IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 600 lir
NAROČNINA četrtletna lir 9.000 - polletna lir
15.000 - letna 25.000 — Za inozemstvo:	letna naročnina lir
30.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT.1529
TRST, ČETRTEK 21. NOVEMBRA 1985
LET. XXXV.
Tudi v kulturi je potreben pogum
Ko človek nekoliko pogleda v kulturno in prosvetno delovanje naših društev in ustanov, ki se poklicno ukvarjajo s kulturnim delovanjem, prirejanjem kulturnih predstav in drugih pobud, takoj ugotovi, da je sedanja »proizvodnja« podobnega »blaga« zelo bogata. V zamejstvu imamo nič koliko prireditev, predstav, koncertov, veselic, razstav, okroglih miz in predavanj. Človek ima tako široko izbiro, da se le s težavo odloča za to ali drugo prireditev, koncert ali predavanje.
Ob tolikšni množici kulturno-prosvetne dejavnosti je logično, da ne moremo mimo dejstva, da to gotovo pomeni dokaz življenjskosti in volje do obstanka naših ljudi, ki se zavedajo, da je tako delovanje nujno za kakršnokoli oblikovanje in ohranjevanje narodne zavesti in narodove kulture pri nas. Vendar se pri tem sprašujemo, koliko je ta naša pr o svetno-kulturna u-stvarjalnost res taka, da pritegne pozornost naših ljudi, da oblikuje njihov umetniški okus, da jim daje kvalitetno kulturno hrano. Poleg tega bi se morali tudi spraševati ali ta naša kulturna dejavnost lahko pove kaj novega večinskemu narodu in v vseslovenskem merilu.
Vendar so to vprašanja, ki bi jim veljalo posvetiti posebno poglavje. Spregovorili bi radi o tem, da opažamo tako pri a-materjih kot pri poklicnih kulturnih delavcih v sedanjem času nekakšen zastoj, predvsem kar se tiče svežih idej.
Vzemimo za primer naše pevske zbore. Ko poslušamo njihovo petje, se seveda zavedamo vseh težav, ki jih lahko srečuje vaški pevski zbor pri izbiri repertoarja, pri oblikovanju izbranih skladb itd. Obenem pa ne moremo razumeti, da tudi relativno dobri pevski ansambli, kakor hitro dosežejo določeno kvaliteto in raven, nimajo več poguma, da bi se odločili za drznejši »podvig«, da bi izbrali zahtevnejšo pesem, daljšo skladbo ali celo tako z instrumentalno spremljavo. Kaže, da to ni samo stvar okusa; vtis imamo, da je to pravzaprav predvsem stvar poguma. Smo ali nismo pripravljeni na nekoliko večji trud, nekaj več vaj, da bi se svoji javnosti lahko predstavili tudi z zahtevnejšim sporedom? Že res, da publiki ugajajo stare pesmi, vendar tudi ponavljanje enih in istih skladb, ko obenem pozabljamo na bisere raznih slovenskih skladateljev pretekle in polpretekle dobe, je naravnsot škandalozno. Pri tem
dalje na 2. strani ■
Vrhunsko srečanje v Ženevi
Reagan in Gorbačov pred zgodovinskimi nalogami
Medtem ko pišemo, je v Ženevi v teku drugi dan pogovorov med ameriškim predsednikom Reaganom in glavnim tajnikom sovjetske komunistične partije Gorbačovom. Voditelja obeh velesil sta se prvi dan, to je v torek, 19. t.m., pogovarjala na štiri oči dalj časa, kot je bilo predvideno, kar je po mnenju opazovalcev dobro znamenje za potek »vrhunskega srečanja«. V ostalem sta sklenila, da ne bosta objavljala tiskovnih poročil vse do konca pogovorov.
Naj na tem mestu za naše bralce obnovimo glavna vprašanja, ki so predmet pogovorov. Gre v prvi vrsti za nadzorstvo nad jedrsko oborožitvijo in za njegovo o-mejitev. O tem vprašanju, ki je naravnost življenjske važnosti za ves svet, sta velesili že bili dosegli nekaj sporazumov (Salt
I in Salt 2). Zadnjega ameriški kongres še ni potrdil, ker je medtem prišlo do sovjetske vojaške zasedbe Afganistana. Pogajanja so nato obtičala na mrtvi točki, ker sta si velesili začeli očitati nameščanje novih raket v Evropi. Sovjeti so dosledno izvajali načrt o nameščanju raket SS 20 na svojem ozemlju, nato pa so začeli nameščati nove rakete SS 21 v Vzhodni Nemčiji in na Češkoslovaškem, češ da je to odgovor na nameščanje novih ameriških raket Pershing
II in Cruise v Zahodni Evropi. Jasno je, da se je ob takšnem stanju nadaljevala in celo pospeševala oboroževalna tekma.
Medtem je postalo silno aktualno novo vprašanje. Leta 1983 so v Združenih državah začeli javno govoriti o tako imenova-
nem »vesoljskem ščitu«. Gre za načrt, po katerem bi Združene države zaščitili pred nevarnostjo jedrskih raket. Šlo bi dejansko za izoblikovanje obrambnega sistema v vesolju, ki bi onesposobil vsakršno nasprotnikovo raketo. Za ta načrt se je tedaj javno izrekel predsednik Reagan, kar pa je imelo za posledico ostro reakcijo v Sovjetski zvezi, ki je odločno protestirala in začela očitati Združenim državam, da pripravlja »vojno zvezd«, oziroma se zavzema za oborožitev vesolja. Prav zaradi tega je Sovjetska zveza vse do pred nekaj meseci odklanjala nadaljevanje pogovorov z Wa-shingtonom in tudi zavračala misel o kakem vrhunskem srečanju.
Medtem je v Sovjetski zvezi prišel na oblast 56-letni Mihail Gorbačov, s čimer se je znatno pomladil celotni sovjetski vodilni sloj. To je med drugim imelo za posledico, da so se začele kazati spremembe tudi v zunanji politiki, med njimi je pristanek na srečanje z Reaganom v Ženevi gotovo naj pomembnej še.
Reagan je pred vrhom v Ženevi večkrat izjavil, da bo med pogovori z Gorbačovom sprožil tudi vprašanje spoštovanja človekovih pravic v Sovjetski zvezi in na i območjih pod njenim nadzorstvom ali vplivom, kot bo tudi sprožil vprašanje krajevnih konfliktov po svetu. Ze čez nekaj dni pa se bo morda videlo, če je pomenil vrh v Ženevi zares korak naprej na poti krepitve in ohranitve miru na svetu ter miroljubnega reševanja konfliktov.
Kolikokrat so se ivelikit srečali po voioi
Od konca druge svetovne vojne do danes so predsedniki Združenih držav imeli skupna srečanja z naj višjimi sovjetskimi državnimi ali partijskimi voditelji 11-krat. Takšno srečanje je bilo zadnjič leta 1977 na Dunaju, kjer sta se sestala tedanji ameriški predsednik Carter in glavni tajnik sovjetske komunistične partije Brežnev, ki sta podpisala drugi sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja, tako imenovani SALT 2.
Po konferencah na Jalti in v Potsdamu, ki sta potekali v zaključnem obdobju druge svetovne vojne, sta se predstavnika o-beh velesil prvič spet srečala julija leta
1955 v Ženevi, kjer sta z najvišjimi predstavniki Francije in Velike Britanije razpravljala o nemškem vprašanju. Na tem zasedanju pred 30 leti so sodelovali ameriški predsednik Eisenhower, sovjetski državni poglavar Bulganin, sovjetski partijski voditelj Hruščev, francoski ministrski predsednik Faure in britanski ministrski predsednik Eden.
Leta 1959 ste se v Camp Davidu v ZDA srečala Eisenhower in Hruščev, ki je tedaj bil tudi sovjetski državni poglavar. Leto kasneje se je Hruščev sestal na Dunaju z ameriškim predsednikom Kennedyjem. Te-nadaljevanje na 3. strani 01
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 24. novembra, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v 'Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Lov za ukradenimi milijoni« (Smiljan Rozman - Lučka Su-sič); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 »Jetniška balada iz Readinga«; 15.25 Šport in glasba te prenosi z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 25. novembra, ob; 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Po ljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Mednarodno zborovsko tekmovanje »Gui-do d'Arezzo«: zbor »I cantori di Santomio« iz Mala pri Vicenzi in Vokalna skupina iz Gradca; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz šolskega sveta; 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila in kulturna kro nika; 17.10 Zbor »Ivo Lola Ribar« iz Beograc'a; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 26. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Nediški zvon; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13 00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim;
16.00 Med Brdi in Jadranom; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: zbor »Ivo Lola Ribar« iz Beograd; 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia: Cecilie Loveid: »Galebojedci«, radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 27. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Primorska diaspora v svetu; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Moški zbor »Jezero« iz Doberdoba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Gospodarska problematika; 15.00 Igraj se z nami tudi ti!; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapada,
■ ČETRTEK, 28. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Od Milj do De vina; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radi ski dnevnik; 13.20 Slovenska popevka; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Ne prezrimo!; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Avstrijski komorni zbor »Hortus mu-sicus« iz Feldkircha; 18.00 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 29. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor »Obala« iz Kopra; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v ži vol; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Orkester Slovenske filharmonije.
