PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Postale 1 gruppo Cena 90 lir Leto XXVni. Št. 98 (8191) TRST, torek, 25. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskaml «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskaml «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SVEČANE PROSLAVE 27LETNICE OSVOBODITVE VČERAJ V PRISOTNOSTI MINISTRA DONAT- CAITINA, OBLASTI IN ORGANIZACIJ AKTUALNOST BOJA PROTI FAŠIZMU V OSPREDJU NA DANAŠNJIH MANIFESTACIJAH PO VSEJ ITALIJI Antifašistične stranke poudarjajo pomen 23. aprila v sedanjem političnem položaju - Množična manifestacija v Genovi RIM, 24. — Po vsej Italiji bodo jutri manifestacije ob 27. •“letnici osvoboditve izpod nacifašistifnega jarma. Letošnja obletnica I■ aPrila 1945 pa ima še poseben politični pomen zaradi bližnjih /““•v, in to v času ko fašizem ponovno vzdiguje glavo ter se pod .»nacionalne desnice« pripravlja, da bi odigral važno vlogo v ' *J.jansk®m Političnem življenju. Nekatere proslave so bile že da-**> na primer v Genovi, kjer se J? ODromna množica zbrala na Trgu »ncamento ter poslušala govora ••"ižanskega poveljnika Paolo Ca-•Snina — «Saetta» in predsednika ?°**n«ke zbornice Pertinija. Mani-®*tacijo sta organizirala ANPI in [•levni antifašistični odbor, pridru- I • Pa so se vse protifašistične •'tanke ter sindikati. Obletnico osvoboditve so prosla-, danes v vseh obratih turinske arPe Fiat, kjer so se oddolžili PMninu padlih delavcev v boju tatT ”acifašizmu ter v uničevalnih •°r>ščih. V vseh obratih so za Minut prekinili delo. Obrambni minister Restivo je ob ' obletnici osvoboditve naslovil a oborožene sile poslanico, v ka- II Poudarja vlogo oboroženih sil v n . _ mJA-NES —~__ . ■ in ustanovitev koalicijske A Vietnamu je osvobodilna voj-Ptešla v silovito ofenzivo na ‘tednji visoki planoti ter zavze- H, |.m?sti Dakto in Tan Canh. Na-. iuie se tudi diplomatska ofen- «1 *• Zunanja ministrica ZRV Thi nnova je pisala vsem članom ,®n9tesa ZDA, da bi določitev roka ** ur ‘ ^•de v Sajgonu pomenilo konec ui»"nik 'n osvobodi,ev ameriških so z majhno večino o- EgV'1 Sklep 0 VS,°PU £e'verice v _ ^°mpidou slavi »Pirovo zrna- v *' s*j je število nasprotnih in •lutko'** 9*asov Preseg'° od" Wurttembergu (Zahod-kra V7ernž'ia) je Krščanska demo-v,l c'la * pomočjo nacistov spra- I, v zagato Brandtovo SPD in s „q Ifdi perspektive za razvoj •'ia . ''tika*. Brandtu so demokri- .n' napovedali nezaupnico, sl« 0 Vs®i Italiji bodo danes pro-sjj8 , 27-letnice osvoboditve. V inl®ni položaju, ko smo priča sljj. . i*nju fašizma in poskusom *ao 'J16 desnice, da bi si ponovno Pfosl °V''a P°l't'uni prostor, bodo žad u-Ve zmage nad nacifašizom •'•n * 6 *® Poseben politični po-tiM *®r potrdile aktualnost vred- boju proti nacifašizmu skupaj s partizanskimi enotami in z zavezniškimi četami. Minister poudarja, da pomeni 25. april 1945 enega velikih zgodovinskih datumov v italijanskem življenju, ter nato poziva vojake, naj počastijo spamin vseh padlih. Številna glasila političnih strank posvečajo jutrišnje uvodnike obletnici 25. aprila. V glasilu KPI «L’U-nita* Gorgio Amendola med drugim piše, da proslava osvoboditve «ni naveličana komemoracija, niti ne notalgični shod starih borcev, ker so mlade generacije osvojile izročilo odporništva*. Amendoia ugotavlja, da je fašizem še vedno prisoten v italijanski družbi, da pa sedemindvajset let ni minilo zaman. Danes nismo več v položaju, kakršen je bil leta 1922. ter se lahko izognemo napakam, ki so bile tedaj storjene. Danes vemo. kaj je fašizem, ter ga znamo spoznati pod raznimi krinkami, bodisi da sjo rdeče barve, bodisi da gre za belo srajco zmernega konservativca. Boj se danes bije proti vsakršnemu preokretu na desno, pa naj bo kakorkoli zamaskiran, ker tak preokret odpira vrata fašizmu ter vodi v smer. ki je v nasprotju z zahtevami in žeijami italijanskega naroda. Glasilo PSI «L’Avanti» objavlja uvodnik Riccarda Lombardija, ki poudarja, da se je 25. aprila začel kontradiktorni proces razvoja demokracije. Dogodki, ki so se odvijali od takrat do danes .pa dokazujejo. da se reformatorski volji množic zaperstavlja avtoritarna in zatiralna logika sistema. Še vedno smo priča reakcijam prizadetih ali ogroženih interesov, ki se poslužujejo tako zmernih sil kot fašističnega ekstremizma. taok legalizirane represije kot prevratniškega škvadrizma. Danes pa ima ljudsko gibanje moč. enotnost, jasne perspektive in predvsem izkušnje, ki iih ni imelo ob prvi fašistični izkušnji. Lombardi ugotavlja, da je pomenil fašizem pomembno karakteristiko v zbodovinskem razvoju italijanskega kapitalizma ter da danes nekatere vodilne skupine delajo iste napake, kot pred petdesetimi leti, ko paktirajo z neofaši-zmom. Zato je treba paraziti nevarno igro Fanfanija in La Malfe, ki napadata sindikate in socialiste, se zavzemata za red in zakonitost ter mislita, da bosta dobile nazaj Almirantejeve glasove. na zavedata se pa. da mu dajeta vedno več važnosti in političnega prostora. Fašist Rauti izpuščen na svobodo MILAN, 24. — Član vodstva MSI časnikar Pino Rauti je bil danes zvečer izpuščen iz milanskega zapora San Vittore, kjer je bil zaprt pod obtožbo, da je bil med organizatorji vrste bombnih atentatov, ki so pretresli Italijo med aprilom in decembrom leta 1969. Milanski preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio ga je dal izpustiti, ker da ni zadostnih dokazov proti njemu. Istočasno pa je sodnik odredil, da mora Rauti ostati v Rimu ter se enkrat na teden javiti na policijski postaji, in to očitno zaradi tega, ker je še vedno močno osumljen. Vest o Rauti je vi osvoboditvi Je prišla toliko bolj nepričakovano, ker je še danes zjutraj kasacijsko sodišče zavrnilo zahtevo časnikarjevih odvetnikov, naj bi razveljavili zaporni nalog, ki ga je 3. marca izdal proti njemu preiskovalni sodnik iz Trevisa Stiz. Rautija so pred zaporom San Vittore pričakali vsi najvišji predstavniki neofašizma. začenši