glVsIl& slovenske narodne1 podporne jednote IU., sobota, 29. oktobra (October 29), 1927 Žtlizalifcl iavtraž ^^ ■T""" izpfcH m mM Pridobili so tovmrtte v «kraju Fremont sa «tavko. RodvAi delegacija ponetlla governer-ja in on je prevsel ulogo posredovalca. Magnatje * Novi Mehiki s» v «line« strahu, da «e Atrajk raaftiri tudi tja. Denver, Cola, 28. akt — JSo-verner Adams jo dano« povabil magnate premoga v Coloradu na konferenco k rudarji. Governer je dejal, da sicer noče imeti o-pravka z organizacijo I. W. W., toda rudarsko delegacijo, ki ga je včeraj obiskala, je priznal kot posamezne predstavnike stav-kujočih rudarjev. Governer danes priznava, da je 9000 rudarjev v stavki in položaj je resen. Denver, CekK, 28. okt—Pi-ketna kampanja stavkujočih rudarjev v severnem delu države Colorado je uspela. Okrog 800 stavkarjev je včeraj obiskalo 200 milj oddaljena premogovnike v okraju Fremont in ondotnf rudarji so se takoj pridružili stavki. Delegacija devetih stavkujo-čih rudarjev je včeraj obiskala govemerja Adams* s proinjo, da posreduje med organizacijo in magnati premoga. Delegacija, ki je pokazala pooblastilo, da zastopa rudarje, je povedala governer ju, da rudarji zahtevajo jacksonvillsko mesdno lestvico, boljše delovne pogoje in tehtni-čarja pri vsaki jami. Governer je odgovoril delegaciji, da bo storil kar more. Denverski listi poročaj« o prvih večjih nemirih v stavkovnem oleblM" Pri premogovniku Delagua so deputiji aretirali več plk«tov, ki so se spopadli z rudarji, ki se nočejo odzvati pocivu na štrajk. Devetnajstletna Amelia Sablick je vodila pikete. Listi nadalje poročajo o dveh činih sabotaže, ki ju seveda obešajo na pleča stavkarjev. Medtem je prišla vest, da so lastniki rovov v Novi Mehiki v velikem strahu, da stavka doseže tudi njih. Bri jao «e obrnili na governerja Dillona, ki je po-Rlal trinajst oficirjev državne milice v kraje ob coloradski meji, da preiščejo položaj in mu poročajo, če ja v teku kaka agitacija med rudarji. V bodočem kongresnem zasedanju pred krti predlogo aeaat«. Washington, ri Brown, zaviral 'er« Marqtaftte i hudo poškdttovaa nezgodi. Za SVOjl bo dobil čenta rulbe. Najvišj« klonilo reslvijo e , ega mlchlganakei e izreklo naaprot porotno aodlšče, 1 , C—Charles tki vodja na tanici, j« bil pri železniški t poškodbe ne od ' železniške sodišče je od-jlloka najvii-b sodišča, ki no sodbo, kot [i mu je pri- fikaAkt strokovnjak poroča, da ne ruda oinsv« Is giobočine Hto čevljev. New York. — Novi in uspešni eksperimenti z radiom, ki so velike važnosti zs rudarstvo, so pri Al i na dsn 27. t. m. ns zborovanju rudniftkih inženirjev v New Yorku. Ciksški profesor Max Mason j« poročal, da je z radioai>aratom poiskal lile rude globoko pod zemljo. Poslal je ' dejx AoV v zemljo in ruda se je "oglasila" iz giobočine sto čev-Uev. In ne samo to, da ruda P°ve» kje ae nahaja, temveč o-znali tudi, kakšna ruda je. <>reen noče vina, saaso piv«. Seattle, Wash. — Willism Green, preds«dntk Ameriške de-'«vke federacij«, j« v četrtek rekel tukaj sl«d«č«: "V naši resoluciji, ki j« >ils spree j ts na konv^iciji v Los Alig«l«su, ni omenjeno vino. Rečeno tudi nI, »Hjčemo odpraviti 18. aroend-Mi hočemo Is pivo in r* vizijo VoUtcadovega zakona." Orkvtn« selata sastraplts 88 fltMk. Kdwardsvilk, III. — P«tiatri- ' **nsk j« obolelo na sa- *tr,Ji>ljenju, ko so v sr«*> zve-* k okel jo solato na cer-i ^bsvi v ten mestu. Chicago. — Melinds LUherd js proails sodnlks Francis Alle-grettijs, nsj polije njenega si-ns v zapor. k#r j* ukradel neki avtomobil. Sodnik je želji u-stregel In je obsodil fsnts ns «jI no Isto v pobob*evalnko. Mati js povedala pred sodnikom, da nik "Délave«' pa Atisnil interese in nas zanesljivo infor PROSVE glasilo ilotpH» wabopwi poppoph ~~LA¡mmiA SLOVEWMH MABOPWa poppoluf» CMM OflMOT P« — Naroénin.: WtoJ-n. W.T. (tov« Chiefs) »«^»Jf'^0," pol but Chicas« * C\cw fIM as 1st* H.7» se prt tau, i» sa mm »t to |9.00. ____- "PtOSVBTA" Ai *5T-#f •THE EN LI 10 so Wll fcrilovl deputiji In ruoarji pricu—^^ «a obeh ■t«. I poroto. Med obtoženimi ni bil noben Šerifov depi*l h oMinitvu p. bi bilo s tem ipak obtoženih je bil6 168 stavkarjev in onih, ki so £ u,^no. Ako pomialkno X -t__p^ai aMa^k hiln rsdi umora. koliko truda vzame naučiti se i-| 1 1 "■' Piše Ivan simpaUairall Precej obtožb je bilo radi umora. —-——------ , . .. je okoli deset tisoč rudarjev prizadetih zaradi stavk« in priporočljiva. Na ta način bi ime-k, pijemo tudi o svobodi, kompanije izvajajo proti rudarjem ravno tisto taktiko, u priiiko v drugič prisostvovati vem, ^o lei Je skoraj zalas podobna taktiki izza leta 1913. Zato igri. To naj \>l vzeli merodajni to RVobodo. pa organizirani delavci resno vprašujejo, ali pride zopet I faktorji resno v poštev. \onlm, w s do krvoprelitja v državi Colorado. Ali kompanije res smejo uganjati, kar hočejo in ni nikogar, ki bi jih pozval na odgovor ali jim pa