■ SOBOTA, 30. novembra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro -Narodnozabavna glasba; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska popevka; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 1. koncert komornega zbora RTV Liubljana ob 40-letnici ust'no-vitve; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Anketa o mladinski brezposelnosti; 15.00 Otroški kotiček: »Skrito-odkrito«:	16.00 Diskografija Slovencev v Italiji; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Hornist Zoran Lupine, letošnii diplomant iz razreda prof. Nika Pertota na šoli Glasbene matice v Trstu; 18 00 Dramska vetrov-nica: »Večni sopotniki«, Michail Eminescu: »Lucifer«; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst. ulica Rossetti 14, tel. 772151
Umrl je Avg
V Sežani je v nedeljo, 17. t.m., umrl slikar Avgust Černigoj, veliki slovenski umetnik z mednarodnim ugledom. Star je bil 87 let. Pogreb pokojnika je bil v sredo v Sežani.
Avgust Černigoj se je rodil v Trstu leta 1898 in je v rojstnem mestu prebil tudi večino svojega življenja. V zadnjem razdobju je prebival sredi podeželske idilike v Lipici. Kot slikar je bil znan zlasti v konstruktivistični usmeritvi, vse njegovo delo pa je bilo vedno usmerjeno v revolucionarno nova iskanja, v skladu z njegovim značajem, ki je bil vedno živahen in bojevit. Šolal se je predvsem v Bologni, Miinchnu in Weimarju, kjer se je seznanil z že omenjenim konstruktivizmom in se zanj navdušil.
Prvo razstavo je imel leta 1924 v Ljubljani, potem pa je svoja dela razstavljal po številnih krajih Slovenije in Jugoslavije ter Italije, postopno pa tudi vse dlje v tujem svetu, od Avstrije do Švice, od Nemčije do Nizozemske, od Češkoslovaške do Velike Britanije in celo do Združenih držav.
Po zadnji vojni je do upokojitve leta 1968 poučeval risanje na slovenskih srednjih in višjih šolah, kasneje pa je imel zasebno slikarsko šolo. Avgust Černigoj je bil tudi ilustrator, poleg tega je poslikal več cerkva, med njimi cerkev v Stivanu pri
Tudi v kulturi je
S nadaljevanje s 1. strani
niti ne omenimo tuje literature. Da bi se ta ali drugi zbor sistematično lotil, recimo, polifonije ali oratorija, to je za naše razmere popolnoma nepojmljivo, četudi, in v to smo prepričani, bi to bilo popolnoma izvedljivo. Potrebna je le dobra volja. Tako pevce kot publiko bi namreč morali vzgajati! Brez tega bomo vekomaj obsojeni na obrobno in nepomembno stanje in delovanje.
Vendar lahko je kritizirati amaterje. Kaj pa naši poklicni glasbeniki? Tisti, ki so zaposleni na naših glasbenih šolah? Koliko jih koncertira, koliko zna svojim gojencem vliti veselje do nastopanja, do posredovanja glasbenega doživetja občinstvu? Dovolj je, da si pogledamo letošnji repertoar GM, pa bomo videli, da smo v zamejstvu tudi pri poklicnih glasbenikih pravzaprav na istem kot pri amaterjih. Tudi oni se bojijo. Česa pa? Saj kritike sploh ne poznamo in če kaj pišemo, potem kritika skorajda ni in ne more biti drugačna kot pozitivna, ali celo hiperbolična v pohvalnih mislih in mnenjih. In vendar tak odnos do poustvarjalnosti nedvomno ovira vsakršno kulturno rast in vsakršni napredek. Ni slučaj, da mei mladimi diplomiranimi gojenci naše glasbene šole skorajda ni osebe, ki bi se vsai iz radovednosti poskusila s skladateljskim delom. Kreativnost očitno usiha.
To sušo opažamo tudi na drugih pod-ročiih. Pestimo ob strani pesništvo, kjer imamo nekaj spodobnih pesnikov, in pripovedništvo, kjer sta še vedno Pahor in Rebula, poleg nekaj častnih izjem, edini pe-
ust Černigoj
Devinu. Znane so dalje njegove dekoracije na italijanskih prekooceanskih ladjah, njegova umetniška roka pa je zapustila trajen spomin tudi pri dekoracijah Kulturnega doma v Trstu. Za svoje življenjsko delo je Černigoj leta 1976 prejel Prešernovo nagrado.
—o—
AGENT PRED SODIŠČEM
Egiptovsko vojaško sodišče v bližini Sueza je začelo z obravnavo proti policaju, ki je pred poldrugim mesecem ubil sedem izraelskih turistov nekje na plaži ob Rdečem morju. Pri tem je bilo tudi nekaj ljudi ranjenih, med njimi dva otroka. Do krvavega dogodka je prišlo 5. oktobra, stvar pa je hudo odjeknila v Izraelu in precej skalila odnose med državama, ki imata sicer normalne diplomatske odnose, prve in doslej edine med Izraelom in kako sosednjo arabsko državo. Egiptovski vojak je obtožen namernega umora in tvega obsodbo na smrt.
KURIVO SE JE RAHLO POCENILO
Od sobote, 16. t.m., se je rahlo znižala cena petrolejskih kurilnih proizvodov v Italiji. Plinsko olje stane odslej 681 lir na liter, petrolej pa 721 lir na liter. V obeh primerih se je cena znižala za osem lir.
Za sedem lir pa se je znižala cena gorilnega olja, ki stane zdaj 476 lir.
potreben pogum
resi, ki lahko res predstavljata kvalitetno zamejsko ustvarjalnost v vseslovenskem prostoru. Poglejmo za trenutek na področje esejistike. Na tem polju, na žalost, četudi imamo strokovno usposobljene kadre in institute ter organizacije, stalno zastajamo za drugimi strokovnjaki, ne samo iz matične domovine, ampak tudi za italijanskimi. Redkokdaj zasledimo v publikacijah članek, ki bi bil res novost, odkritje na tem ali drugem polju. Vse prevečkrat se trditve ponavljajo tudi take, ki jih pisec ni preveril in niso točne. Kar pa je skorajda smešno, je dejstvo, da smo prišli do točke, ko se določenih argumentov sistematično izogibamo, ko o določenih argumentih pišejo le italijanski strokovnjaki in s tem seveda ne delajo vedno usluge naši kulturi, naši zgodovini, našemu narodu.
To pa bo, dolgoročno gledano, usodno! Slovensko ljudstvo, slovenska kultura in kulturno delovanje bi moralo težiti za tem, da bi vedno in povsod bilo korak pred večinskim narodom. Posebno pri onih, ki se poklicno ukvarjajo s tako ali drugačno obliko kulturnega dela, bi to morala biti ne samo poklicna, ampak moralna dolžnost, da bi po najboljših močeh vedno in povsod skušali nuditi največ in najboljše kar zmorejo. Za to pa sta potrebna resnicoljubnost in pogum. Resnicoljubnost, kajti brez te si bomo vedno zapirali oči in slepo verjeli, da je delo, ki ga opravljamo, izredno kvalitetno. Pogum pa, da se znamo odločiti tudi za večja, odgovornejša dela. Brez poguma ni napredka, brez napredka ni obstoja.
M. T.
Mogočna študentovska manifestacija v Rimu
Velika protestna manifestacija dijakov in študentov v Rimu je v soboto, 16. t.m., stekla v glavnem brez strankarskih ali 1-deoloških simbolov in brez vsakega nasilja. Po podatkih rimske policije se je zbralo v sprevodu od 50 do 60 tisoč dijakov, Zveza komunistične mladine Italije pa trdi, da jih je bilo 200 tisoč.
Že zgodaj se je na trgu Republike zbralo kakih 10.000 mladih, ob 10. uri, ko je krenil sprevod naprej, pa je bila na cesti mogočna množica. Opazovalci trdijo, da je bila srednja starost udeležencev 15 let. Med njimi je bilo skupno kakih tisoč avtonomistov, ki pa so bili vsi starejši. Vidni so bili tudi anarhisti v manjših skupinah in pa punkerji. Ogromna večina je nosila transparente, ki so pozivali k boljšemu pouku in boljšim šolskim razmeram, k preklicu sklepa o višanju šolskih taks in pa proti odgovornim politikom. Vidna je bila prisotnost slovenskih srednješolcev iz Trsta,
KOLIKOKRAT SO SE »VELIKI«
SREČALI PO VOJNI ■ nadaljevanje s 1. strani
daj sta predstavnika obeh velesil prvič načela vprašanje oboroževalne tekme in jedrskih preizkusov. Sedem let kasneje je a-meriški predsednik Johnson sprejel v Združenih državah sovjetskega državnega poglavarja Kosigina, s katerim se je pogovarjal o vojni v Vietnamu, o 6-dnevni vojni med Arabci in Izraelci in o atomskem orožju.