od tajnika MSI Almiranteja. Svečana položitev temeljnega kamna za ureditev Rižarne v narodni spomenik Spomin žrtev nacifašističnega terorja so počastili z govori župan Spaccini, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, minister Donat-Cattin v imenu vlade, v slovenščini preživeli interniranec Albin Bubnič, za židovsko skupnost dr. Stock in Don Marzari - Venec predsednika republike - Minister zahteval sodno preganjanje zločincev iz Rižarne pred tržaškim sodiščem Pogled na del množice antifašistov med včerajšnjo svečanostjo v Rižarni, v ospredju Albin Bubnič, ko govori v slovenščini uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiilooliiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiniiiiiiiiiniiniiiiinuinmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiH PO ODHODU Y0UNGA IN DUKEfl Z LUNE Ameriški kozmonavti na poti proti Zemlji Nevšečnosti, tokrat pri odletu lunarnega modula Znanstveniki nestrpno pričakujejo Lunino kamenje 0c*Porniškega gibanja. kih*-'*"? 5t®vil° Tržačanov, sloveniš „1? 'Pijanskih protifašistov, se «0 {®rai zbralo v Rižarni, kjer Cjijj Prisotnosti ministra Donat Prit-?9 ko* zastopnika vlade ter v p0L !!osli predstavnikov deželnih, t»t l|n*kih in občinskih oblasti 9#ni, ®dst.avnik°v odporniških or-li„4a«i 'n organizacij bivših po-C»V U pre9anjancev in interniran-ži|| , "cističnih taboriščih, polo-Ri{, *n,elini kamen za ureditev p°rr>itf V narodni spomenik od-Pred«Va' *upan Spaccini, kot PobUdaVn'k občine, ki je dala fti»njL° *a ureditev Rižarne v spo-9a ’ Podpredsednik pokrajinske-C,tfine.,a **l**oni. minister Donat Hir,n ln med predstavniki inter i ‘5 sP 9. 531 $ m i a \ ,i r J S* HOUSTON. 24. - Po odhodu Younga in Dukea z Lune se je za tri ameriške kozmonavte začelo rutinsko delo. Če bo šlo vse po sreči bodo trije vesoljci jutri zgodaj zjutrai predvidoma ob 3.18, v ti rili svojo ladjico na pot proti Zemlji. Po zadnjem sprehodu po našem naravnem satelitu sta Young in Duke pripravila lunami modul za vzlet z Lune. Tudi tokrat so delovanju ameriških kozmonavtov botrovale preoeišnje nevšečnosti. Znanstveniki kontrolnega centra v Houstonu so na svojih televizijskih ekranih opazili, da se je pri vzie-tu od lunarnega modula odcepila kovinasta ploča. Strokovnjaki so bili zelo zaskrbljeni za usodo dveh vesoljcev, izkazalo pa se je. da je bdi strah neumesten, ker je lunarni modul izgubil le pokrov oddelka. kjer so bile shranjene zunanje znanstvene aparature. Ko so ugotovili okvaro, so dali znanstveniki ukaz. naj vesoljci priključijo modul matični ladjici, nato pa so se kozmonavti odpravili k zasluženemu počitku. Ko so se vesoljci prebudili, sta morala Young in Duke prenesti v matično ladjico Lunino kamenje, ki sta ga nabrala med svojimi sprehodi po našem naravnem satelitu. Kozmonavte je pred odhodom proti domu čakala samo še ena naloga in sicer vtiriti na krožnico okoli Lune majhen umeten sateiit, ki bo dalj časa oddajal podatke o našem naravnem satelitu in o zemeljskem magnetnem polju. Po odhodu kozmonavtov z Lune so znanstveniki že začeli delati prvi obračun tega poleta. Kaže, da bo preučevanje kamenja, ki so ga nabrali vesoljci zelo pomembno .za spoznanje nastanka našega sončnega sistema. Posebno geologi nestrpno pričakujejo Lunino kamenje. ker je bilo področje, kjer sta pristala Young in Duke geološko zelo zanimivo. SAJGONSKE VLADNE ČETE BEŽIJO V POPOLNEM NEREDU Na Osrednjih planotah so partizani osvobodili mesti Dakto in Tan Canh Takoj po zavzetju mesta so Amerikanci začeli letalski napad - Y Kambodži močan napad na mesto $vey Rieng - Pismo Thi Binhove članom kongresa ZDA RIM, 24. — Finančni ministri šestih držav članic EGS so se sestali danes v Rimu ter razpravljali o monetarnih vprašanjih. Sestanek se bo zaključil jutri. ildoIf\*V (Slovencev, Italijanov in v.niiLU *klu»ll!i’ *° v ganljivih govorih z v»njj|n.*udi Albin Bubnič v slo- ir» j nilT,l poudarki na antifašizmu v*®h 6?l0kraciii počastili spomin da ^ r,®v Rižarne, poudarjajoč, »o iivra bi»i odporništvo še ved-tltja j° kot dejavnik napredka, so-l»r ? razumevanja med narodi je j "u. Minister Donat Cattin •riti lJ58*8^! dejal, da morajo *®di{f. n|k' iz Rižarne pred redno y v Trstu. b|®*rtic°MaVi*«v danaSnJ« 27. o-lije s * osvoboditve Severne Ita- gibanju in v Trstu moramo vsak dan zavračati vse tiste, ki se sklicujejo | na metode preteklosti in se poslužu-j jejo diskriminacije. Pri tem imajo ljudje odporniškega gibanja še posebno vlogo, saj gre za državljane, ki so se borili verujoč v svobodo in v resnično demokracijo. Župan je nato povabil tri bivše politične preganjance in internirance v nacističnih taboriščih, da so spomnili prisotne na tedanje čase. Prvi je spregovoril predsednik židovske skupnosti dr. Mario Stock, ki je med drugim dejal, da je šlo skozi Rižarno okrog 800 Židov, od katerih se jih je vrnilo samo 11. Za njim je spregovoril v slovenščini Albin Bubinč, ki je dejal med drugim: »Letošnja proslava obletnice osvoboditve Italije, na predvečer državnega praznika, pridobiva v Trstu poseben pomen s svečanostjo ob položitvi temeljnega kamna za ureditev Rižarne in muzeja odporništva. Bil je položen temeljni kamen prav na kraju, kjer se je visoko v nebo dvigaj dimnik krematorija, ki je pošastno obratoval od prvih dni aprila 1944 skoraj do konca aprila 1945. Začela se je torej uresničevati dolgoletna želja, da se valorizira in ohrani v spomin mrtvim in trajen opomin živim ta največji in najbolj tragičen spomenik odporništva v naši deželi, edino nacistično taborišče v Italiji. Mrka zgradba, temne in tesne celice, to tubomo dvorišče, so bile priče hudih zločinov esesovskih krvnikov, ki jih ni še prijela roka pravice. Spominjajo nas na trpljenje in žrtvovanje borcev za svobodo, starih in prekaljenih antifašistov, nedolžnih ljudi in nedoraslih otrok, Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Judov. Mnoge, premnoge, so tu sežgali, nešteti drugi pa so