAMICE — GOSPODINJSKI PREDMETI PRI UNUSSI Proseška ulica 13 OPČINE