Leta 1959 sta se v Camp Davidu v ZDA obiskal Sovjetsko zvezo. Tedanji predsednik Nixon je skupno s sovjetskim partijskim voditeljem Brežnevom podpisal začasno pogodbo o omejitvi strateškega o-rožja. Leto dni kasneje, v mesecu juniju, je Brežnev obiskal Združene države in skupno z Nixonom podpisal izjavo o oboroževalni tekmi. Leta 1974 je Nixon drugič obiskal Sovjetsko zvezo, kjer je podpisal več pogodb o omejitvi jedrskega orožja. Novembra istega leta je novi ameriški predsednik Gerald Ford srečal Brežneva v Vladivostoku, kjer sta se sporazumela o nadaljevanju pogajanj Salt. Brežnev in Ford sta se srečala tudi leta 1975 v Helsinkih, kjer je bila podpisana sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi.
ki so imeli dvojezične napise, kot je bilo razvidno s slik v velikih dnevnikih v nedeljo.
Udeležba je bila dejansko vsedržavna. Izjemoma so bili pri taki manifestaciji zelo številni Sicilijanci, ki so opozarjali tudi na mafijski kriminal.
Rimsko prebivalstvo ni pokazalo velikega zanimanja za mlade demonstrante, trgovci pa niso zaprli trgovin, kot so pretekla leta delali iz strahu pred neredi. Sprevod se je za nekaj časa razdelil na dve veji, ki sta se ponovno združili na velikem
zborovanju na Piazza del Popolo, ki ga je le delno motila nevihta z obilnimi padavinami.
Delegacije manifestantov so imele vrsto srečanj. Posebno predstavništvo je obiskalo ministrico za šolstvo Falcuccijevo in ji prikazalo razloge za protest, ki gredo od neustreznih šolskih programov do pretiranih davkov, slabih stavb in pa — seveda — slabih zaposlitvenih perspektiv.
Manjše skupine dijakov so v senatu o-biskale posamezne politične skupine. Dolg sestanek pa so imeli z delegacijo sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so jo vodili tajniki Lama, Marini in Benvenuto. Sindikalisti so ponudili študentom možnost stalnega soočanja in sodelovanja pri prizadevanjih za preosnovo šolstva, ki igra tako temeljno vlogo v italijanski družbi.
SPORAZUM O SEVERNI IRSKI
Britanska ministrska predsednica Mar-gareth Thatcher in irski ministrski predsednik Garret Fitzgerald sta 15. t.m. nedaleč od Belfasta podpisala pogodbo, ki ji tuji opazovalci pripisujejo zgodovinski pomen. Po tej pogodbi ima namreč vlada v Dublinu pravico, da se do določene mere vmešava v notranje zadeve Severne Irske. Pogodbo bodo registrirali pri Organizaciji Združenih narodov, kar pomeni, da bo obvezovala tudi tretje države.
Irska republika ima po tej pogodbi posvetovalno vlogo v upravi Severne Irske. Njen namen je prispevati k ohranitvi in u-trjevanju miru na Severnem Irskem, prispevati k spravi med katoličani in protestanti, ustvariti novo ozračje prijateljstva in sodelovanja med obema državama ter izboljšati sodelovanje v boju proti terorizmu. Predvidena je ustanovitev medvladne komisije, v okviru katere bo irska vlada posredovala svoje mnenje in predloge o raznih upravnih zadevah Severne Irske. Predvideno je dalje sodelovanje na obmejnem območju, obe vladi pa se obvezujeta, da bosta skušali urediti vsa sporna vprašanja.
Podoben sporazum je bil dosežen že leta 1974, a ni bil podpisan, ker so protestantje na Severnem Irskem oklicali splošno stavko. Pogodba je zdaj povzročila val protestov tako na katoliški kot na prote-stantovski strani. Voditelj protestantov je izjavil, da pomeni podpis pogodbe konec britanske suverenosti na Severnem Irskem.
V posebnem pismu, ki je bilo naslovlje-
Kolumbija po strahotni nesreči
Nekaj dni po strahotni nesreči, ki jo je povzročil ognjenik Nevado del Ruiz v Kolumbiji, je položaj na prizadetem področju še vedno dramatičen. Zdaj obstaja predvsem nevarnost epidemij, poleg tega pa je dobava zdravil in osnovnega živeža zelo o-težena, čeravno si vsi, pričenši z letalci, s skoraj nadčloveškimi silami prizadevajo, da bi naredili največ in čimprej. Obstaja tudi bojazen novega izbruha ognjenika, zaradi česar je na tisoče ljudi panično zapustilo svoje vasice in bivališča v bližini nedavne katastrofe.
Število žrtev, ki jih je ta terjala, še ved-
no ni dokončno ugotovljeno — in vprašanje je, če bo sploh kdaj. Vsekakor kroži zdaj grozljiva številka o 22 tisoč žrtvah. Kolumbijska vlada je organizirala vso razpoložljivo pomoč, pri tem pa ji pomagajo tudi druge države, zlasti sosednje, pa tudi Združene države Amerike in pa številne evropske dežele. Med njimi je tudi Italija, ki je že poslala najnujnejši material, sledijo pa zdaj še specializirane ekipe zdravnikov in osebja reševalne službe. V nedeljo sta poleteli iz Milana in iz Rima dve letali s strokovnjaki obeh navedenih področij.
no na britansko ministrsko predsednico, je rečeno, da je Severna Irska britanska in da bo takšna ostala neglede na izdajstvo, ki naj bi ga zagrešila Margareth Thatcher. Pogodbo je obsodila tudi IR A, ki napoveduje nova nasilja. London in Dublin bosta spoznala, pravi posebno poročilo te teroristične organizacije, da republikanci po celih generacijah odpora, po letih ječe in mučenja, po izgubah prijateljev in družinskih članov niso pripravljeni sprejeti nobenega sporazuma, če ta ne predvideva svobode za Irsko. Organizacija IRA na koncu očita dublinski vladi, da se prodaja za skorjo kruha, ki jo britanski gospodarji ponujajo o-ziroma dovoljujejo, da pade z mize. Organizacija IRA na koncu zagotavlja, da se bo boj nadaljeval vse dotlej, dokler ne bodo postavljeni temelji za pravičnost in za resničen mir, se pravi za umik Velike Britanije iz Severne Irske.
TUDI ZAMEJSKE KNJIGE
V LJUBLJANI
Slovenski knjižni sejem, ki bo odprt do 26. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, je gotovo ena pomembnejših slovenskih kulturnih pobud letošnje jeseni. Na razstavi sodelujejo vse slovenske založbe, od teh tudi založbi Drava in Založništvo tržaškega tiska, ki imata za to priložnost skupen razstavljalni prostor.
V sredo, 20. t.m., so v jutranjih urah predstavili leposlovne knjige, ki sta jih založbi izdali v zadnjih dveh letih. Gre za dela Renata Quaglie, Milana Bufona, Marka Kravosa, Jožice Certov in Janija Oswal-da. Zvečer pa sta založbi priredili zanimivo predavanje na temo »Slovenska knjiga v italijanskem in nemškem prostoru«. V petek, 22. novembra, bodo predstavili e-seistične novosti, to je dela Albina Prepeluha, Jožeta Javorška, Milana Medena, Jožeta Pirjevca, Jožeta Plečnika, Stojana Spetiča in Branka Babiča.
Koroška in tržaška založba sta torej prisotni s svojimi najuspešnejšimi publikacijami.
—o—
OBČNI ZBOR SKLADA »M. CUK«
V mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah bo v petek, 22. t.m., ob 20.30, občni zbor Sklada »Mitja Čuk«.
Slovenska skupnost o programu občinske uprave v Nabrežini
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v petek, 15. t.m., razpravljal o programu novega občinskega odbora, ki ga je bil teden dni prej obrazložil župan Bojan Brezigar. Razprava se je zavlekla pozno v noč, ker so vanjo posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, komunistična skupina pa je nastopila celo z vsemi svojimi šestimi izvoljenimi predstavniki.
Za Slovensko skupnost je spregovoril Martin Brecelj, ki je najprej ugotovil, da je program, o katerem je obširno govoril župan, po svoji vsebini v bistvu enak tistemu, ki ga je bila Slovenska skupnost predlagala za koalicijo s komunisti in socialisti. Ta program pa vsebuje vse bistvene točke dokumenta, s katerim se je Slovenska skupnost predstavila na volitvah. Zato bi po govornikovem mnenju ne smelo biti težav za sodelovanje ne samo na ravni sedanje koalicije, temveč tudi na širši ravni. Svetovalec Brecelj je nato obravnaval dve temeljni vprašanji: sožitje med obema narodnima skupnostima ter nadaljnji razvoj devinsko-nabrežinske občine. Poudaril je, da je prvi pogoj za sožitje enakopravnost, kar pomeni, da Slovenci zlasti pričakujejo, da jim bo pristojna italijanska oblast čimprej zagotovila pravično zakonsko zaščito. Ta mora namreč po eni strani zagotoviti manjšini obstoj, po drugi pa zajamčiti njen vsestranski razvoj. Če tega ni, je zaman govoriti o zaščiti, kot je tudi zaman, na daljši rok, govoriti o omikanem sožitju. Slovenska skupnost si po svojih močeh, je dejal Brecelj, prizadeva in si bo še dalje prizadevala, da bi parlament odobril njen zakonski predlog, kar pričakuje tudi od strank, ki imajo v svojih vrstah Slovence in so prav tako vložile zakonski predlog o manjšinski zaščiti. Vlada bo v kratkem — tako pravijo — tudi sestavila svoj zakonski osnutek, prizadevanja Slovenske skupnosti bodo šla v smer pravične rešitve tega vprašanja, kar bo za Slovensko skupnost tudi merilo za določevanje svojih odnosov do drugih strank.