morali skozj Rižarno v nemška taborišča smrti. Nocojšnja svečanost nam oživlja spomine na strašne čase, na drage svojce in prijatelje, sega do mozga, reže meso in duha. Zdi se mi, v tej irealni, fantastični atmosferi, da stopajo pred menoj živi okostnjaki sotrpinov, gola trupelca otrok, kj jih požira žrelo krematorijske peči. Kot da mi pljuča spet duši neznosen, rumenkast dim, ki se je vil iz krematorijskih kaminov, kot se je valil iz visokega dimnika na tem dvorišču ter silil v hiše, tja gor do Skednja in Kolonkovca. Proslavljamo 25. april, dan osvoboditve Italije, toda tu pri nas je na smrt ranjena nacistična zver strupeno grizla do zadnjega krčevitega trzljaja. Za velikonočne praznike je krematorijska peč delovala na vso paro, 28. aprila 1945 pa so nacisti na Opčinah ustrelili zadnjih 14 talcev. Toda komemoracije, spomini in spomeniki pridobijo svoj pomen in vsebino, če so združeni z dejanji, s kvalitetnimi izbirami in prizadevanji za dosledno uresničevanje idealov odporništva, na katere se sklicujemo in ki jih tudi na današnji svečanosti paudarjamo. To je največja želja in pričakovanje — je zahteva tudi nas Slovencev, ki živimo v Italiji in ki smo prispevali velik delež v antifašističnem in osvobodilnem boju, o čemer priča tudi Rižarna, saj bi se v duhu idealov odporništva najlepše zaščitile in uveljavile naše narodne pravice. Rižarna naj bo nam vsem, našim političnim voditeljem in jav- (Nadaljevanje na C. strani) Minister Donat Cattin, ko postavlja temeljni kamen na Rižarno - narodni spomenik IZREDEN POMEN PREFERENČNIH GLASOV Pečenko (PSI) o važnosti kandidature Dušana Košute Danes ob 15. uri volilni shod KPI na Opčinah - Almirante oprezen Značilna proslava ustanove za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem V nedeljo ni bilo v Trstu «veli-fcih kalibrov* iz osrednjih partijskih vodstev, bilo pa je mnogo večjih in manjših volilnih zborovanj in med njimi nekatera pomembna zborovanja po okolici, na katerih sta govorila za PSI Lucijan Volk in inž Pino Pečenko. Inž. Pečenko je v Trebčah govoril o naprednejših ravnovesjih na to pa je prešel na obravnavo vprašani slovenske narodnostne skupnosti in je v tej zvezi opozoril na znani boj socialistične stranke, da so vključili v občinski odbor Sloven ca Dušana Hreščaka. Nato je inž. Pečenko govoril o zakonskem osnutku, ki ga je PSI vlažila v poslanski zbornici za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. V okviru teh načel je stranka tudi določila slovenskega kandidata za poslansko zbornico in to bivšega partizanskega kapetana Dušana Košuto. ki je član raznih slovenskih organizacij. Pečenko je dejal, da je preferenčni glas oddan za tega kandidata ponoven dokaz, da smo Slovenci za napredek delavskega gibanja, za napredne reforme in obenem budni čuvarji narodne svobode in enakopravnosti. KPI je imela v nedeljo in v ponedeljek več volilnih zborovanj, danes 25. aprila pa bodo priredili antifašistični shod. ki se bo pričel ob 15. uri na Opčinah in na katerem bosta tovorila Giuliano Pa-jetta in poslanec Albin škerk. Na shodu bodo nastopili pevski zbori iz Velikega repna, s Proseka - Kon-tovela iz Trebč in z Opčin ter godba iz Nabrežine. V nedeljo je vladalo precejšnje zanimanje za govor neofašističnega prvaka Almiranteja. ki se tokrat predstavlja v ovčji koži. zaradi česar se je na Trgu Goldoni zbralo precej radovednežev. Značilno pa je. da ni bilo starega navdušenega ozračja, saj ie za veliko večino njegovih pristašev nova »linija* nacionalne desnice nerazumljiva. Almirante je bil tudi v Trstu oprezen in je celo glede Jugoslavije izrekel samo nekatera dvoumna stališča, čeprav se je seveda predstavil za doslednega zagovornika cone B. Glede Rižarne, pa je Almirante dejal, da se lahko o njej govori, kot se lahko govori o Ar-deatinskih jamah, da pa ie treba istočasno govoriti tudi o Piazzale Loreto. V nedeljo je bila v Trstu tudi proslava 25-obletnice ustanove za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem. ki naj bi imela uradno izključno značaj srečanja med bivšimi in sedanjimi "ojenci šolskih zavodov te ustanove in proslave vse ga, kar je bilo za begunce narejeno. Dejansko pa se .le proslava spremenila v nekaj drugega, odnosno so jo določeni krogi hoteli na očiten način izkoristiti za volilno podporo dempkristianskemu poslancu Bologni. To je izhajalo iz izredno dolgega, zapletenega in skrotovičenega govora don Marzarija, ki je uporabil vse že oguljene fraze o vzhodnih vratih Italije o Istri, Reki in Dalmaciji, obrambi vere. družine, domovine, reda in spoštovanju oblasti. To tematiko ie na-daTeval inž. Bartoli, ki pa ie pripomnil. da bi povedal kaj več. pa so mu preprečili (očiten namig da so ga izključili iz kandidatne liste). Zelo pa jo je zaostril posl. Bologna. ko je očitno v zvezi s polemiko o coni «B» citiral Mazzinijev -‘avek o tem. da je delček itali- janske zemlje v rokah sovražnika. Kot hladen tuš pa je na izvajanja te vrste delovala izjava podtajnika Belcija. ki je govoril v imenu vlade «o vključitvi beguncev v demokratično stvarnost*. Pri vsem tem pa je še zlasti zanimivo, da je Belci prejel skoro daljši aplavz od okrog tisoč prisotnih, kot sta ga Bartoli in Bologna. dil prof. Petronio, ravnatelj fakultete za literaturo in filozofijo. MED EKSKURZIJO NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Ljubljanski geografi seznanjeni s problematiko slovenskih naselij Na zaključku izleta so se v Dolini pogovorili z nekaterimi vidnejšimi predstavniki zamejskih Slovencev in sprejeli vabilo za znanstveno sodelovanje V nedeljo, 23. t.m. so bili na ek- j ni. Po bežnem ogledu komnoloma skurziji po Goriškem in Tržaškem 1 Cava Romana, so izletniki postali Umazana senca Med včerajšnjo resno in presunljivo svečanostjo v Rižarni je spregovoril nekaj besed tudi častiti gospod Don Marzari. Medtem ko so drugi govori izzveneli v duhu spoštovanja do žrtev Rižarne brez razlik, kakor so te žrtve