zabranil tako početje? Sobratski pozdrav! — A. V. AU PRIDE ZOPET DO KRVOPRELITJA V DRÄAVI COLORADO? "Hrbtenica" v Conemaughu. Pa. — V soboto t m. smo imeli priliko občudovati krasno delo našega ameriškega avtorja brata Ivana Mbleka, ki Je v igri naslikal živ-IJenje slovenskega ameriškega premogsrja bolj iivo, kot bi ga umetnik a svojim čopičem. Igro-kaz Hrbtenica' je popolen posnetek realnosti, kar pokazuje, da avtor igre globoko razumeva stališče sk>ven«kega premogar-ja. Poleg tega je Hrbtenica' ponos za članstvo Slovenske narod- duhu. Bil je podučijiv oče'svojim boardarjem in svoji družini. Skoro bi rekel, da mu ni bilo pa-ra; vseskozi si je ohranil zavest si pravzaprav mislijo Tisk je svoboden le ga plačajo. Poznam ljudi, ki M silno radi iadajali liste in knjige; pá ne morejo, ker uimaio denarja, tompani-ja, ki izdaja čikalko 'Tribuno", ogromnemu stolpu podobno tiskarno in milijone v bU¿ajni> Chicago, ID.: -ltlskaJ1Je ^8eh m<«oíih id,jot" VESTI a Odgovor urednika "Delavca". New Waterford, JJ. C. Cana- da'je on Ves star nad Šestdeset I Naznanjam vam, da sem vaše let in razlaga svoji Kati, da jo P*no z dne 4 oktobra kakor ima še vedno rad, ko je bil še tudi nekaj iztisov "Delavca mlad, povdarjajoč v notranjskem prejel. Na tem mestu vam na dialektu ter opominjajoč: "Saj kratko odgovarjam: jaz imam vse rad itd." Njegovi Kar se tiče tistih I«),000, stev. Svoboda tiska se meri po $epu. Čim večja je mošnja, toliko večja je svoboda. Moje vrstice v temle kotičku se tiskajo vsak dan, svobodno se tiskajo toliko časa, dokler na- Če bi ne , m poi za c»nwv« .».v« Rudarska stavka v državi Colorado izza leta 1913- I ne podporne jednote, ker je agi- 1914 nam je še vsem v spominu. Dobro se spominjamo ludlovvskega masakra,4ci so ga povzročile kompanije s t svojo trdosrčnostjo. Takrat sta bili ubiti dve ženi in|kazov bi morali uprizarjati med enajst otrok. Pobojniki so streljali kot obsedeni na ru- vsemi narodi, to je med delaV- darsko šoteriiče s strojnicami, dasiravno so bili v njem»kimi sloji, negiede na verska .... in druga prepričanja, otroci in zen$. | pj^ teh vrBtic nl ¿«1 gledat % Takrat so se vršili tajni shodi v hribih jn rudarskih «Hrbtenice," da bi videl njemu naselbinah. Organizatorji so prehajali tajno in ponoči nekaj novega, dasiravno je to za jaz imam vse rad,' to. ' ročniki jdačujejo list. Ce bi ne nastop je imponiral občinstvu katerth t^ite cU ^o piačujočih čitateljev - ako tako, da, kadar* je prikazal.m m * bi ne bilo naročnin* - bi šla odru, so bile oči vseh vanj uprte ^^JZSTSSS^ t*** tiskovna svoboda ra-Boljšega Seljapa bi pa ne mogli ste lahko prepričani, da boj^v- obiti. Njegova maska Je I» U«*» .¡Tfi^JSSfc B* ^dom4ohnoln: dokler perfektna in njegov staa pravi- podporne jednote že vse potreb- ^ en. Mala hiba, ki pa ne ^ lahko tiska nijveč- gpštev, je bil mali zastanek, k* tako da bo prav. Gtavni odbor ga je le malokdo opazil. | naše jednote že več let dobro^^V^; Kati (Mrs. Spendal) je kngl^rbi » jednotino imovino in šila svojo viogo jako dobro, sko- opravlja vse njene- posle o. k. Z&se&^j^ Mjr ss i«- ** hodnje, ako se občinstvo v ame-l jednote ne da kar tako vam za 1U raduje, se mora ona smeha | nos povleči, da bi vam verjelo, vzdržati. Sicer je težko, ^pak ^ jejda^b^J^ Tako TrožijT £iarji ¿M1 in volje, ki 7eÄ5 ^FÄiL'Ä v žep ^^ iNajameš druge, ki si belUojgia-|Tako je velika, da si mori»-** V indirdta sela, rudarji so se zbirali V domovih zaupni- J^^tÄ^ «»^na""deku¿ hčerki pre-| Slovenske narodrtK podporne tov, da ^h niao izvohali^kompanljski vohuni, ali so pa|^7 y^*ftT sem ^d^;^:^ vcMko nasprotnikov, odhajali na tajrta zbiralilča V' prosti naravi. Ce SO orga- vaT ta prizor z navdušenostjo. TOg^ Vnapravila najboljftitkateri bi prav radi diflkredttirali nizatorji prišli podnevu v rudarsko selo, jih je sprejela Kjerkoli je bilo uprizorjena, je ^ ^ bJ fa zamoflo tu bred članstvom gl. odbornike, ko| (Kogar ne «bodejo, ta n« stoka.) vaška policija in jih izgnala iz sela kot hudodelce. ak>venBko dekle' K% V8ak2 1malenk°i ,\ur\n rr.tlih „n 1*vaHp1p krttnnaniip H« ho člani rudar-r v2traJn08t J za.deU svojega srca do razredno zaved- kritizirajo. To pa delajo največ darje, o katerih so Izvedele kompanije, da so mni ruaar ^ igra je priprosU, ne za- , ~ je lmi[lA uko ju- radi tega, ker vidijo, da — ske organ zacije, so postavili z družinami vred iz kompa- Lteva visoke slovenščine, niti no ne*a fleIavca jei2Ta - • 1 --- ~ nijskih hiš na cesto. Vsa ta nasilja niso mogla preprečeti «ahteva koketnih kretenj, am-sUvke. Kolikor bolj so kompanije divjale proti rudar- ff ^ jem, toliko bolj so bili rudarji prepričani, da se lahko bru-| :am^7en^ih d^ talnemu izkoriščanju postavijo v bran le tedaj, ako so or-ji^ prikazuje naše Dolenjce ganizirani v rudarski organizaciji. Ko je bil v mesecu Štajerce, Gorenjce, Notranjce septembru izdan oklic za stavkd, so se rudarji