Kar zadeva nadaljnji razvoj občine, je Brecelj opozoril predvsem na obvezo, da se bo uprava zavzemala za uravnovešen razvoj, ki naj velja za celotno občinsko o-zemlje, brez vsakršne diskriminacije. V tej zvezi je Brecelj opozoril, kako je deželni odbor Furlanije - Julijske krajine sprejel priporočilo deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Stoke, naj deželna uprava gmot-
no podpre napredek in razvoj celotnega kraškega področja. To priporočilo pred-! stavlja za nabrežinsko upravo obvezo, je zaključil svoj poseg svetovalec Slovenske j skupnosti Martin Brecelj.
! Zupan Brezigar je ob sklepu razprave , izčrpno odgovoril na razna vprašanja, ki so jih v svojih posegih postavili diskutan-ti, ter ponovno naglasil, da bo delo odbora temeljilo na kolegialnosti in da si bo uprava prizadevala za ovrednotenje vseh svojih kadrov, kar je med drugim pogoj za učinkovitost dela. Ponovno je tudi zagotovil, da bo odbor imel tenak posluh za vse predloge in nasvete ter priporočila, ki bodo prišla iz vrst komunistične opozicije.
Poskus prehoda meje
Na mejnem prehodu pri Fernetičih na Tržaškem je policija 15. t.m. malo pred 13. uro odkrila poskus nedovoljenega prehoda meje. Na krovu rešilca Belega križa iz Ri-j minija sta se pojavila italijanski državljan' Mario Cervesi in Kitajec Wu Po Lin. Izja-j vila sta, da prevažata hčerko omenjenega Kitajca, ki da leži v izredno hudem stanju j in jo morata prepeljati v tržaško bolnišnico. Za dekle pa nista imela potnega lista, temveč le fotokopijo italijanske osebne izkaznice, ker da je italijanska državljanka.
Policija je nekaj zasumila kljub izrednim okoliščinam prevoza. Ko so hoteli pogledati, kaj je z bolnico, je Kitajec priznal, da je poskusil na ta način privesti preko meje kitajsko dekle, ki naj bi delala v milanski restavraciji. Ko so ga razkrili, je skušal podkupiti policista, zato so ga aretirali, Cervesija pa so prijavili sodstvu.
BIASUTTI V ARGENTINI
V Argentini je bil na obisku deželni predsednik Biasutti, ki ga je spremljal senator Toros, predsednik ustanove za stike I z izseljenci iz Furlanije. Skupno s predstavniki drugih italijanskih dežel sta navezovala stike z izseljenci in ugotavljala, kakšne so vezi med emigranti in njihovimi rodnimi kraji.
Odposlanstvo deželnih predstavnikov je 18. t.m. sprejel argentinski predsednik Al-fonsin. V Buenos Airesu so ob tem obisku odprli tudi nekaj razstav, posebej obrtniško in fotografsko.
Dežela in mednarodne povezave
Vključevanje Furlanije-Julijske krajine v seznam obmejnih dežel je bil glavni predmet sestanka, ki je bil pred dnevi v Rimu in na katerem se je zunanji minister Andreotti pogovarjal s parlamentarci iz naše dežele. Navzoča sta bila tudi deželna odbornika Rinaldi in Renzulli, z vladne strani pa še podtajnik Fioret. Andreotti je poročal o delu raznih ministrskih komisij, ki so si v zadnjem času prizadevale za posege Evropske gospodarske skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Se dalje ima prednost načrt, da bi na u-] sklajen način pomagali do zagona raznim sektorjem, od gospodarstva do znanstvenih raziskav. Proučujejo tudi možnost, da bi vzdolž meje ustanovili proste cone. V njih naj bi delovale morebiti tudi mešane družbe. Parlamentarci iz naše dežele pa so po drugi strani opozorili na nujnost, da bi v državni finančni zakon vključili tudi nakazila v prid zakonskemu načrtu za mednarodno sodelovanje, pri čemer naj bi imela prednost obmejna področja.
Zborovanje o mladinski brezposelnosti v Trstu
Vprašanje mladinske brezposelnosti je problem, ki je zelo zaskrbljiv za vsako družbo. Z njim se spopadajo na vsedržavni ravni, pogosto pa je o mladinski brezposelnosti govora tudi na krajevni ravni. Do takega zanimivega in plodnega pogovora o tem kočljivem problemu je prišlo v soboto, 16. in nedeljo, 17. t.m., ko je Škofijska komisija za mladinsko pastoralo priredila na tržaški Pomorski postaji zborovanje na to temo.
Posvet je bil logično nadaljevanje dela, ki je bilo zastavljeno že pred dvema letoma, ko je ista komisija priredila zborovanje o problemih tržaške mladine. Ze sobotno srečanje je bilo izredno zanimivo. Udeleženci so si namreč lahko ustvarili precej jasno podobo o brezposelnosti na vsedržavni ravni. O tem je govoril pomožni škof iz Siene msgr. Charrier, ki se za ta vprašanja zanima v okviru italijanske škofovske konference. O sedanjem stanju brezposelnosti mladih pri nas pa je govoril tajnik Deželne zveze malih in srednjih industrijcev Nereo Tomizza.
V nedeljo so prisotni lahko sledili o-krogli mizi o stvarnosti in perspektivah zaposlitve in dela, pri kateri so sodelovali pokrajinski odbornik za mladinska vprašanja Poillucci, član vodstva CISL Ambrosi, predsednik Združenja malih industrijcev Janousek, predsednik združenja obrtnikov Ret in predstavnica ACLI Leda Zocchi. O konkretnih izkušnjah v krajevnem merilu pa je bilo govora med popoldanskim delom srečanja, ko so se prisotni tudi razdelili po delovnih skupinah, da bi lahko bolje a-nalizirali stvarne probleme.
S tem v zvezi bi veljalo še posebej omeniti slovensko delovno skupino, ki jo je vodil prof. Tomaž Simčič in je skušala analizirati stanje zaposlitve slovenske mladine. Opozorili so na dejstvo, da posebno obrtništvo lahko nudi precejšnje možnosti za zaposlitev mladih, ustavili pa so se tudi pri šolskih učnih načrtih in šoli kot sistemu, ki bi morala seznanjati učence in dijake z možnostmi novih, alternativnih poklicev, ki bi omogočili zaposlitev.
Posvet je bil torej lepa priložnost za vse udeležence, a tudi za poklicane, ki se ukvarjajo z vprašanjem brezposelnosti, da poglobljeno pogledajo na ta problem. Iz vseh posegov, predavanj in mnenj, ki so bila izrečena na posvetu, pa je bilo razvidno, da je potrebno pri reševanju tega vprašanja spremeniti dosedanji odnos pri izbiri in iskanju zaposlitve. Mladim se lahko odpirajo nove, zanimive poti v obrtništvu in zadružništvu, nujno pa je, da pride do drugačnega gledanja na vprašanje zaposlitve in dela. Sedanja družba in gospodarsko stanje naravnost izzivata mladino, da bi se ta opogumila za drugačne, alternativne rešitve, ki sicer zahtevajo dobršno mero poguma pri začetnem koraku, obetajo pa se dobre možnosti za uspeh in torej za povečanje delovnih mest tudi v Trstu.
Izjava SKGZ in SSO o protimanjšinski gonji v Gorici
Iz Gorice smo prejeli v objavo izjavo, ki sta jo te dni skupno izoblikovala Svet slo-
Ijenosti za dialog med ljudstvi in kulturami, kar je bilo za Gorico značilno tudi v
venskih organizacij in Slovenska kulturno najtežjih trenutkih. Slovenci na Goriškem, gospodarska zveza v zvezi z zadnjo proti- j kot sicer tudi drugje v deželi, smo vedno
slovensko gonjo.
(Ured.)
»Goriški Slovenci zavračamo žaljive in primitivne napade določenih krogov, ki s protislovenskimi kampanjami poskušajo zavreti demokratične poti za dosego globalne zaščite za italijanske državljane slovenske narodnosti. Ponovno potrjujemo priprav Ijenost, da ostanemo aktivni faktor sožitja in razvoja v mestu in v goriški pokrajini kot tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ne nameravamo pa se odreči svoji narodni in jezikovni identiteti in niti ne svoji lojalnosti do italiajnske republike, ki izhaja iz odporništva.
Pri tem opominjamo, da nam v okviru demokratične italijanske države ni mogoče pripisati nobenega nasilnega dejanja, čeprav smo bili deležni raznih izzivanj, u-strahovanj in nasilnih dejanj do posameznikov in njihove lastnine; od peklenskih strojev na šolah, razdejanj sedežev, do šte-
delovali za takšno miroljubno sožitje in tako prispevali k vzpostavitvi dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Sprejem zakona o globalni zaščiti mora postati dodatna priložnost, da se zagotovijo vsem državljanom enaki pogoji za izražanje in demokratično partecipacijo ter nove možnosti razvoja za kulturno in gospodarsko izmenjavo.