družili ne glede na narodnost in kraj prihoda v to mučeniško taborišče smrti, ista usoda in isti ideali, si je Don Marzari dovolil grobo žalitev, ko je slovenske in hrvaške žrtve Rižarne o-značil za tujce za razliko od italijanskih. Nobeni tujci niso bili to, pač pa tudi v našem mestu in na našem podeželju rojeni ljudje, avtohtoni prebivalci naših krajev. Don Marzari to prav gotovo tudi ve, pa je kljub temu zagrešil grobo, nesramno žalitev, poslužujoč se za naše avtohtone slovenske ljudi iste terminologije, kot jo uporabljajo najslabši šovinisti. Tega častiti gospod ne bi smel storiti ne le iz spoštovanja do skupne usode nesrečnikov, pač pa tudi kot bivši interniranec, kateremu bi morala biti vodilo resnicoljubnost, ne pa preživeli šovinizem, če ni za tem še kaj hujšega. škoda, da je ta gospod vrgel na tako pomembno svečanost tako umazano senco. Nova pomorska zveza med Genovo in Avstralijo Plovna družba «Ignazio Messina* bo junija letos uvedla novo redno zvezo med Italijo in Avstralijo. Na progo bo postavila 5 hitrih motornih ladij tradicionalne izdelave, ki si bodo sledile v presledkih 25 dni. Nova zveza se bo pridružila že obstoječim progam, ki jih vzdržuje Tržaški Lloyd in Laurova grupa in bo prav tako imela svoje izhodišče v Genovi. Na progi v Avstralijo se bodo motorne ladje ustavljale sarm v tirenskih lukah Livorno, Marina di Carrara in Neaplju. člani ljubljanske podružnice Geo- . pri spomeniku padlim v NOB na grafskega društva Slovenije. Želeli ! trgu v Nabrežini ter nato odhiteli slovenskega ribištva. Na poti iz Križa proti Opčinam so se seznanili s položajem na Proseku, z obširnimi vojaškimi služnostmi, z veliko nasel- so se seznaniti predvsem s proble- ! skozi Križ, Prosek in Briščke v bino beguncev jugovzhodno od Op- matiko slovenskih naselij. Zato so se zjutraj ustavili najprej v So-vodnjah, kjer so jim predstavniki občinske uprave v daljšem razgovoru orisali položaj in probleme Slovencev v tej občini. Sredi dopoldneva, so prispeli v Štivan, kjer so jih pričakali trije vodiči, prof. Budal, prof. Pahor in inž. Vremec, univerzitetni profesor Valussi in devinsko - nabrežinski župan Legiša. Po ogledu Štivana in ribiškega naselja so se odpravili v Devin, kjer jim je župan ob prigrizku, ki ga je nudila občinska uprava, orisal v strnjeni obliki a z zalo ažumiranimi Repen. Tu je bil kratek postanek za čim. Med vožnjo skozi Opčine, Treb-kosilo. Potem so si ljubljanski geo- če, Padriče in Bazovico, so bili grafi ogledali Kraško hišo, manj- j geografi iz Ljubljane opozorjeni na ši kamnolom v bližini vasi in že so . različne specifične pojave in pre- hiteli skozi Briščke, Repnič in Zgo-! bleme v teh naseljih. Pri Bazovici nik proti Saležu. Spotoma so si j so se kratko pomudili pred spomeni-ogledali vidna znamenja prehajanja j ^om bazoviškim junakom, nato pa od ekstenzivnega k intenzivnemu ; 0 .1 aa c’ezero» koder so si ogle-kmetovanju ter ob tem slišali ob- j in se pri tem seznanili širen oris Dolnzaia in silnic ki se 1s starejšim in novejšim razvojem kažejo v tržaškem kmetijstvu. Isto- “®eUj, ?n gospodarskih dejavnosti. časno so videli kakšne spremembe je doživela v zadnjih letih kr alka pokrajina zaradi novih gradenj meščanskih vil. Iz Saleža so se odpravili v Križ. kjer so se seznanili podatki narodnostne razmere v obči- z nekdanjim in sedanjim stanjem S ČETRTKOVE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Prispevki deželne uprave v prid športni dejavnosti S ponovnim financiranjem bodo dosegle deželne podpore 750 milijonov lir * Septembra bodo deželne mladinske igre VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 11.00 Ul. Sinigaglia — Šema, 11.00 Trg sv. Jakoba — Bacicchi, 16.00 Opčine — Giuliano Pajetta in škerk. KD: 11.00 Salež, 11.30 Sesljan, 12.00 Devin in 12.30 Col — Mezzena, Nodari in Slama, Rižarna bo odprta še jutri Tržaško županstvo sporoča, da bo ob državnem prazniku osvoboditve Rižarna odprta še jutri in sicer od 8. do 18. ure. Na svoji četrtkovi seji je deželni odbor odobril nekaj načrtov za podpore v prid športni in rekreativni dejavnosti. Načrti so bili predhodno že odobreni v posvetovalni komisiji. Za poslovno dobo 1972 so namenili 200 milijonov lir 450 društvom in zve-žam za njihove tradicionalne športne dejavnosti ter za organizacijo raznih športnih in rekreativnih manifestacij. Občinskim in pokrajinskim upravam tčr športnim društvom so tudi dodelili podporo v višini 220 milijonov lir za gradnjo, razširitev ali izpopolnitev športnih objektov. S tem so zadovoljili 56 prošenj. Deželna uprava je tudi namenila 80 milijonov, ki jih bodo razdelili med športna društva za nakup in izpopolnitev športne o-pr^me. V teku letošnjega leta bodo tudi predložili zakonski načrt za ponovno finansiranje zakona za leto 1972. Novi sko škodo, ki so jo utrpeli. Brez njihove prisotnosti bj mogel namreč cenilec prezreti del te škode (n. pr. porušene mejne zidove, drevesa, škoda na pridelkih itd.), na kar ga morajo opozoriti. Nikar pa naj ne podpisujejo nobenih dokumentov, ki bi jih jim morebiti ponujali, ker je zadeva v rokah pooblaščenih pravnikov, ki vodijo pravdo in pogajanja. Tajništvo Kmečke zveze topljenje proti kozam v dev.