odzvali z Primorce it Rojakom v stari do-producirati. Imovini, ki bi šelell videti svojce V tem obupu so kompanije zbrale veliko oboroženoK^ armado, da udari ob ugodni priliki po rudarjih in tako nico» na 8VOjem domačem odru, t brutalno silo razbije stavko. Šerifi so zaprisegah de- pa bodo imeli popolno aliko po-putije, pa ne zato, da rudarje in njih družine branijo vprečnega slovenskega deUvca v pred Podivjanimi privatnimi g" rSSl razveš Ivo dejstvo vatnimi pobojniki so bili Baldwin-Feltcovi detektivi. Pri- je to da smo johnstownski Slo-šli so s stavkovnega polja v Zapadni Virginiji in drugihUenci bili presenečeni s tem, da krajev. Veselili so se dneva, ko namerijo strojnice na nam je to igro uprizorUa naša rudarje. Jasno je bilo, da mora nekega dne priti do km-fc1^ vega boja. Rudarji so se vpričo tega oroževanja od stra- L^ ^ Miijo Mr> Nograšekiu ni kompanij seveda tudi oborožili, kajti svesti niso bili svo- Ta mladina je današnje aktivno kih. Nevarnost je bila tu, da jih vsak trenotek in iz za-ln sede napadejo najemniki. Prišlo je do spopadov med|gkozl eno^čelrtli^ttofetja, men- najemniki in rudarji. Raldwin-Feltzovi detektivi so hlad- da ni potrebno. Kdor je pred 20, nokrvno ustrelili unijskega organizatorja na cesti V Tri- 15, 10 leti zasledoval naše časo-nidadu. Rudarji so spoznali, ako se ne oborože za ob- Za vsak košček svobode, take ip take, je treba poseči z žep, Dosti svobode je" v ameriški Idosti v banki, bondih ali delnicah, je svoboden, da svoboda kar sije od njega. Se skrbeti &a, kam bi z denarjem. Spk* nI treba nobene vražje skrbi, fe Ne si Izvoliš svobodo konca ... Delavec je svoboden' nela> vec je suženj? Like h.li: Sij lahko dela, kadar in kjer hoče i, pusti delo, kolikokrat hc*\ t» je svoboda! Včasi je res t^ malo zaropotati s štrajkom m včasi boss zapre tovarno ali rudnik — saj ima svobod,,: „ ampak vse to je potrebno v «v* >odni deželi, tdruga' ^ " ^^ r~kx>T Pn»nih stav- dinjeni za napredek in prosveto ^^ ^ M vrni. med slovenskim narodom v A-|u ^ ddo ^ ^tmesečni stavkL mraz in rudarji so imeli obilo opravka, ko so prerisovali irnj^ÄVhT o^vala, s svojimi družinami v šotorih. Prišli Sb dolgi zimpki dne- jn je videla, da so njih moči vi. V teh dolgih dnevih so pa regularni miličarji aapu- izčrpane, je naatopila na n^ih stili vrste in se vrnili k svojemu delu. Te vrste so pa bile mesto in izpolnilavrseli ter vze- spopolnjene s privatnimi stražniki premogovnih pod jet. i ^ ^f**0 §tvenšč^i" nTs uikov. Ta izmenjava miličarjev s privatnimi stražniki presenetila, da smo se vpraševali, premogovnih podjetnikov je blip, tako obftirna, da, ko jf kje so se ta dekleta in fantje naprtilo do masakra pri Ludlowu, so bUi v milici samo le uil» tako samozavestno irnsto-'•..j pati na odru brez vsake hibe v najemniki. {svojem materinem jeziku. Kdo Prilel je napad na šotorišče. Rudarji so svoje šoto- jih je naučil tako živo predoči liMe hrabro branili. Milica, ki je sestala iz privatnih vati svoje roditelje, kadar so bi-strainikov, je Eased* bližnja višine, tako da je s svojimi htrojnicami streljala direktno v šotoriMe. Rudarji >o Lp mudega otroka, ki ^«»J« in videli, kaj jih čaka, ako se podajo. Organisator, ki je bil posluša Ugovor dvojih rodita-ujet, je bil pobit • puškinim kopitom. Dali so mu priliko M«* in navdušenjesvoj»ijitar-uteči, a je bil odiadaj ustreljen. Ko se je dan nagnil h <*™k ^^mauÄ koncu, so viličarji naskočili šotorišče in zažgali šotore. L iB ko pr^ v ¿obo rasumeva-Prihodnji dan so našli dye ženi in enajst otrok sadušenih nja naših principov, bo le s več-od dima v neki kaverni. Jo vnemo nadaljeval nafte dek>. Da se povrnem k namenu Ta maaaker je silno viplamtel rudarje. Spoznali »o, ro*ita: 8Urega boarding boasa da se morajo bojevati ne le za svoje življenj«, ampak tudi Seljana Je igral Tony Urbaa ml. za življenje svojih dragih. Sledile so bitke in spopadi «'»n namjt pokazal, da je rojen InajamnikL V tak bitkah so bila ttfto rudarjev osvoji J^minl mLL* (tZ j, predstavljal v na in premogovniki zapaljeni. Na to je na lice meata dospela zvezna »rmada. Prenehala so nasilna dejanja. i;«xllN'n i k ) starega laž. Ali je treba kaj več? Ali^ more Jerič dobiti eno samo pričo, ki bi hotela javno podpreti meriki ter tudi za sporwumlje. Todo nje med svetovnim pro»etarija-L(|U|U mak) časa na delu. kaj- 1010• Iti pogodba bo trajala samo šest Udeletba je bila sicer povolj- metecev. Potem pa zopet dona, pričakovMi pa je bilo še več, L^ ^ nt bodo lastniki roje. Menda slabe delavske razme-lvov h^j ,x>dpii»aU pogodbe, r«. ki vladajo danes vsepovsod, d»« 7. oktobra se je pri roja-so vzrok, da trpe tudi najko- ku Franku Jeršeku oglasila riatnejše prireditve na svojih u-|itorkUa in mu pustiU krepke-spehih finančno. Iga sinčka, ki je v ponos očetu Ker imamo Slovenei v Johna- |n materi. Dete in mati se po» townu in Conemaughu dve 4vo-1 čutita zdr—a; . flftllaUMl