V okviru te perspektive je potrebno, da se vsi potrudimo ne samo za vzajemno strpnost, ampak tudi za boljše medsebojno spo-
znavanje, s čimer bomo lahko zgled, da je tudi na etnično mešanih območjih možna drugačna kvaliteta življenja.
Preprosto je ugotoviti, da kljub prizadevanjem, ki jih Slovenci lahko uresničujemo sami, je potrebno, da italijanska večina osvoji v večji meri slovensko kulturo in zgodovino, ki sta oboji sestavni del splošne goriške zgodovine in kulture.
Zato bi bilo priporočljivo mnogo več kot v preteklosti skupno — Italijani, Furlani in Slovenci — načrtovati in uresničevati pobude in priložnosti izgradnje stvarne kulture sožitja, ki lahko temelji samo na pristnem in poglobljenem medsebojnem spoznavanju.
Kot Goričani pozivamo intelektualne, politične in družbene kroge v mestu, ki se sklicujejo na demokracijo, da bi Gorica, kot je bila sposobna že v preteklosti, postala kraj razgibanih srečanj in izmenjav med raznimi jeziki in kulturami.«
SKAVTIZEM V ŠTEVERJANU
Števerjanski skavti in skavtinje letosjsko organizacijo. Naša skupina je bila ved-proslavljamo peto obletnico obstoja. V teh j no številnejša, kar je potrjevalo zanimanje letih smo naredili marsikaj dobrega in pri-J za vztrajno delovanje. Od tega je minilo že
pomogli farnemu občestvu, da ima v javnosti dobro ime.
vilnih žaljivih in napadalnih napisov na institucijah.	Steverjanci	smo	lahko	ponosni,	da	smo
Menimo, da globalna zaščita za italijan■ že pred 20 leti imeli močno skavtsko sku-ske državljane slovenske narodnosti ne bi pino deklet, ki so bile pravzaprav začetni-smela nobenemu ničesar jemati, ampak ce skavtizma na Goriškem. Pred petimi le-kvečjemu prispevati k obogatitvi našega ti pa smo se v jesenskem času začeli zbirati mesta kot tudi dežele Furlanije-Julijske na tedenskih sestankih, kjer smo govorili krajine na kulturnem in jezikovnem pod- o skavtizmu. Prav kmalu nas je skavtski ročju. Okrepila naj bi sožitje, ki naj teme-1 duh tako prevzel, da smo se začeli z veli-Iji na medsebojnem spoštovanju in priprav■ I kim veseljem zanimati za to veliko mladin-
Delegacija SZDL na obisku pri Slovenski skupnosti v Gorici
Tudi zadnji obisk, ki ga je opravila de legacija Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin v Gorici, lej er je bila gost Slovenske skupnosti, sodi v okvir rednih odnosov med matično domovino in zamejstvom. Šlo je za predstavnike SZDL iz občin Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Idrija. Delegacijo je vodil Marjan Tavčar. Odposlanstvo Slovenske skupnosti je vodil tajnik Marjan Terpin. Zastopniki slovenske stranke so goste sprejeli na mejnem prehodu pri Rdeči hiši in jih pospremili na strankin sedež v Gorici, kjer so potekali pogovori.
Voditelja obeh delegacij sta obširno obravnavala vprašanja, ki se tičejo Slovencev ob meji, pri čemer sta posvetila posebno pozornost položaju slovenske manjšine v Italiji prav ob 10-letnici osimskih sporazumov. Predstavniki iz matične domovine so potrdili že znano stališče o popolni podpori Slovencem v Italiji ne glede na njihove politične ali druge razlike.
Po pogovorih so si člani obeh delegacij ogledali vzorno urejeno Vovkovo tovarno ob Soči, kjer je zaposlenih mnogo Slovencev. Ogledali so si tudi gradnjo novega slovenskega športnega centra v Drevoredu XX. septembra. Po kratkem postanku na kmetiji vinogradnika Aleša Komjanca v
Jazbinah so se pogovori nadaljevali in končali v Steverjanu, kjer so sodelovali tudi nekateri člani števerjanske sekcije Slovenske skupnosti ter njeni izvolejni predstavniki.
Obisk delegacije SZDL severnoprimorskih občin dne 14. t.m. v Gorici je gotovo pomenil korak naprej v utrjevanju vezi med matico in Slovenci, ki živijo v Italiji.
HVALE VREDNA POBUDA
KMEČKE BANKE
V dvorani hotela »Palače« v Gorici je Kmečka banka priredila v soboto, 16. t.m., posvet na temo »Kazniva dejanja v zvezi z bančnim poslovanjem«. Po pozdravnih besedah predsednika Saverija Lebana je prvi spregovoril prof. Augusto Sinagra, čemur je sledilo predavanje dr. Libera Riccardel-lija. Oba govornika sta obravnavala vprašanja, ki so med bančnim poslovanjem vedno prisotna in aktualna ter se tičejo predvsem tistih, ki so neposredno ali posredno soudeleženi pri delovanju bančnih in denarnih zavodov.
Posveta se je udeležilo zares lepo število ljudi, tako Slovencev kot Italijanov, kar pomeni, da je pobuda goriške Kmečke banke dosegla lep uspeh.
pet let in še vedno smo prisotni na kulturnih prireditvah v naši vasi. Števerjanski skavti se odlikujejo predvsem po skavtskih spretnostih, po stiku z naravo, saj so v poletnih časih pogosto preživljali večere po gozdovih in travnikih, kot jih je preživljal oče skavtizma Baden-Powell. Poleg tega so sodelovali pri vseh skupnih skavtskih akcijah in seveda v domači župniji pri raznih kulturnih prireditvah.
Takšno je bilo — kratko povedano — petletno delovanje števerjanskih skavtov. Mislim, da se domača župnija in vaščani na splošno premalo zanimajo za naše delovanje. Naši setsanki ne obstojijo samo v spoznavanju skavtskih zakonov, pravil, spretnosti, temveč so veliko več. V naših srcih ie zavladalo novo vzdušje, imamo iste ideale in smo iskreni prijatelji. Hočemo postati skupina zavednih, poštenih skavtov in Slovencev, ki bodo pustili za seboj samo dobro. To je skavtizem, to so ideali Baden-Powella, po katerih bi morali težiti in hrepeneti vsi. Vse to smo šele začeli odkrivati in upam, da bodo naša odkritja in spoznanja vedno bolj bogata.
M. T.
Prav radi objavljamo prispevek našega novega, mladega dopisnika iz Steverjana, ki se mu tudi zahvaljujemo za besede, ki jih je pripisal članku in se tičejo našega lista oziroma njegove vsebine. Prav radi bi videli, da bi se naš mladi sodelavec še kaj oglasil iz Steverjana in še kaj napisal o svoji prelepi briški vasi.	(Ured.)
— □ —
PROTEST SLOVENSKIH DIJAKOV
Dijaki slovenskega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu so v ponedeljek, 18. t.m., iz protesta zapustili šolske prostore, ker ti niso bili ogrevani. Podjetje, ki skrbi za ogrevanje, postavi ob ponedeljkih v pogon stroje le okrog sedme ure zjutraj, kar je očitno prekasno v dneh, ko v Trstu piha burja in pritisne mraz. Občinska uprava v Trstu bi zato morala poskrbeti, da bi bili šolski prostori ogrevani tudi ob pone-deljskih. To je bil smisel protesta dijakov.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA KULTURNO PISMO IZ IDRIJE
Četudi je bila v zadnjih tednih v slovenskih, še bolj pa jugoslovanskih časnikih Idrija označena kot središče takoimenovanih nacionalističnih izpadov — stvari so napihovali bolj, kot so zaslužile — pa se letošnja kulturna jesen v tem znamenitem, čeprav nekoliko odmaknjenem mestu, kaže kar precej rodovitna. S koncem septembra so se spet začeli »Muzejski večeri«, to so predavanja in okrogle mize, ki jih že drugo sezono prireja idrijski Mestni muzej. Najprej je prof. Tomaž Pavšič podal še drugi del svoje Li-terarno-zgodovinske poti po idrijski občini. Temu je sledila predstavitev zbornika Idrijski razgledi, ki je izšel po več letih. Idrijski razgledi (od 1956 trimesečnik, od 1977 pa letni zbornik) so najstarejša povojna revija na Primorskem, čeprav je tudi ta zaradi finančnih težav zadnja leta neredno izhajala. Na predstavitvi so bili prisotni tudi uredniki novogoriško-koprskih Primorskih srečanj. Precej se je govorilo o sodelovanju med revijama in vzniknil je tudi zanimiv in vzpodbuden predlog, da bi nadaljevali z okroglimi mizami primorskih revij (matičnih in zamejskih), kakršne so že bile v letih 1969-72 (Trst-Idrija-Nova Gorica). Drugi od »muzejskih večerov« je bil posvečen spominu uglednega idrijskega rojaka, ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa (1782-1859), ki ima velike zasluge kot založnik slovenskega prevoda Svetega pisma in Nemško-sloven-skega ter Slovensko-nemškega slovarja. O njem je predaval dr. France Dolinar z ljubljanske teološke fakultete, istega dne pa so Wolfu na njegovi rojstni hiši tudi odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil Marjan Tavčar, predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin. S tem v zvezi je bil tudi ogled lani restavrirane najstarejše idrijske cerkve sv. Trojice, ki jo je predstavil prof. Otmar Črnilo-gar z vipavske srednje verske šole (semenišča). Pri odkritju spominske plošče so peli člani okteta J. P. Vojko iz Spodnje Idrije pod vodstvom Do-rija Žaklja, v cerkvi pa je nekaj značilnih del odpel cerkveni mešani zbor pod vodstvom prof. Stanke Močnik. Po predavanju je idrijska župnija (dekan Medvešček) priredila še orgelski kon-
V četrtek, 14. t.m., je bilo v prostorih oddelka za odrasle bralce in mladino Goriške knjižnice v Novi Gorici srečanje z akademikom Josipom Vidmarjem, ki je pred kratkim dopolnil 90 let starosti. Glede na pomembno vlogo, ki jo je odigral slavljenec v slovenski kulturnopolitični preteklosti in upoštevajoč dejstvo, da je šlo za počastitev življenjskega jubileja, ki je dan le redkim, je bilo pričakovati veliko udeležbo občinstva, kar sc je tudi zgodilo.