-nabrež. občini poseg b<> omogočil deželni usravi, da dodeli letne prispe Počastitev spomina padlih od Sv. Ivana Danes, 25. t. m. bodo ob 10.30 predstavniki PD «S. Škamperle* položili venec na ploščo padlim borcem v NOB na pročelju stavbe na Vrdelski cesti 25. Vabljeni člani in svojci padlih. Proslava 25. aprila na tržaški univerzi prispevke, za dobo 20 let za gradnjo velikih športnih objektov. Podbera je namenjena pokrajinskim in občinskim upravam ter konzorcijem občiiiskih uprav, znaša pa 200 milijonov na leto, se pravi 4 milijarde lir v t0ku dvajsetih let. To bo omogočilo 'dokončno ureditev številnih športnih objektov, ki so jih že začeli graditi. Novi zakon predvideva za leto 1972 tudi podpore amaterskim društvom, predvidena pa je dodelitev 100 milijonov lir. Za enkratne prispevke za športne objekte in opremo pa pred-videva zakon dodatno podporo 150 milijonov lir. Ko bo novi zakon stopil v veljavo. NABREŽINA: Vsak dan razen v ponedeljkih in sobotah ob 13. uri. SESLJAN: V torek in petek ob 16. uri. DEVIN: v petek ob 10. uri. RIBIŠKO NASELJE: v soboto ob 10. uri. SINOČI NA OPČINAH V sredo, 26. aprila ob 10.30 bodo v glavni dvorani tržaške univerze proslavili 25. april. Govorili bodo profesorji Sergio Bartole, Giulio Cervani in Vincenzo Coilof-ti. Sledila bo debata, ki jo bo vo- 'HHiiiitiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiHiiiitMiimiiimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimniiiiiiiiiiiNiiMi Danes ob 16. uri si v Kulturnem domu lahko ogledate igro ŽIVLJE NJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ali TRIJE ROGONOSCI, ki jo je mladi slovenski dramatik in režiser Dušan Jovanovič pripravil po predlogi commedie delTarte. Mnenja občinstva ob tej zadnji uprizoritvi Slovenskega gledališča v sezoni so sicer deljena, ni pa nobenega dvoma, da gre za delo, ki ga vsekakor morate videti. Večina ocenjevalcev je prepričana, da je Jovanovičeva komedija izredno uspelo odrsko delo, ki bi ga bilo moč najkrajše opredeliti takole: v brezhibno in neustavljivo vrtečo se komedijsko mehaniko commedie delTarte vgrajena komedija — pandemonij erotike, ljubezni v narekovajih in sodobnih medSovoških razmerij. V tem vrtincu situacijske in besedne komike je ansambel SG pokazal vse svoje izredne kvalitete. Proslava v Dijaškem domu V Dijaškem domu so sinoči proslavili 25. april, vstajo italijanskega ljudstva 1945 in 27. april, dan ko je bila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Poleg recitacij in priložnostnih govorov je nastopil še pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Premaknjeno postajališče avtobusa proge 30 Uprava prevozniškega podjetja Acegat sporoča, da bo od srede, 26. aprila dalje zaradi del na trgu premeščena končna postaja avtobusa proge 30 s Trga Liberta pred vhod občinske menze. znašal, kar zadeva podpore športni in rekreativni dejavnosti za leto 1972, 750 milijonov lir, k temu pa moramo še prišteti omenjene štiri milijarde v teku dvajsetletja. V okvir pobud za razvoj na športnem področju sodi tudi organizacija mladinskih iger na deželni ravni. Prireditev bodo imenovali »Deželna trofeja mladinskih iger*, bo pa konec septembra in začetek oktobra 1972 istočasno v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu. Na sporedu bo 14 različnih športnih panog, sodelovalo pa bo približno 700 mladih športnikov. Zaključen dvodnevni seminar o slovenskih manjšinah v Bohinju dvo- V Bohinju se je končal dnevni seminar namenjen vprašanjem slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. Pripravila so ga kljub zamejskih študentov v Ljubljani, Zveza mladine Slovenije in Zveza klubov OZN. Seminar je pokazal izredno zavzetost mladine za probleme zamejskih Slovencev, saj so gostje iz Koroške in Furlanije - Julijske krajine izčrpno osvetlili vsa najbolj žgoča vprašanja. Izrazili so željo, da bi s podobnimi seminarji še nadalje obveščali mlade o tej problematiki, saj je začetna anketa med udeleženci sedanjega posveta v Bohinju pokazala, da so mladi ljudje skromno seznanjeni z aktualnimi problemi slovenskega življa onstran meje. Opozorilo Kmečko zveze prizadetim zaradi metanovoda Odprta razstava domačih ume tniko v-amaterje v mlajših in ne več mladih domačinov. Skratka lahko rečemo, da je to razstava treh generacij. Vsem razstavljavcem se je Viktor Sosič zahvalil za sodelovanje ter izrazil prepričanje, da ho tudi letošnja razstava naletela na odobravanje občinstva. Že včeraj zvečer si je razstavo z zanimanjem ogledalo pre- oc cejšnje število Opencev, odprta pa jiomif bo vsak večer do 1. maja. Polni vtisov in podatkov so se končno podali v Dolino, kjer so se na sedežu prosvetnega društva V. Vodnik na lastno željo sestali s nekaterimi vidnejšimi predstavniki tukajšnjih Slovencev, ki naj bi jim odgovorili na vprašanja, ki so se jim porodila ob tolikih novih spoznanjih. Vabilu so se odzvali dolinski župan in deželni svetovalec Lo-vriha. predsednik SKGZ Race in pokrajinski odbornik Volk. V razgibanem razgovoru so dobili veliko pojasnil na najrazličnejša vprašanja in z navdušenjem sprejeli vabilo, da bi s sodelovanjem na znanstvenem področju pomagali tukajšnjim Slovencem pri reševanju številnih in težkih problemov, katerim lahko samo znanstveni pristop zagotovi pravilno rešitev. Kot bi trenil, je minil dan in prišla je ura slovesa. Predstavnik Geografskega društva se .je zahvalil domačinom za temeljit prikaz položaja in razmer v katerih živi slovenska etnična skupnost na Tržaškem. V živem stiku s stvarnostjo Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Skupna krstna uprizoritev z MGL Danes, 25. t m., ob 16. uri (Abonma red F — okoliški) DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE ROGONOSCI (po commedii delTarte) Slovensko gledališče v Trstu V soboto. 29. t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v DOLINI Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih V nedeljo, 30. t. m- ob 18. uri v Prosvetni dvorani v TREBČAH Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Šolske vesti V sredo, 26. t. m. ob 12.15 bo bivši ravnatelj učiteljišča, prof. dr. Anton Kacin predaval o pedagoški misli Antona Martina Slomška. Razna obvestila Danes, 25. aprila ob 10.15 bo v prenovljenih društvenih prostorih SPM v Ulici Machiavelli 22/11 govoril dr. AVGUST SFILIGOJ o temi: «Slovenci v Italiji terjamo priznanje in spoštovanje svojih kulturnih, narodnih in socialnih pravic*. Nato pojejo »Fantje izpod Grmade*. Vljudno vabljeni! Zadruga Mangart - Trst vabi člane so tako lahko v enem dnevu izve- i in prijatelje na sestanek, ki bo v če-deli o noših problemih več kot prej trtek, dne 27. aprila t. 1. ob 19. uri v dvajsetih letih. Z željo