t — rani, v katerih je motnost vprt-|Mary Sopan zarjati igre, M Wk> priporočati, da kadar priredijo naši vrti kla Ce bi ti vadel. Is katmfi vidi Conemanghčataje Igro, da isto ra največkrat prihaja sodba lju-ponove tudi na Moxhamu v «o- keeja, «ari. Milwaukee, Wis., » Jerič plaši člane S. N. P. J. z dokladami radi onih |60,000. Kako to, da ima katoliška jed-nota vsak čas kakšno doklado, pa nima nobene vloge v Zadružni banki? Člani S. N. P. J. imajo sa prismodo a la Jerič mogočen: Hahat • • • Jeričeva besnltev, da je alizem "vse skupaj ena laž", ne dokazuje prav nič. Je-rič lahko dobi koga a svoje strani — če se sam ne čuti - sa javno debato, ali v časopisu, pa mtt da je sodalisem ne le izpeljitev, temveč Mi neizo- sod- okt- bil pH J poltni otrok rojea v MilwaJ ju, je v četrtek na •voje»»] umrl. Dousman je l"! 1st. »taf ■ Minneapolis, Minn.. 2 Adolph Dyplin, ki j* ženo Is usmiljenja, je «J blaznim po psikistrih rekel, ko je bil prijet rsdi^1 svoje bolne lene. da naprosila, naj jo način konte njeno Vsak kapitalistični vi, da je FHOSVIT* iz Jugoslavije kov T LjaMJut, je selo značilna za delavsko gfbanj« v Sloveniji in kaže jasno, da se morajo razmere v pokretu opredeliti. Pekovski pomočniki so delali pri mojstrih po 12, 14 pa tudi 15 in več ur proti tedenskemu plačilu Din. 400 do 500 in pa vsak dan 1 l^g kruha. Moderno urejene lekarne so se držale ve* ali manj gurnik in plačevala točno vsa ska pekarna v Ljubljani pa je edina popolnoma dodržavala gurnik in plačevlaa točno vsa pogojena plačila, dasi je bridko občutila konkurenco manjših pekov, ki so odjemalcem ponujali vse Inogoče ugodnosti. Med pevskimi pomočniki pa je nastalo mezdno gibanje. Zahteve pekovskih pomočnikov Je Prva delavska pekarna v Ljubljani v načelu takoj odobrila, kajti bile so več aH manj upravičene. Po dosedaj veljavnih zakonih v delavskem strokovnem gibanju pomočniki podjetja, ki je odobrilo njihove zahteve, niso stavkali. V Ljubljani pa ae je zgodilo to in sicer vsled — taktike komunistov, k! imajo v Društvu živilskih delavcev precej UPliva. HekovsM pomočniki Prve delavske pekarne so — so mesto na delo — stopili v stavko, čei, da je stavkovnox vodstvo sklenilo solidarnostno stavko, kajti: 'če bo stavka povsod, se bo preje zmagalo." Odlični strokovničar-ji drugih strok so intervenirali, češ, tako se ne sme delati, kajti _ to je dejansko naperjeno proti] vfh obstoju Prve delavske pekarne, ki bo izgubila vse odjemalce, če ne bo pekla; pekovski mojstri bodo pekli sami s pomočjo družine in poslov . . . Strajkujoči so bili gluhi za vsako pametno - besedo. Njih odbor je celo v komunikeju poydaril, da je Prva delavska pekarna pristala na zahteve, ali — pekovski pomočniki niso prišli delat! Ravnatelj pekarne je sklical takoj člane pekarne na posvetovanje tn to z ozirom na poloiaj; ti so sklenili protest p»ati takenu postopanju stavkovnega odbora in pa — da bo sami delali v obrambo lastne pekam«. Odlični delavci v strokovnem Inkretu: predsednik Zveze železničarjev Jakob Kovač, Valentin Vrhunc, predsednik kluba delavskih delegatov /Delavske zbornice Svetek in drugf so se vrstili v pekarni pri delu. Pekovski pomočniki so kmalu izpre-videli, da je nespametno stavkati tam, kjer se je njihovim zahtevam «godilo in so posestih dneh stavke stopili v delo Prve delavske pekarne. Ta jih je sprejela, vendar z ozirom na zjroraj omenjeni protest zahtevala, da se razsodi po nepri-b lanskem razsodišču, ali je tak način strokovnega boja pravlf len in kako naj se branijo produktivne zadruge talci komunističnih intrig. Vso zadevo je Prva delavska pekarna v Ljubljani izročila Zvezi gospodaril ir zadrug, ki je odobrila njeno namero teiv je sklicala razsodile, v katerem naj bodo trije zastopniki Strokovne komisije, trije od Zveze. Predseduje pa naj odposlanec Pokrajinskega odbora Socijalistične stranke J h Koala vi je. Razsodišče naj meritorno odlott: aH'Je bil% postopanje ¿trajkujočih pomočnikov al> i»a vodstva Prve delavske pekarne pravilno ali ne. O i>oteku te zanimive afere bomo seve poročali. Komunisti razdirajo in povsod delavce ■Previjajo v nesrečo. Ne razumno drugega kot hujskatl, Aa-Kajati in intrigirati. Najbolj jih boli dobro napreduoči delavsko-^Jružni pokret. So sicer sprva «"ni poskusili z ustanavljanjem zadrug; v Ljubljani so napravili gostilno, v Trbovljah pa maj-■ čkeno hišico (80ma) kot —' -milake tolpe, ki vlomljajo ponoči v razne trgovine. Policija Ima z zasledovanjem obilo posla. Veselega prottenja žalostni konec. Delavca Jože Pfeifer in Jože Kokec sta prišla v nedeljo 12. okt. tla žegnanje k Sv. Urhu nad Zagorjem. Ko je bila že vsa družba prijetno razigrana, sta se oba tovariša sporekla. med besedičenjem pa je pograbil Kokec nož in ga porinil Pfeiferju v levo stran života. Pfeiferja je to seveda pogrelo, izdrl si je nož iz rane, a mu ga je njegov nasprotnik izbil iz roke. To je