Večer je uvedel ravnatelj Goriške knjižnice »F. Bevk« Stane Čehovin, ki je prebral krajši o-ris njegovega življenja in dela. Sledila je uradna počastitev jubilanta, saj mu je predsednik novogoriške občinske skupščine Danilo Bašin izročil posebno priznanje. O kritiku in pisatelju Josipu Vidmarju je spregovoril še pesnik Kajetan Kovič, sicer urednik Državne založbe, ki je ponovno izdala slavljenčevo knjigo »Obrazi«. Osrednji del večera je pomenil pogovor Josipa Vidmarja s Stanetom Čehovinom, ki je obsegal vprašanja s področja kulturne politike, književnosti, kriti-
cert mag. glasbe Tomaža Nagodeta. Pri Wolfovi slavnosti so bili prisotni predstavniki družbeno političnih organizacij idrijske občine, pa tudi namestnik predsednika republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Franc Pristovšek. Zbralo se je več duhovnikov, med njimi tudi rojaka msgr. dr. Franc Močnik in msgr. Janez Filipič. Odkritje Wolfove spominske plošče se šteje kot prva od vrste podobnih spomeniških slovesnosti v okviru proslavljnaja petstoletnice i-drijskega rudnika in same Idrije, ki se bodo vrstile vse do glavnega jubileja, ki pada v leto 1990. Ta idrijska proslava (bila je 15. okt. 1985) je s Tavčarjevim in Dolinarjevim nastopom in še z vsem, kar jo je spremljalo, tudi dokazala, da je v danostih socialistične družbe z dobro voljo tako verujočih kot neverujočih možno ustvarjati omikano, kulturno sožitje, ki raste iz skupnih vrednot.
Na tretjem »muzejskem večeru« je o idrijskih gozdovih in njihovi prihodnosti predaval dr. Fra-
Disidentska literatura, ki je bila pred leti v modi pri nas, osvaja zdaj — kot kaže — slovenska gledališča. Morda bolj kot literatura je za slovenskega gledalca v matični domovini mikavna disidentska tematika, odkrivanje oblik perverznosti razvitega realnega socializma. Na repertoarjih slovenskih gledališč je torej vse več tekstov s takšno in podobno problematiko. Nič čudnega torej, če smo v okviru dveh gostovanj, ki jih je v letošnji sezoni doslej priredilo Slovensko stalno gledališče v Trstu, obakrat, čeprav z drugačnim pristopom in umetniško potenco, gledali predstavi tovrstnega žanra.
In vendar Kohoutove MARIJE nikakor ne moremo pavšalno vključiti v disidentsko literaturo samo zato, ker so češkoslovaške oblasti avtorja kot sopodpisnika LISTINE 77 in neustrašnega
ke, mednacionalnih odnosov itd. Vidmar se je pri tem izkazal kot sodobnik pomembnih mož slovenske literarne preteklosti, npr. Marija Kogoja, O-tona Zupančiča, Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, Cirila Kosmača, torej osebnosti, ki jih tudi globlje opisuje v svoji zadnji, tretji izdaji knjige z naslovom »Obrazi«. Hkrati pa po svojih močeh še vedno sledi aktualnim problemom, zlasti nacionalnim, kjer je še posebej občutljiv za enakopravnost slovenskega naroda tako v okviru jugoslovanske skupnosti kot tudi v mednarodnem okviru, zlasti kar zadeva manjšino na Primorskem, Koroškem in v Porabju. V zvezi s slovensko manjšino v Italiji je poudaril potrebo po njeni čimvečji enotnosti, ker bo tako laže kljubovala raznarodovanju, in se pri tem skliceval na izročilo Osvobodilne fronte.
Zanimiv pogovor z Josipom Vidmarjem je minil kar prehitro, škoda le, da organizatorji niso omogočili, da bi vanj posegli tudi poslušalci. Ob zaključku srečanja je Josip Vidmar podpisoval svojo knjigo »Obrazi« tistim, ki so to želeli.
njo Kordiš iz Idrije. Kot četrti predavatelj bo 19. novembra nastopil ravnatelj muzeja Jurij Bavdaž s temo o zgodovini in vprašanjih idrijskega čip-karstva oziroma klekljarstva. Do spomladi bo sledilo še šest predavanj. Naj med kulturnimi prireditvami vsaj omenimo še nekatere druge. V oktobru sta Idrijo obiskala moški in ženski zbor Slovenskega delavskega društva iz pobratenega Aumetza v Severni Franciji, v tem času sta imela odmevni koncert v Idriji tudi harfistka Jasna Merlak-Corrado in flavtist Cveto Kobal, medtem ko so igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice gostovali s Pirandellovim delom Sest oseb išče avtorja. Več prireditev je bilo tudi v Cerknem in drugih krajih občine, medtem ko bo idrijska galerija (ki jo vodi Jurij Bavdaž) spet odprla svojo dvorano grafikam Avgusta Černigoja, katerega konstruktivistično obdobje je prav ta galerija odkrila svetu na znameniti razstavi leta 1978. Tokratno razstavo bodo odprli 26. novembra.
K vsemu temu naj dodamo še razveseljivo dejstvo, da je odboru za Bevkov spominski muzej v Zakojci uspelo, da so se stanovalci že preselili v nadomestno hišo in je tako pisateljeva domačija odkupljena in bo v njej urejen sopminski I muzej.
borca za svobodo in človeške pravice izgnale iz domovine.
Pobudo za delo je avtor dobil iz resničnega dogodka. Proti koncu sedemdesetih let je nekdanji ravnatelj Vinohradskega gledališča v Pragi in eden najpomembnejših čeških dramatikov Pav-liček napisal za priznano igralko Vlasto Chramo-stovo monodramo o Boženi Nemcovi, najpomembnejši češki pisateljici preteklega stoletja. Pavlič-kova dela pa so zdaj na Češkoslovaškem prepovedana, Chramostova, ki je leta 1965 prejela najpomembnejše češkoslovaško kulturno priznanje, pa ne sme igrati, češ da je kontrarevolucionarka. Oba sta bila komunista od mladih let, za časa Dubčka sta zaslutila, da je le napočila doba socializma s človeškim obrazom, zaradi česar sta bila potem odrezana od javnega umetniškega udejstvovanja.
Kohoutova MARIJA čuti, da je še zmožna oblikovati velike vloge; trpi, ker ne more igrati, zato se odloči, da uprizori monodramo doma, za intimni krog prijateljev. Jasno je, da bodo oblasti tudi ta poskus zatrle. Kajti če je stalinizem v svojem postopku dokazovanja ene same in edine zemeljske oblasti še dopuščal pojave junaštva, je naj hujša perverznost razvitega realnega socializma v tem, da zanika vsako etično in moralno načelo, ki gre preko zemeljske oblasti, partije. Oblast je samo le še oblast in nič drugega. Zdaj ni več stalinističnih sodišč, ki bi izsiljevala sa-moobtožbe, zdaj je to naloga okolja, da s prepričevanjem pa tudi grožnjo prisili posameznika, da se odpove katerikoli obliki upora. Iz tega splošnega pritiska je ena sama pot: beg tja, kamor moč preganjalcev ne seže.
V naslovni vlogi je prepričljivo in doživeto nastopila Štefka Drolc, ki je v Marijinem liku dodala vso energijo revolucionarke in vso človeško toplino razočarane, vendar vedno uporne ženske. Jožefa, njenega moža, je z občutljivostjo, vendar tudi kreativno zaigral Lojze Rozman. V ostalih vlogah so nastopili Saša Pavček, Mihaela
dalje na 8. strani ■
Srečanje z J. Vidmarjem v Novi Gorici
Tomaž Pavšič
»Marija se bori z angeli« v izvedbi ljubljanske Drame
Mraz in sneg spet v deželi
Po sorazmerno toplih oktobrskih in prvih novembrskih dnevih je v ponedeljek, 18. t.m., naše kraje zajel val mrzlega vremena. Burja je že konec prejšnjega tedna bistveno shladila ozračje, oblaki, ki so se začeli zbirati v nedeljo ponoči in ponedeljek zjutraj, pa so napovedovali sneg. Res so v ponedeljek zjutraj sunki burje prinesli tudi prve snežinke letošnje jeseni. Kmalu je posebno na gornjem Krasu in v višjih predelih Trsta prišlo do prvih težav v prometu. Težave je pravzaprav povzročila že bur-ia. Tržaški gasilci so morali opraviti več posegov, da so odpravili s cestišč nevarne vi ceče polomliene veje, strešnike itd. Zaradi burie je bilo tudi v tržaškem pristamšču onemogočeno vsakršno delo, posebno z velikimi žerjavi, ki služijo za premikanje kontejnerjev.