napadenega Pfeiferja še bolj raztogotilo. Vrgel se je na Kok-ca, ga podrl na tla in začel biti po njem. Na tleh ležeči Kokec je dobil hude poškodbe. Ko so videli gostje, da postaja spopad čim dalje opasnejši, so oba pretepača razdrutili. Da obvarujejo Kokca pred nadaljnimi napadi, so ga potegnili v klet in ga zaklenili, kjer ga seveda Pfeifer, ki je hotel obračun s Kokcem na vsak način dokončati, ni našel. V pretepu poškodovani Kokec moral iskati pri zdravniku bratovake skladnice dr. Cizlju Po zdravnikovi ugoto-so poškodbe, ki jih je dobil ranjenec/težkega značaja. Z topim orodjem je dobil glavi udarce, katerih posle-J SO krvne podplutbe. Peeeb-hudo je prizadet njegov »luš-organ. Kokec ne sliši na razdaljarvo pol metra prav nič vsi. V svrho okrevanjs mu bo potrebno dolgotrajno zdravijo- je br___1 pomo<\ vitvl ranj< nekim Po dice no ni umrla žah v Straške Ivan Novi ipaMfcl 'parta»«!' 12. septembra so pretekla štiri leta, odkar je na Španskem izbruhnila Vojaška revolucija pod vodstvom generala Prima de Rivere. Ob priliki 4-letnice vojaške diktature je izdal di-rektorij zakonski ukaz, s katerim se uvaja v Španiji zopet neka vrsta "parlamentarnega" življenja. Toda Narodna skupščina, ki se je sestala 10. oktobra nima ničesar skupnega s parlamentarizmom, kakršen je običajen v demokratičnih^ državah. Celo fašistični režim se je manj oddaljil od demokracije kot pa vojaška diktatura na Španskem. Ne bo odveč, če si pobližje ogledamo novo špansko "narodno zbornico," ki je popolnoma izvirno delo generala-dik-tatorja. > Skupščina je štela 400 članov, ki jih deloma imenuje vlada, deloma pa imajo ^v smislu zakonskega ukaza Člansko pravico. Med viriliste spadajo nadškofi, škofi, general Weyler, madridski in barcelonski župan, generalni ravnatelji ministrstev, predsedniki velikih posvetovalnih teles in predsedniki pokrajinskih odborov vladne "Pa-trijotične unije." Kakih 260 članov "parlamenta" imenuje vlada. Nejcaj pa jih izvolijo ob-člnska in pokrajinska zastopstva. Skupščina nima pravice izvoliti si predsednika, marveč ga imenuje vlada, kakor tudi dva podpredsednika in dva tajnika. Ostala dva podpredsednika in tajnika pa izberejo akupščinar-ji. Skupščina ima U komisij, ki šteje vsaka po~18 ttaaor,skupaj'torej 198. Skupščina nima pravice voliti članov v posamezne komisije, marveč jih krat« komalo imennuje sam predsednik. Diktator je določil, da bo ta "Narodna skupščina" trajala tri leta; vendar jI vlada lahko življenje podaljša ali pa skraj ša. Zasedanje se je otvorllo pretekli pondeljek in se zaklju či zadnjo soboto v juliju prf< hodnjega leta.' Počitnice traja jo dvajset dni o Božiču in de- Kdor bo dvakrat izgnan is zbornice, se sme Črtati iz seznama skupščinarjev, če tako sklene skupščina. ViriUati izgube mandat, če so izgubili službo ali funkcijo, kateri dolgujejo svoje imenovanje. Javne seje so pristopne občinstvu in novinarjem. Sej komisij se sme udeležiti vsak "po-slanec" in tudi govoriti na njih, če mu dovoli predsednik komisije. Plenarne seje so tajne, če tako zahteva vlada ali Če ukaže predsednik. Slede obelodanjen j a skupščinskih debat ae uvede cenzura. Predsednik "Narodne skupščine" lahko črta iz poročila za uradni list vse, kar se mu zdi neprimerno. »jt Nova Španska "Narodna siup-ščina," ki jo uvaja ob Štirilet-nlci vojaške revolucije, bo, kot vidimo, navaden vladin posvetovalni organ in popolnoma nenevarno orodje v rokah diktatorja Prima de Rivere. HIPNOZA V SLUŽBI KK1MI-. NALI8J1KK. Iz Berlina poročajo o zanimivem eksperimentu, katerega se je pred kratkim poslužila berlinska policija v želji, da pojasni zadevo umora prof. Roaena. Prof. Rosen je bil pred leti u-morjen v svoji vili. Umora so obdolžili njegovo gospodinjo Neumannovo, ki pa je dejanje tajila ter je bila radi pomanjkanja dokazov pred sodiščem tudi oproščena. Trdila je namreč, da sta mogla izvršiti umor stfmo dva delavoa, ki pa sta po zločinu izginila brez sledu. Psihijater dr. Platau je skušal razjasniti misterljozni umor s pomočjo hipnoze. Neumanno-va je pristala na eksperiment s hipnozo, ki pa je potekla brez uspeha. Bila je v hipnotičnem stanju zaslišana in je Izpovedala prav tako, kakor poprej pred preiskovalnim sodnikom. Seveda se Je psftUjater ves Čaa Izogibal direktnih vprašanj, marveč je skušal doseči spontano priznanje, katerega pa na obziren način nI mogel dobiti. Na koncu se je ugotovilo, da se vse i*pw*di pred preiskoval- set dni q.Veliki ¿oči. Vsak me-nlm sodnikom in pred hipnoti- MBDlCtNRKA VEDA IN PRAKSA. Na Dunaju ne je te dni otvo-ril kongres zdravnikov za bolezni prebavil. Kongresa so se u-deležili mimo avstrijskih tudi nemški, češki in madžarski zdravniki. Uvodoma se je razpravljalo o vprašanju, ki zanima tudi širšo javnost; ali obstoje nasprotja med medicinsko vedo in zdravniško prakso. Glede tega so se pojavili v poslednjih letih v medicinskih krogih razni predsodki, ki so nekoliko Škodovali u-pledu interne medicine. Praški profesor Bledi je v svojem govoru odločno zavrnil trditve, da bi mogla obstojati nasprotja med zdravilsko vedo in zdravniško prakso. Medicinska veda in zdravniška umetnost si ne moreta biti nasprotnika, zakaj veda je podlag in kažipot sdrav-niški praksi. Berlinski zdravnik Goldscheider je v svojem govoru naglaail potrebo, da naj ae mladi zdravnik kar najbolj izpopolni v teoretičnih znanostih. Znanja ni nikdar preveč, zato je boljše, Če ae mlada zdravniška generacija še bolj nego doslej znanstveno pripravi za poznejšo prakso. Treba je odločno odkloniti poizkuse, da bi se medi-cinskl študij "olajšal" s odpravo nekaterih teoretičnih predmetov. Anatomija ln fiziologija, kakor tudi medicinska fizika In medicinska kemija, ao neobhodno potrebni predmeti in osnovni pogoj za zdravniško prakso, če hočemo, da ne bo trpel ugled zdravniškega stanu. Samo če bomo neumorno iskali znanja in kar največ znanja, bomo zdravniki lahko koriiMU Človeštvu. Tako jd sklenil berlinski zdravnik svoja Uvajanja. Po tej načelni razpravi ao at vrstili za strokovnjake zanimivi referati, ki so bili posveten! rasnim fiziološkim problemom pMiavljmnja in presnavijanja, slasti glede na funkcijo in bolezenska motnje oblati, mehurja in drugih organov, ki so v neposredni zvali z obnavljanjem človeškega organizma. Slomški Narodni r-r * * GLAVNI STAN« SeST-SP 10. LAWNDALK AVL. CHICAGO» Ixvrievalni odbor: , • • UTRAVNJ ODSEK: Predalnik Vlncant lalnk.r: podpradaMlnlk AnSrow V Ur lak, S. F. D. T, Bo* iaa, J ob n»to wn, Pa.; fL tajnik Ulan Navalu tajnik bolniškega «Malha I »vrtne (• ra d i trk; gl blagajnik John VogrlcS; «rajnik glasila Jala Kafart. nlk; upravitelj glaalla Pilla (iodina; vrkuval idr a v ni k Dr. P. J. Kara, Itll 81. Ctair Ara„ i iavalaMi Ofclo. ÜOafODABHKl ODSEK: * ' Frank Baarak. »rarfaadnlk. m E. 74th SI., Clavalnnd, OMoj Frank Alad». I1S4 8. Crawfurd Ava., Cfclcat«. lili l—ob Zaps^M. Mt7 S RMga- way Ava„ Chicago, lil POROTNI ODSEK i John GorAak, praa.{ Tony Skragal, R. F. p. No. 1, Jok nato« City, tU y Frank Podboj. Bok «1, Pari HUI, P».| Anton &«lar, ira SM, Graaa, B««a. BOI.NIAKI ODSEK; OSREDNJE OKHOllEt Uvraa« GradMak, HI7*8t Sa. Lawndala Ar«, CWcago, DI VZHODNO OKROŽJE: Jaaapk torke. R. F. a S, Era 1U, W«aC N«»rt«a, P«.; Anton Abran». II«» K. 7«lb 8t., (IrvaUnd, Oblo. ZAFADNO OKROŽJE; Jacob Balob. R. E H. Bos M. Plllab«rg, Kara, a« Jugoaapad; Frank K lun, Boa 158, Ckiab«ha, MIm., a« Nf, aap,) laka Golob. Bok 144, Rock Sprlnga, Wyo. . Nsdsornl odbori Frank Za)r. pradaatfalk, l«M W, Mtk «t, Ckkago, «1; lak, «40» »t Clalr Ar«., Ctovaland. Oklo; AHwrt Hraal, MS MllwatilM«, Wia. Združitveni odbor: •»i iipd Uiivlk «Bu» s«, Plaraa Si., Frask VMwar, prvMnlk, M« Auguata »I.. Ckla«ga. Ill; J«kn ONp, I4M S«. CSrua l*Mrk At«.. Cbloago. lil; Palar Oagkal Mil 0«. Bn*š*%f, Danvfr. Colo. POZOE!—KaraapanSanca a glavnimi odborniki ki 4«U|o v glarnaai «ra- il Ukola: PISMA, ki •a «anaA»jo «a poala gl. pradaadnlka. m naalavai Prad. du, aa vrli PH i pm »adnilt vo S. N. P. J., MCT«M S«. Uwndalt Ava.. Ckkacm HI. VSE ZADEVE BOLN1ŽKE PODPOEE SE NASLOVRl Itvo 8. N. P. J, DENARNE odbora In jadnola dala Ava., Ckfcag«. m VSE BADHVe V zvezi z ELAGAJNlftKIMI POSILI aa paHUali aa analov i Blpgajnlllvo S. N. P. Jh MI7*M So. Uwaáala Ava, (Mm—, 01 MIT «M So. Uwaáala Ara., Ckkas^ M POAiuaTVK IN 8TVAUI, ki «a tltejo gl lavHavalaaga I voWc a« «aaltttrai Tajnlltva S, N» P. J„ MlT-M So. Uw«. I«, lil yJWStlU poalovanja v «l lavrlavalaaai o4bom «• iwf peEMe m« kaaa. Dna 7. t. m. Ja prisvoji bUrki v Zmpu-70. laiu «tarooli Lodjr vdovi)cna kmatlca It fore. fare Prevorja. Krankr Hi t>* rlaanJs Ur Hbiltva. J# oktobra umrl v tjubijani v aUmUMIft. y ir, sec bodo namo štiri plenarne ae-je. Komisije pa bodo zborovale trikrat na teden. Ministri niso primorani priaoatvovatl sajam, pač pa amejo poklicati komisije kateregakoli ¿lana skup-Mine, da ss začasno udeleži njihovega dela. Od vlade imenovani predsednik ima obaežene pravice. On določa v sporazumu - z vlado dnevni rad za plenarne aeje In komisije, njemu pripada Inicl-jatlva za predlog, 'da se ta ali oni "poslanec" izključi iz "Na-rodne skupičine" in komisij. Katere ao tedaj pravice skupščinarjev, Id jih zakonski ukaz naziva "asamblelstaa" ? Smeli bodo stavljati vladi vprašanja, zahtevati preiskavo o krivdi raznih vlad, Id ao bile na krmilu po letu 1909, in o delovanju uprave. Vsaka taka zahteva pa ae bo morala piaaMno predlotitl predsedniku Narodne skupščine. Ta jo izroči kompetentnemu ministru, ki tekom enega tedna odloči, če pride predlog skupščinarjev v poštev in se izroči pristojni komisiji v pretres. Skupščlnarji ne bodo utivali nikake Imunitete izven poslopja Narodne skupičine. Udeleževati se bodo morali točno sej ali pa prositi sa dopust . Kdor neupravičeno Izostane tri mesece, izgubi mandat, če se član komisije