Sneg je pobelil višje predele kraške planote in mesta samega. Zaradi spolzkega cestišča je prišlo do nekaj manjših prometnih nesreč, zelo otežkočen pa je bil promet na avtocesti. Zaradi snega na cestišču je v ponedeljek popoldne bil okrnjen tudi avtobusni promet v Ricmanje in Boljunec, avtobusi so morali namreč na cesto z zimsko opremo, kar je seveda otežkočalo redni promet.
Vendar je burji kmalu uspelo razpihati snežne oblake, tako da se je stanje uredilo in je bil promet že v torek tekoč po vseh cestah.
Sodobno kmetijstvo letnika ’85 in možne
Zaradi pozebe na posavskem in podravskem območju in zaradi toče na nekaterih območjih vinorodne Primorske je bil letošnji pridelek grozdja na splošno manjši. Najbolje se je trta letos odrezala na primorskem območju, medtem ko je stanje na posavskem vinorodnem področju naravnost katastrofalno. Lepa jesen ni prav nič pripomogla, da bi se kakovost grozdja in vina bistveno izboljšala. Posledice vročega poletja in tople ter suhe jeseni so letos vidne predvsem pri nadpovprečno visoki sladkorni stopnji vina. Na splošno pa na Primorskem strokovnjaki pravijo, da je letošnji vinski pridelek boljši od tistega leta 1983, ki je bil rekorden.
Ne glede na to je priporočljivo, da smo po povretju mošta mlado vino čimprej pretočili z droži v drugo zažveplano posodo (en trak elementarnega žvepla na hektoliter) vina ali 5 gramov kalijevega metabisulfita na helikopter, da se preprečita oksidacija in porjavenje mladega vina. Oksidacija pri večini zasebnih vin je posledica nežvepla-nja mošta in vina. Pravilno žveplan mošt ali drozga porabi pozneje tretjino manj žvepla kot nežveplan. Pri rdečih vinih ne sme pasti količina proste žveplaste kisline pod 10 do 20 mg na liter in pri belem ne
Kakovost vinskega napake pri kletarjenju
pod 12 do 15 mg, da bo vino čistega okusa in vonja ter lepe živahne barve.
Vina morajo pred pretokom do konca povreti, če pa to ni mogoče, se doda vrelni nastavek avtohtonih kvasnic. Ce se vino ne bo čistilo, dodajte želatino ali jajčni beljak, in sicer 5 gramov suhe želatine, ki smo jo čez noč namočili v mlačni vodi. Med mešanjem dodamo želatino vinu, ki ga po tednu dni pretočimo v čist, žveplan sod.
Letos se bosta po vsej verjetnosti pojavljala vonj in okus po gnilih jajcih. V takem primeru pretočimo vino tako, da ima dostop zrak, v hujših primerih pa preko bakrene plošče vino spet pretočimo v čist, primerno žveplan sod. Napake, ki se še pojavljajo, so počrnitev vina, beli ali sivi lom, bakreni lom, okus po kovinah, dimu, zmrzali, zdravilih, plesnobi, lesu ali pecljih, katerim pa se s pravilnim in higienskim kletarjenjem lahko izognemo, kan, ocetni cik, manitni cik, grenkoba rdečih vin ali akreolinski cik, gnile kvasnice, razgradnja kisline, masleno kislinski cik. Kletar mora določati alkohol z ebulioskopom in obvladati določanje sladkorja in titracijskih kislin, vsebnost proste žveplaste kisline ter razne čistilne poskuse.
Z.T.
DUŠAN ČERNE
Zakaj smo ia ostanemo Slavenci
ii.
Med činitelji pa, ki najbolj vplivajo na narodovo duševnost, je njegova kultura — se pravi — njegova povezanost v duhovnih dobrinah. Narodna pesem, narodni običaji, liudska praznovanja in plesi ter književne, glasbene in umetniške stvaritve najbolj vplivajo na oblikovanje narodove duše ter utrjujejo v njej zavest o narodni individualnosti. Čim bolj je narod kot celota izobražen in zakoreninjen v domači kulturi, tembolj je zedinjen.
Iz posebnega duševnega in telesnega u-stroja ljudske skupnosti iste krvi se ob vplivu prirode, zgodovinskega dogajanja, gospodarskih razmer in zlasti kulture polagoma razvije in izoblikuje narodni značaj.
RAZVOJ SLOVENSKEGA ZNAČAJA
V dosedanjem razmišljanju sem odgovoril na vprašanje, kar je in kako se oblikuje narodna individualnost. Zdaj bom poskusil orisati, v čem obstoji slovenska narodna individualnost.
Ce hočemo vsaj približno ugotoviti slovenski narodni značaj, se moramo pomakniti nazaj v zgodovino in si ogledati lastnosti starih Slovanov v njihovi pradomovini. Vsi preučevalci slovanskih starožit-nosti se strinjajo v trditvi, da so imeli sta-
roslovani mehko in širokosrčno dušo. Kot osnovne lastnosti njihovega značaja navajajo težnjo po svobodnosti posameznika in po demokraciji, ki se je pa večkrat sprevrgla kar v anarhijo; dalje omenjajo nagnjenje k razglabljanju in misticizmu; ljubezen do bližnjega in do socialne pravičnosti. Tem lastnostim nekateri učenjaki dodajajo še veliko občutljivost, potrpežljivost, odkritosrčnost, veselje do petja, pa tudi nestanovitnost, slabo obvladanje samega sebe in druge napake.
Tak značaj so torej imeli naši predniki, ki so prišli v sedanjo domovino. Toda zemlja, ki so jo naselili, povzroča prav nasprotna občutja kot obsežna ravnina v pradomovini. Zemeljska konfiguracija današnje domovine vzbuja zaprtost vase, sebičnost, partikularizem, pa tudi delavnost, predvidevnost, trdoto. Značilnosti nove domovine so začele vplivati na nove naseljence ter jim jekleniti prvotni mehki značaj. Hkrati pa začne nanje vplivati nov zgodovinski razvoj, ki je bil mnogo bolj razgiban kakor v prejšnji domovini.
Iz zgodovinskega dogajanja bom omenil samo tiste pojave, ki so bistveno vplivali na oblikovanje slovenskega narodnega značaja.
Med priseljevanjem v današnie kra^e so se Slovenci srečali s krščanstvom Zdi se, da je bil značaj starih Slovanov kot na-
lašč pripraven za krščanstvo — to je — vero ljubezni, svobode in vesoljstva. Zato so si ga Slovenci sčasoma tako prisvojili, da je včasih nemogoče ločiti, ali so nekatere lastnosti prinesli s seboj iz pradomovine ali pa so si jih privzgojili od krščanstva. Vsekakor je kršačnstvo poplemenitilo mnoge slovenske lastnosti. Zlasti je odpravilo razne poganske razvade in poglobilo etično pojmovanje. Proniklo je v najširše plasti ljudstva ter v najintimnejše odnose posameznikov. Polagoma je postalo edina duhovna sila, ki je od 8. stoletja pa do danes stalno spremljala razvoj slovenskega značaja.
Vsestranskemu vplivu krščanstva se je kasneje pridružil vpliv fevdalizma. Ta je učinkoval na slovenski značaj na dva nasprotujoča si načina. Po eni strani je vzbujal v slovenskem človeku potrpežljivost, brezbrižnost in ponižnost, po drugi ga je gnal v odpor, v aktivizem ter ga še bolj prikoval na zemljo. Zanimivo je, da so prav na Slovenskem bili kmečki upori naj silovitejši v Evropi.
Globoko sled v slovenskem značaju so zapustili tudi boji s Turki. Takrat so se Slovenci zavedali, da so v nevarnosti vse njihove vrednote: dom, vera in osebno življenje. Posledica je bila, da se je slovensko ljudstvo še bolj navezalo na krščanstvo in domačo grudo. Hkrati so se pa naši ljudje v kmečkih puntih in bojih s Turki izurili v pogumne vojake, ki so se tudi kasneje odlikovali v raznih vojnah po evropskih deželah.
Dalje je vplivala na naš značai večstoletna nemška vladna oblast nad našimi de-
Priznanje za veleposlanika Cigoja
Na goriškem županstvu je bila v soboto, 16. t.m., krajša, a prisrčna slovesnost, na kateri je župan Scarano izročil Štefanu Cigoju, novemu jugoslovanskemu veleposlaniku pri Sv. stolici, posebno priznanje. V svojem nagovoru je župan dejal, da je novi veleposlanik Goričan, rojen v Solkanu, ki si je veliko prizadeval za dobrososedske odnose in sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Čestital mu je za visoko imenovanje in mu zaželel veliko uspeha.