brez zadostnega opravičila ne udeleži šestih sej, ae odstavi in ae poetavi drug sa njegovo mesto. Skupščlnarji se kaznujejo z grajo, z začasno ali pa tudi popolno Izključitvijo, tudi moj. Da, da . . . Tudi »kancev in «»^ tudi strtf-vuai moj. m tvijo, d*9«e ženijo le zdravejši Viita' se odpro, pravnik za-liMfc * je lahko mati. Ali ne muka tu-di krava, če Ji odvzamejo teli-1 «Nj|ppejr Krepka ženska stopi mimo,- . _ . _ .. "Pustite me na miru s J^j v NJ-ll**» ***** mi telički . . . Jaz" oči% srečajo s pogledi ostalih,1" ** VraU ae odpro: Zdravnik w or4inMii)9. vrmU ' > "Hvala Bogu," pravi. Zdrav- ■ j r ¡. nft nlk Je rekel, da aem prlila pre-"brft, saj «u/ l*™*™ pozno. Hvala Bogu! Operaci- ' * ^^Jje bi utegnila iko&vatl. E »ka. Tak ttrah jo popade, da|' „K/wnilV lina ookon se na upa vsUti. * f;- "Naprej T ponovi zdravnik z namenim glasom. y "Nu, vzdignite ae vendar!" de glasno prepirljiva soseda, "a temi kmeticami pa je rea križ!" To rekši sede na izpraznjen Pr^da, vsak začetek je te-1 £'se^^o^ridsteiinZIj™*"^ tak," se vUkne v ¡ ogovpr nov Bog jelliotel Uko." iL^Itvn villf^^k^ glaa. "Ce dobro premislimo, Po tih besedah si ovije J smo vendarle v-morilke " vo!nenim šalom in krene proti g** S «¿^T* "Vam se pitde!" ji seže v vratom. krize lahko preboH, bolnico pa besedo prepirljivka. "Le po- Preph-ljivka skoči prednjo, in1imo vrf>OOUt 00,0100 ^ glejU mene! 2e tretjič sem |j| prestreže pot: ___ telesni in duševni [slabiči. Brak napravija moške-|ga in ženako odpornejšo: dru-isko življenje ugodno vpl zdravje bračnega druga Xk nudi zakoncu boljše in ugodnejše pogoje kakor samcu. Ce pogledamo stvar še z druge perspektive, zlafti t ___darske strani, dospemo do za- ''v^r^^nZ^kn^i Dre-1 ključka, da tudi brak ni veele 'Komu r šine pokonci P^l^^ ^ec lahko več potroei in ei l#hko več privošči kakor zakonec. Vendar so salo redki slučaji, da ne bi samec svojega položaja izrabljal Solidnoet med neoienjeni- kasno. Vidite, »j ^^T-N^J^ ^ ^ dw>danM la . . . 2e dvakrtt sem biU tuj2^ Njemu Ipirljivka. "Ne aiini, ne meni. I— otročičku . .." "Bodalo r" "Ce bi prišla pred nekaj tedni I bi bilo drugače. Zdaj je pre- kako Do€ darili naročnike govorite vedno pRiDmf nt oglejte m 31 So. Kilpeto-ick Avenue, pol bloka od Archer Ave. poulične hmice. Cena je H760. Te hiše so bile ravnokar dogotov ljene, imajo pet sob, notranjoet izgotovljena v hraatovini, kurjav» po veeh proatorfli, klet za sadje in drugo, veliko podstrešje» najnovejša phimbarska peljava, ter zaprti "porch". Zraven tega je peč za sežiganje odpadkov. Lot meri 80x126. Govorite a sUvbenikom, ki bo na licu dieeU -v soboto in nedeljo. Joseph Straad, 1808 So. Aeh-land Ave. Telefon: Canal IZ1Z, Chicago, Dlv— (Adv.) S. M. P J. PRESOJENI SMO PRODATI dvonadstropno, iz opeke zidano hišo, dve 4-4 sobni sUnovanji na 2744 8. Kedvale Ave., Chicago. Cena iMOOt^-üa obroke. Odprto za pogledat v soboto po-poldne in v nedeljo v jutro. Pro-' daja Kohout Broa., 8268 22nd SU Berwyn, 1101.—(Adv.) tu!" \ (DsU*.) ¡Sh Jim Je Evropa, Azija in Afrika." "Opthne, jako dobro! Zdaj mi pa lepo itej do deset, kakor sem U bil naučil včeraj! Pusti pero!" Dekletce Je odložilb pero in odgovarjalo popolnoma resno: "Ena, dve tri— pridno ga pij! Štiri, pet— polna Je klet. ftest, sedem, osem, devet, deset— Bog naju tivi le par sto let!" "Kaj pa je to?" se je zavzela groiinja in grajalno motrila viteza Ahaca. "Pomeniva se pozneje, sama!" Brat pa ae je delal, kakor da je ni bil slišal, in velel mali nečakinji: "Imenitno ai se odrezala, Alijanlca! Jako si nadarjena, Čisto kakor tvoj ujec Ahac. Le škoda, ker nisi fant, da bi mu bila bolj podobna!" "Ujtek, prosim, zdaj mi pa povej sgodbo, kakor si obljubil! Pa dolgo, prosim, prav dolgo!" "Takoj. Poslušaj, kako aU se prepirala peUlin pa zajec In kako so se vojskovale 11- Alijana Je uprla radovedne oči v ujca A-haca, on pa se je gromko odkašljal in Jel pripovedovati : "Na dvorišču moškd hodi močan In ponosen peUlin okoli svojih kokoši. Ker Je lepo vreme, Je peUUn židape volje. Zamahne s perutnicami in zapoje na glas: "Ml smo ml! Kikiriki!" i Ista ploU pa čemerikavo pogleda poljaki zajec. NI mu prav, da se Uko posUvlja naduti kokot. Nejevoljno pomlga s dolgimi ušeel, pomoli glavo akoel vrzel med kollči ter začne grdo oponašati peUlinje petje. To pa hudo ušel! petelina, ilaati zato, ker se vse kure epogl|0ujejo nad nesramnim sa-bavljačem> Mol nagle jeze neutegoma poleti na ograjo In sakokoU ves razjarjen: "Zakaj se ml spakuješ, šalobarda prismojena T Zajec ga sanlčljlvo premeri od grebena do krempljev in mu odgovori porogljivo: "Zato, moftlček, ker si Uko visok pa ošaben! Kaj bi se neki Uko presneto šopiril v svojih peUHnč* kovih hlačah! Koliko te pa je pravzaprav? 8aj nimaš niti vseh udov, pokveka, ki hodiš le po dveh! TI si samo reven rob hudobnega človeka — Jaz pa sem svoj gospod! Mi sajcl, ml smo svoboden narod, hvala Bogu! Ml smo ml! Ti vedno ¿*p|| doma. jas pa sem videl In Izkusil te nekaj »veU In ga bom še, ako Bog da in »r«*a junaška! Da U le eram nI, sram! Ves ljubi bolj i dan goniš venomer eno ,leU in leU venomer eno bret konca in kraja. Ali si v svojih kurjih motgančkih res ne moreš izmisliti kaj novega in lepegs? Kdor ima količkaj zdravegs okusa, vsak Je le sit tvojega krlča-Vegs pustega ponavljanja. Prejkone pa meniš celo, da si Uk umetnik kakor slavec? Zakaj sam vase si zaljubljen In domišljav kakor vsak šulmar in mojster-skazs. Kaj bi bil zatorej Uko strašno prevseten. ti ubogi kljun! Obžalujem tebe in vso tlahto pa tudi vse one. ki te morajo poslušati!" Zasramovani petelin se ves trese od same togote tako. da izprva niti ae mov» odpreti kljune. Toliko, da ttc pade a plotu. Pisano ■led« zajca in naposl«d krikne na vso sapo "Da bi u kokls brcnila! Kaj klobasa!! Menda a • / L se ti meša? Mene naj bo sram, mene? Sram Mnfee bUo pač, ako bi Imel tako zanikaren repek kakor ti! Kajpada ne moreš prav ceniti mojega petja, ker imaš koemaU ušesa! Tepec! Butec! Bedak!" "Počasi, očka!" mu odvrne jezični zajec porogljivo. "Mar Je to vsa tvoja modrost? Kakor slišimo, znaš le peovati. Jako si smešen v svoji jezici! Zmeraj nosiš gole kremplje in ne veš, kaj so rokavice in olika! Res, prav smiliš se mi. Obžalovati U moram iz veega srca!" , Te posmehljive besede še huje razkačijo peUlina. Grozno se zadere nad izzivačem: "Calcaj me no, čakaj, dolgouhec blebetavi! Bomo precej videli, če al za kaj P' In že se zakadi v zabavljača, ga kavsa z močnim kljunom in bije s perutmi, da leti dlaka na vse strani. Slaba prede rahločutnemu zajcu. Ne brani se dolgo; okljjivan, obunkan in obupan jo popiha po poljanah. * Zmagovalec ga preganja še daleč in ga zba-da: "Strahopetec! Bog daj, da bi U požrla lisica! Stoj, počakaj! Kam ae ti Uko mudi? Bojazljivec ai ti pa ves tvoj potepuški rod in tudi vsa svojat, ki hodi po štirih! U mi ptiči veljemo nekaj, «i, ki ne lazimo po prahu, kakor vi pritlikavci, ampak leUmo tudi po čistem traku! Ml smo mi! Kikiriki!" Za silo obvezan prišanU zajec vea pobit domov/ Takoj povabi vse svoje štij-inožne sorodnikov prijatelje ln znance ter jim zatoži napihnjenega peUlina. Dolgo zborujejo ln ae posvetujejo, kaj bi. Napošled sklenejo soglaa-no, da v kratkem napovedo perutnini vojsko zaradi taljenja časti. Nemudoma fcšUejb poslance proelt presvetlega kralja Medveda, naj jim blagovoli vojvod o vat i zoper sovražno tver-Jad. Medved jim zagodrnja na postelji: "Ne morem. Prehlajen sem. Nadleguje me hud nahod. Noč ln dan ml kuhajo kamilice, Srečne pot!" . Poslanci se priklonijo in odhiU k velesl-JaJnemu princu Zobcu. On jim leno zarezgeU: "Ne maram. Truden sem. Ne ljubi se mi. Bog vaa oovaril" Pridejo k Imenitnemu baronu Biku. Ba-ron Bik Jih pogleda prav debelo in zarjove: ■'tfestilakomnoet je velik greh. Bog daj norcem pamet! Ste še opravili — le poberiU ae!" "Bik Je pa rea hudo zarobljen in neumen tudi. najsi bo trikrat baron!" pravijo poparjeni poslanci in jo mahnejo k slavnemu vitezu Volku. Pridejo, potrkajo. Odpre Jim gospa Volkulja. Povedo JI. kaj bi radi. Qospa Volkulje jim zatuli: "Mojega mola ni kdaj se vrne domov, klativitet. Povabljen na koline, na klobase! Adijo, gospoda!" Ze se boje poslanci, da ne bo nič. V tem sitnem trenotku pa ae oglasi navihani gospod Lisjak In Jim avetuje: "Pojdimo še'k veleblago-rodnemu in veleča* ti temu baronu Oalut Ze njegovi preelavnt pradedl so bili vsi v najvišjih službah. • Naš baron Oeel je tdej največji osel. kolikor tudi Je na širnem avetu velikanskih oslov. Rigati sna tako Izvirno In bistroumno, da g« razumejo najbolj pretkani ute-njakl komaj ta silo. Veleučen je, »oder In bo-der ko koder! Neš baron Oeel je galenten in jako preudaren baron, ki ae ae prenagli nikoli. Njegovo oslovsko potrpežljivost In dostojanstveno počasnost občuduje in hvali vea — niavet. Baron Oeel ne zine nikdar_____ ga — navdušuje se le ta resne oslarije. Ta Salomon v oslovski koti je vzvišen vpor in veličasten zgled vsem starim oalotn pa tudi vse mladim oeletom. Njega volimo, njega!" "Sej rseT kimajo poslanci ln se poiurijo k odlknemu dostojanstveniku ter mu ponudijo vojsk ovodstvo. (Dsljs "Kako ga boeU pa kratili?" vpraša. ; i \ *»-"Vanja bo, Vanja . . pra- Na vratfy se pojavi zdravnik: "Naprej P' Krepka ženska izgine skozi vraU. Prepirljivka zavriene in plane ven, zdravnik in strežnica gledajo za njo, Čakalnica se polagoma izpraznuje , . . sUne težkih žrtev.: PredeUv-ljati torej velja, da imajo tudi ¿lede ženitve in možitve vso prednost zdravi in krepki orga- "I I./-J 'U AH ate Ua aH U u jPREKLICl Spodaj podpisane preklicuje-vi vee kar smo govorile grdega 0 MraJAnni Gruden in izjavljava da je bilo izmišljeno in MMSilihiitSlft_£_firklftli ntit« It * * iivrvaaivtt. optoa Owsj U JOVt, je prišlo do tega. Mre. Helen Šinkovec in Mrs. Matilda Cro<* t