Štefan Cigoj je star 50 let. Že od mladih let se je aktivno udeleževal družbenopolitičnega življenja v Novi Gorici. Bil je republiški in zvezni poslanec ter nato svetnik v jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu. Od leta 1978 do leta 1982 je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu. Pred novim imenovanjem je bil v okviru republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije odgovoren za manjšinska in izseljeniška vprašanja.
»MARIJA SE BORI Z ANGELI«
V IZVEDBI LJUBLJANSKE DRAME H nadaljevanje s 6. strani
Novak, Iva Zupančič, Metoda Zorčič, Marija Benko, Janez Albreht, Meta Vranič, Katja Levstik, Neža Simčič, Danilo Benedičič, Aleš Valič, Jurij Souček in Miha Baloh.
Saša Rudolf
želami. Tudi ta vpliv je bil dvojen. Po eni strani so Nemci s svojo nadutostjo, oblastnostjo in takratno višjo kulturo učinkovali na podložniške Slovence, zlasti koroške, nacionalno potlačujoče, toda po drugi strani so nehote okrepili v Slovencih smisel za organizacijo in sistematiko, pa tudi za pridnost, podrobno delo in varčnost, v kolikor zadnje tri lastnosti niso že plod naše zemlje same.
Od duhovnih struj, ki so se uveljavile med Slovenci, bom omenil samo tiste, ki niso zajele samo tankih plasti izobražencev, temveč so prodrle med ljudske množice. To so janzenizem, romantika, liberalizem in krščansko socialno gibanje. Janzenizem je bila cerkveno-reformna struja, ki se je zavzemala za uvedbo skrajne strogosti v verskem življenju. Širili so ga nekateri duhovniki in škofje. Prodrl je zlasti med kmečke sloje in med nje zasejal mrko strogost, formalizem v verskem življenju in vzgoji, tenkovestnost, nezaupanje v samega sebe. Veliko škode je naredil predvsem zaradi tega, ker so mnogi videli v njem pravo katolištvo, medtem ko je bil le izraz klerikalizma.
Drugi duhovni tok, ki je zajel slovenske množice, je bila romantika. Ta se je s svojim poudarkom čustvenega življenja zelo prilegala slovenski duševnosti. Značilno je, da je vprav ta duhovna struja rodila mnoge slovenske pesnike in pisatelje, med njimi našega najgenialnejšega ustvarjalca — Prešerna.
Kot odpor proti janzenizmu in iz njega izhajajočemu klerikalizmu se je na Slovenskem razširil liberalizem. Ta se je zavzemal za svobodo misli. Zajel je in oblikoval meščanske in malomeščanske kroge ter nanje vplival s sprostitvijo značaja od mr-
Tudi naš list mu iskreno čestita za imenovanje in mu želi mnogo uspehov na odgovornem mestu v Rimu.
—o—
PAPEŽ POJDE V INDIJO
Vatikanski tiskovni urad je potrdil vest, da bo papež Janez Pavel II. februarja prihodnjega leta odpotoval v Indijo, kjer bo ostal skoro dva tedna. Na obisk v to veliko azijsko državo so ga povabili ministrski predsednik Radživ Gandi in indijski katoliški škofje. Program obiska predvideva postanek v 14 indijskih mestih.
ZLATI SV. JUST PROF. PALADINU
V letošnjem maju so za novega predsednika italijanskega ustavnega sodišča izvolili Tržačana prof. Paladina, v ponedeljek pa so mu v dvorani tržaškega občinskega sveta podelili »Zlatega sv. Justa«. Gre za kipec, ki ga tržaški kronisti podeljujejo Tržačanom, ki so s svojim imenom ponesli v svet tudi sloves rodnega mesta.
Na slovesnosti je prof. Paladina pozdravil tržaški župan Richetti, spregovorila pa sta tudi predsednik časnikarske zveze Soli in predsednik vsedržavne zveze kronistov Marocco. Letošjnemu nagrajencu je kipec izročil predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare, ki se je pri tem spomnil tudi ostalih osemnajstih osebnosti, nagrajenih v prejšnjih letih.
ke janzenistične togosti in pretirane tenko-vestnosti.
Toda izmed vseh struj je najgloblje prodrlo med Slovence krščansko socialno gibanje, ki ga je vodil Janez Ev. Krek. Temu gibanju gre največja zasluga, da se je iz slovenske gmote izoblikoval slovenski narod tudi na političnem in gospodarskem področju. Še nikdar prej se slovenska misel ni tako globoko in široko razmahnila kot v tej dobi, ki je ena naj lepših v novejši slovenski zgodovini. Nikdar prej se naj plemenitejše lastnosti slovenskega človeka, kot so idealizem, požrtvovalnost, pridnost, strpnost, ustvarjalnost niso pokazale v tolikem obsegu in taki moči kot v tem obdobju. Slovenci so si takrat postavili najlepši spomenik: veličastno majniško deklaracijo, ki bo trajno pričala o globoki in živi narodni zavesti takratnih Slovencev.
To so vplivi glavnih zgodovinskih dogajanj za naš narodni značaj. Zdaj bi moral orisati še vpliv domače kulture, ki je pravzaprav odločujoči vzgojitelj narodnega značaja. Narodna kultura odločilno učinkuje na oblikovanje narodove duše, to je — tiste duhovnosti, ki je vsem Slovencem skupna. Narodna individualnost in domača kultura se medsebojno oplajata in izpopolnjujeta. Zato bom o domači kulturi govoril obširneje pri izrazih narodne individualnosti.
Sicer pa ni namen tega članka izčrpno opredeliti slovensko narodno individualnost. Za to bi bilo potrebno globoko in popolno poznavanje naše zgodovine ter vseh področij, na katerih se Slovenci udejstvujejo. Kljub temu se mi zdi za lažje razumevanje naših dolžnosti do slovenstva potrebno, da poskusimo orisati vsaj nekaj potez našega sedanjega narodnega značaja.
VIKTOR BIRSA
RAZSTAVLJA V RIMU
V galeriji Astrolabio v Rimu so odprli antološko razstavo slovenskega slikarja Viktorja Birse. Birsa se je rodil leta 1908 v Kobjeglavi. Študiral je najprej na Dolenjskem v begunstvu, nato v Idriji in Vidmu. Opravljal je razne poklice, da bi se preživljal. Slikarsko se je izšolal v Trstu, največ pri Stultusu. Akademijo likovnih umetnosti je začel obiskovati leta 1935 v Rimu, kjer je ostal več let in je tudi veliko slikal, tudi za javne zgradbe. Proti koncu vojne se je vrnil na Primorsko in postal profesor risanja.
V katalogu, ki so ga izdali v Rimu, Ma-riella Valdiserri poudarja, da gre za pomembnega slikarja, ki je v Italiji opravil lepa dela. Najbolj pritegujejo njegovi jesenski kraški pejsaži.
Čistilnice še ne bodo zaprli
Čistilnice Aquila v Zavij ah ne bodo zaprli že do 31. decembra in odpira se možnost kake rešitve problema, ki je razumljivo vznemiril ne samo delavce v obratu, marveč tudi širšo tržaško javnost. Sklep o umiku napovedanega datuma so dosegli te dni na ministrstvu za industrijo v Rimu, kjer so se zbrali predstavniki družbe To-tal, sindikalni zastopniki ter deželna odbornika Francescutto in Carbone in pa tržaški podžupan Trauner. Sklenjeno je bilo dalje, da bo do novega sestanka prišlo 20. novembra.
SLOVENSKA NARODNA
INDIVIDUALNOST
Poudaril sem, da je bila osnovna poteza v značaju starih Slovanov — človečnost.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je Slovencem uspelo ohraniti do danes najodličnejšo lastnost, ki jo lahko premore neki narod — namreč človečnost. Še danes ugotavljamo, da usmerja ravnanje Slovencev globoka etičnost, ki ne izvira toliko iz zunanjih predpisov, temveč je notranja nujnost, ker je izraz naše prvotne srčne kulture. Priznati pa moramo, da se ta človečnost pre-mnogokrat skriva za neko zunanjo trdoto, ki so se je naši predniki navzeli v boju s prirodo v novi domovini in ob izkustvu, ki so si ga pridobili sredi zgodovinskih dogajanj.
Ker pa resnična človečnost ne dopušča, da bi človek zatiral človeka z zlorabo oblasti, opažamo, da je pri Slovencih že od pradavnih časov močno zakoreninjeno demokratično pojmovanje živjenja. Ker se demokracija lahko uveljavlja le v svobodi, so bili Slovetnci vedno svobodoljuben narod. Iz človečnosti in demokratičnega pojmovanja življenja izvira obenem težnja po socialni pravičnosti in enakosti, ki se stalno javlja v slovenskem življenju od bojev za staro pravdo do danes. Iz človečnosti, svobodoljubja in demokratičnosti izhaja tudi znana miroljubnost našega naroda. Toda ta se spremeni v silovit odpor, brž ko Slovenci jasno spoznajo, da jih nekdo skuša oropati za pravice, ki jim po naravnem in božjem pravu pripadajo. Tak odpor se kaže v borbenem duhu slovenskih vojakov .ali gverilcev v vojnem času, kakor tudi v tihem, a vztrajnem kljubovanju tujim oblastnikom, ki jih zatirajo v mirni dobi.
(Dalje)