po ponovnih in intenzivnejših stikih (marsikateri profesor misli pripeljati k narn^ na ekskurzijo svoje dijake) so se že v trdi terna odpeljali proti V četrtek, 27. aprila ob 18. uri bodo na sedežu krožka Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1 odprli razstavo risb otrok od 3. do 6. leta, ki hodijo v otroške vrtce ONAIRC v tržaški pokrajini. Razstava bo odprta vsak večer od 18. do 21.. razen ob ponedeljkih, do 15. maja. ZAHVALA Vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli »Na Opčinah razstavlja veliko talentov/*. To oceno je izrekel kritik ob prvi razstavi amaterjev, ki jo je pred dvema letoma priredilo Slovensko prosvetno društvo *Tabor» z Opčin. Obljubo, da bodo pripravili razstavo domačih umetnikov - ama- terjev vsako drugo leto, so Openci izpolnili včeraj zvečer, ko so v Prosvetnem domu spet odprli tako razstavo. Namen razstave je — kot je v otvoritvenem nagovoru poudaril tajnik društva Viktor Sosič — vzpodbuditi vse tiste, ki imajo dar, smisel za ustvarjanje, voljo do dela in umetniški čut. da se predstavijo široki javnosti, da bolje spoznamo njih človeške vrline in da jih spodbujamo k nadaljnjemu ustvarjanju. Tudi letos je openska razstava pestra. Obsega začetniška dela malčkov iz otroškega vrtca, mladine srednje šole «Srečko Kosovel» ter prireditvi Franeta Milčinskega -‘Ježka na Katinari, godalnemu kvartetu GM pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra, Mladinskemu pevskemu zbora, iti ga vodi gospod Miklavec, zlasti še onim očetom učencev, ki so s tako vnemo pomagali pri ureditvi dvorane, se najlepše zahvaljuje učiteljstvo katinarske šole SEKCIJA KPI — OPČINE Danes, 25. aprila ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: ANTIFAŠISTIČNI SHOD Sodelujejo: Godba iz Nabrežine ter pevski zbori: Vasilij Mirk, Srečko Kumar, Primorec in Tabor. Zvečer ples. Poslovali bodo kioski. T^Uimo> ubednUUuu Prosveta PD Tabor - Opčine obvešča, da bo razstava domačih amaterjev odprta vsak dan od 19. do 21. ure, razen ob praznikih, ko bo odprta od 10. do 13. ter od 16. do 20. Spoštovano uredništvo! Pišemo Vam zato. da bi seznanili javnost z diskriminacijo, ki je letos doletela slovenske maturante. 15. april je že dolgo mimo, mi pa še sedaj ne poznamo predmetov, ki jih bomo imeli na zrelostnem izpitu. Italijanske šole so. čeprav ne uradno, preko časopisov že zvedele za predmete. Mi pa še vedno čakamo, da se bo gospod minister odločil in nam vljudno sporočil, o čem se bomo pravzaprav razgovarjali na izpitu. Upamo, da se bodo tega problema zavedali tudi drugi slovenski maturanti in da se bodo tudi oni začeli boriti za pravice, ki nam po zakonu pripadajo. Soglasno smo sklenili, da bomo, če v teku treh dni po objavi tegfi pisma ne bomo izvedeli še ničesar, stavkali, dokler se ne bo gospod minister prebudil in odločil, da nam pošlje tako pričakovano okrožnico. Dijaki petega razreda tehničnega zavoda «žiga Zois*. Sledi 20 podpisov. 9 dijakov pisma ni podpisalo, 1 pa je bil odsoten, Trst, 24. aprila 1972. Pripis uredništva. Okrožnico mi-j nistrstva za šolstvo .je objavila 15. t. m. državna tiskovna agencija AN SA. Po naših informacijah pa ravnateljstva slovenskih šol še niso dobila uradnega obvestila. Baje, take so pač govorice, so nastale težave zaradi stavke državnih ti- v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9 za dokončno sestavo in odobritev statuta zadruge ob prisotnosti notarja. Društvena prodajalna na Opčinah, Alpinska ul. 85, vabi svoje člane na letni redni občni zbor, ki bo v dragem sklicanju jutri, 26. aprila 1972 ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 26. t. m. ob 16. uri Dušan Jovanovič «življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonoscj* (po commedii delTarte). Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. AVDITORIJ Danes ob 21. uri predstava novosti Furia Bordona »Prijatelj šakal*. V petek pa se bo gledališče San Babila iz Milana predstavilo s Pirandellovim delom »Premisli Giacomino* z Eme stom Calindrijem v glavni vlogi. S njim bodo nastopali še Brana Tellah. Lorenzo Logli, Umberto Tabarelli, Kina Centa, Alberto Germiniani, Raffse le Bondini, Roberta Mari, Luisa D* Domo in Patrizia Milani Koncerti VERDI V soboto bo za red B ob 18. uri za glasbeno življenje našega mest« izreden dogodek. Na dirigentski oaer bo stopil odlični Lovro Matažfo ki bo vodil orkester in zbor gleda-lišča Verdi ter štiri soliste v Devet! simfoniji L van Beethovna. V »togah solistov bodo nastopili sopranistka Dora Carral, mezzosopranistk* Giovanna Pieroni, tenor Benjamin* Prior in bariton Georg Pappas. Dragi koncert za red A, pa b# * četrtek, 4. maja. Za oba koncerta ** pri gledališki blagajni (tel. 31948) M razpolago še vstopnice za razpoložljive prostore. Kino Prispevki skarskih delavcev. o"1111..."«"ui"Hiu..........■■■■■■■■.umu..............................................................liiuuiiuuuu..umu.....n Ob 27. obletnici smrti očeta in moža darujeta Dragica in Vida Kavčič 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Mira Ada miča daruje družina M. Pahor 5000 lir za Rod modrega vala. Za ploščo za igrišče ŠD «Polet» so daroval: Dario Bensi 1000 lir, Glavko Tetaros 1000 lir, Vojko Petaros 1000 lir,( V&tjiik 1000 lir, Zofija Malalan 2000 lir, Karlo Sosič 2000 lir, družina škerlavaj 2500 lir, cvetličarna Nada 2000 lir, Silvana Malalan 3000 lir, drogerija Ninko 5000 Ur. Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča darujejo uslužbenci Central-speda 5000 Ur za Dijaško matico Namesto cvetja na grob dr. Mira Adamiča daruje Olga Smeraldi 2000 Ur za Dijaško matico. Nazionale 15.00 «11 ritomo di Harri Collings*. Barvni film. Peter Fonda in Warren Oates, Verna Bloo®-Fenice 15.00 »Mimi metallurgico, *e" rito neU’onore». Giancarlo Giannim Mariangela Melato. Eden 14.30 «Le avventure di Pf**f Pan*. Walt Disneyev barvni fJ*)' Sledi dokumentarec: «H cavaUo t*1' tuato*, tudi v barvah. Grattacielo 14.00 «11 braccio Violet1*8 deUa legge*. Film v barvah nažra jen s 5 oskarji. Excelsior 15.00 «L'assassino di W» i sky», Richard Burton, A. Delon. ” Schneider. Barvni film. Ritz 15.00 «GU ordini sono ordiul’1 Monica Vitti, Corrado Pani in Clau dine Auger. _ I Alabarda 15.00 «La statua*. David K1 ven, Vima Lisi. Barvni film. P^ povedano mladini pod 14. letom. I Aurora 15.00 «Questa specie d'amofe’_ Barvni film. Ugo Tognazzi in Je** Seberg. Režiser: Bevilacqua. Impero 14.30 «L’Etrusco uccide **” cora*. Barvni film. Prepoved*1) mladini pod 14. letom. Se pripon** gledati film od začetka. Cristallo 14.30 «BeUo, onesto, enuFL AustraUa sposerebbe compaesana Ubata*. Barvni film. A. Sordi *n Včeraj-danes Danes, TOREK, 25. aprila MARKO — DAN VSTAJE V ITALIJI Sonce vzide ob 5.02 in zatone ob 19.04 — Dolžina dneva 14.02 — Luna vzide ob 16.21 in zatone ob 3.24. Jutri, SREDA, 26. aprila ZDESLAV PREJŠNJO NOC V UL. S. LAZZARO S samokresom v roki preprečil roparjema beg iz stanovanja Po vdoru v stanovanje pretepla in oropala prof. S. Rutterija, kateremu je priskočil na pomoč znani tržaški športnik Oscar de El>ner Prejšnjo noč se je pripetil večji dogodek črne kronike v središču kaiterega sta dve znani tržaški o-sebnosti: zgodovinar in direktor ob črnskih muzejev prof. Silvio Rutteri in teniški igralec ter smučarski tekač Oscar de Ebner. Pišemo v središču, seveda pa nista sama zakrivila ničesar, nasprotno. Kmalu po polnoči sta dva nepridiprava vdrla v stanovanje prof. Rutterija, da bi ga oropala, de Ebner pa mu je priskočil na pomoč in omogočil policiji, da je priprla mlada roparja. Lastniki zemljišč, po katerih je bil speljan metanovod in se z druž- bo SNAM niso pogodili glede odškodnine, so v prejšnjih dneh prejeli po pošti obvestilo, da bo sodni cenilec arh. Gruden prišel ocenit škodo na njihovih parcelah. Kmečka zveza svetuje vsem prizadetim naj prisostvujejo cenitvi in cenilcu tudi prikažejo vso dejan- I l | Pr NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Bilo ie četrt na eno. ko ie 77-letni prof. Rutteri zaslišal ropot pred vrati stanovanja v tretjem nadstropju poslopja v Ul. S. Laz-zaro 15. Ko jih ie rahlo odprl, da bi videl kaj se dogaja, sta bliskovito vdrla v stanovanje dva mladeniča, ki so ju pozneje identificirali za 25-letnega Vladimira Carbonci-nija iz Ul. ilolin a vento 5 in za 17-letnega Paola Giurisevicha iz Ul. T. Ludani. Od profesorja sta zahtevala ves denar, ki ga ima v hiši, pri čemer sta ga večkrat surovo udarila po obrazu in ga začela porivati proti spalnid. kjer sta domnevala, da ima shranjen denar. Rutteri in njegova hči Maria Gra-zia sta kljub grozečemu nastopu roparjev nekajkrat poklicala pomoč. Slišal ju je de Ebner, ki stanuje v drugem nadstropni istega poslopja. Vzel .je samokres in hi tro stekel gledat, kaj se dogaja. Skozi linico vrat ie videl mladeniča. ki sta porivala prof. Rutterija po hodniku. Stopil je v stanovanje in zagrozil roparjema s samokresom. Medtem ko je Rutterijeva klicala policijo in ie pomagala očetu v de Ebnerjevem stanovanju, je de Ebner sairn ostal pred vrati z na perjenim samokresom, vrata pa ie seveda zaprl, da mu ne bi roparja zbežala. Ko je dospela na krai izvidnica letečega oddelka, sta se roparja nekaj časa upirala za zaprtimi vrati, končno pa sta spoznala, da za njiju ni rešitve in sta se predala Vladinih u Carlom m policistom, ki so ju odpeliali na kvesturo. Prof. Rutteri ie medtem šel v bolnišnico na pregled: ugotovili so mu udarce s podplutbo na čelu. rane na rokah, otekline in rane na ustih ter zlom gornjih prednjih zob. Zdravita se bo moral dober teden dni. Stvar pa se še ni končala. Ko so pripeljali roparja na kvesturo, sta skušala celo zbežati. Carboncini se je pognal proti oknu in razbil šipo. Zgraboli so ga pravočasno, sicer pa ne bd šel daleč, saj .je bil v pritlični sobi, ki ie debelo zamrežena. Giurisevich ie medtem začel pretepati prisotne poUciste. Pri vsem tem sta bila ranjena podčastnik Bi-scardi in sam Carboncini Roparja sta prenočila pod ključem, včeraj oa so ju predali sodni oblasti. Giurisevich ni imel do sedaj opravka s kazenskim zakonikom, medtem ko je Carboncini znan kot avtomobilska miš in tat motornih koles. Prof. Rutterija je seveda ta neprijetna dogodivščina zelo prizadela. tako da nekaj časa sploh ni mogel govoriti. Zatem ie menil, da sta mu odnesla listnico, ki so jo našli v žepu njegove suknje Manjkalo pa ie 10.000 lir Kaže, da sta jih odnesla, ko sta bila zaprta v stanovanju in ko jima ie bilo že jasno, da z oboroženim de Ebner-5 "m pred vrati ne bosta mogla MC/ati. Vreme včeraj: najvišja temperatura 17, najnižja 9,8, ob 19. uri 14,3 stopinje. zračni tlak 998,7 nestalno pada, veter 10 km vzhodni, vlaga 66-odst., padavine 0,5 mm, nebo pooblačeno. morje skoro mimo, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. 4. 1972 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 18 oseb. Umrli so: 93-letna Amalia Sadd, 82-letni Michele Ferrieri, 66-letni Giuseppe Stoch, 82-letna Antonietta Benigni vd. PoU, 51-letni Renato Sancin, 66-letni Antonio Chiurlotto, 88-letna Emma Viezzoli vd. Benedetti, 54-letni Antonio DeUa Nora, 72-letni Angelo Pol, 82-letoi Giovanni Vascotto, 83-letni Elio Negri, 92-letna Elisabetta Moretti, 60 letni Angelo Balbi, 59-letna Giuseppi-na Mancinelli por. Sancin, 18 dni stara Cristina Brisotti, 65-letna Angela Schiulaz por. Mari, 81-letni Enrico Guastalla, 63-letni Giacomo Marinšek. Cardinale. Zadnji dan. Capitol 14.00 »Rosso, bianco e"’’ Barvni film režiserja A. Lattua* Adriano Celentano in Sofia I Moderno 14.30 «11 giardino dei F"®, Contini*. Barvni film. Lino Caf" j licchio. Vittorio Gassman. , Vittorio Veneto 14.30 »In nome popolo itaUano*, Ugo Tognazzi Vittorio Gassman. Barvni f'1")' Ideale 14.30 «La battaglia deU'ul‘>^ panzer*. Barvni film. Guy Madis0" Stan Cooper, Ema Schurer. Astra 15.00 »I senza nome*. Ba rf film. Alain Delon, Gian Maria lonte, Yves Montand. u Abbazia 15.00 «Attacco a Romn,eJ Dramatičen barvni film. RicWt' Burton. Kino Opčine: 15.00: «Angeli senza P* radiso*. Romina Power in Al B*** NINO «|RIS» PROSIL Ob 16. uri »ARRIVA SABATA, PREGA PER LA TUA ANlMA* Technicolor. Anthony Steffč- Izleti SPOT obvešča, da oivnnm*ski na Marninladn odpade razlogov IchnF SPDT vabi v nedeljo, dne 30. t. 1. mladino, da se udeleži že 9 gramiranega izleta v Briščike z i dom jame. Zbirališče pri obelisku na Op<^{) ob 9. uri, od koder se bo krenil® Grižo in Prosek do cilja. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. GiuUa 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelk, Ul. Zorutti 19/C. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’Angelo dOro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). Ob nedeljah In praznikih so od 8.30 , . , ,„,nQ do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in 1 ' '8608 nočne izmene. 24. t. m. je preminila Olga vd. Bole Pogreb bo 26. t. m. ob l5-3% mrtvašnice splošne bolnišnice do ske cerkve. V' Žalostno vest sporočajo Rudolf z ženo Valerijo, ka Karmen z možem sestra, vnuki in drugi soro**^ Opčine. 25. 4. 1972 Občinska pogrebna služba T. F.. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, nonota in brata MIROSLAVA FERLANA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki so na katerikoU način počastili njegov spomin. Križ, 25. aprila 1972 Žalujoče družine Ftfla* STX* SL1*Tsr. x- a o o. ob NAMERI DRŽAVNE DRUŽBE ANIC GORIŠKI DNEVNIK PO VSEH KRAJIH OD BRD PREKO GORICE DO KRASA čStiin1dav9Poarto mam $ številnimi svečanostmi poudarjena ustvarjalna ■s i niči v or ogruam prjYr^enos^ ve(jno flvjm idealom odporništva •'Fronta za obrambo Benetk in beneške lagune« naglasa/ da bo rafinerija zaposlila le 400 ljudi — Čistilnico bi napajal naftovod iz Trsta Ha zborovanju v Štandrežu sta govorila Vesel in Poietto, v Sovodnjah Vlaltritsch, v Doberdobu Andrej Jarc mara petrolejske v obratu. Predvidene naložbe »v ProslaVe na gumice. »Fronta za obrambo Be- kričečem nesorazmerju s predvide- nim številom delavcev (400), nagla-ša »Fronta*, zunaj čistilnice pa sploh ni upati, da bi obrat lahko kakor koli vplival na obseg zaposlenosti. Na tem področju bi nova čistilnica lahko imela določen vpliv ■jelk in beneške lagune* se je odloč-110 postavila po robu nameri držav-e družbe ANIC, da bi zgradila a območju portogruarske občine ®cJo petrolejsko čistilnico, z njo :a so Poleg Partogruara potegnile K okoliške občine. Kakor smo svoj čas poročali tudi našem listu, je ANIC 2. decembra arn prosila ministrstvo za indu-nn -za dovoljenje za postavitev 5®ve čistilnice na ozemlju občine ortogruaro, in sicer na 400 ha po-yrsine jugovzhodno od mesta. Zmog-8 00r?mn čistilnice naj bi znašala nS- 1011. potrebne naložbe pa ™hzno 100 milijard lir. Novi obrat ™ zaposlil 400 ljudi. Čistilnico napajali s surovino po naftovodu, .j. p ga speljali v Portogruaro iz rsta, bencin in druge derivate pa *z Čistilnice potiskali po drugem ka,ov,bdu v Marghero pri Benet-V bližini čistilnice naj bi posta-^t° skladišč tako za surovo Jb kakor tudi za naftne derivate. a .Pbdročju, kjer naj bi stala ■ a castilriica, Se sedaj širijo razne sl***vne kulture, občina pa je v sila* 2 ?adrlom ANIC že progla-p. Področje za »industrijsko cono*. J/*1 ^mu sklepu so glasovali ko-»pi^dčni svetovalci, češ da gre za pbokratdčno in škodljivo pobudo, okol' ^varno vplivala na bližnje ta*K\. . °^i Pobudi sta se izrekla nem Jcsolo, ki živi v glav- P™ od turizma, in župan občine ^ Segittaria. Za novo či-20™c° se nasprotno ogrevata kon-nisW Y?hodnobeneških občin in mi-01® Eerrari-Aggradi, ki je ozna-širok°V° čistilnico za »nosilni steber m ega razvojnega področja*. «Pm«Protniki pobude in v prvi vrsti nosc 'a za obrambo Benetk in be-Iq lagune*, zavračajo načrt AN ri„u, i zaradi majhnega števila ^v, ki naj bi našli zaposlitev llll,,,iiiiiiinniiiimi,ii,m,...n beneške SLOVENIJE Sestanek Predstavnikov kulturnih društev ? kandidati ,n zastopniki KD n jeV Ponedeljek, 24. aprila popoldne nad hotelu Natisone pri Lipi gj^btnpetrom Slovenov skupen se-Drri?" beneških kulturnih društev, ^T^avnikov uredništev lokalnih dg PjSbv in kandidatov Krščanske stala3^- D°P°ldne na se je se-kraci.s kandidati Krščanske demo-Na »k? skupina duhovnikov »Doma*. sestanku so bila nasledit Lk*?Stva: *i-van Trinko*, «Rečan» skupina duhovnikov »Doma*, slovenskih izseljencev iz Be-iurL ,oveuije, uredništvo »Mata-sotie»’• Kullurno društvo »Val Nati-vTril Center za kulturna razisko-dorJ^jlz Srda v Terski dolini. Na So , ,|,anskem sestanku z duhovniki Prisotni s strani Krščanske Sanj°Kracije Santuz, Toros in Bres-^ornatv.1 kandidati stranke ter Ij^no Speccogna, pokrajinski od-Pajj 2a turizem in špeterski žu-^tant ° l*usa' Na popoldanskem ^ušt U ^ o^anjkal samo Bressani. cnentVa So. izdelala skupen doku-2ahtevV Pet**1 točkah, v katerih se baše a. Rešitev važnih problemov drajtv e^ene skupnosti. Ker se vsebinf .razbkujejo po strukturi, dodali1 In didi po mišljenju, so vsak - ™uPnemu dokumentu še komo, ®Voiega. toda vsi vsebujejo spod^e, zahteve za rešitev go-stnib-kl‘1’. socialnih in narodno- dog^ Pfeblemov. Svoje zahteve je ških rti - ^di odbor za obnovo Nadi-stanb° m' ^ Je bil izključen iz se-drl^tv pretvezo, da ni kulturno organ 0 ln da nima svojih izvoljerjh frioltra,!-'. ^andidati Krščanske de-80 vzeli dostavljene do-iih bJj6 aa znanje in obljubili, da kanorvT0. Posredovali pristojnim or-dobag1 stranke. Ker so na vrsti po-ličtvin^.ečanja z drugimi demokrati^ strankami, bomo objavili do-afcav ® zahtevah kulturnih dru-‘ške Slovenije, ko se bodo razgovori z samo pod pogojem, da bi zraven nje zgradili petrolejski kompleks, kakršen deluje v Margheri, ta možnost pa ni predvidena, saj bo čistilnica povezana neposredno z Marghero po naftovodu. »Fronta* zavrača tudi trditve AN IC, da si mora Italija zagotoviti tolikšno petrolejsko industrijo, da bo lahko krila naraščajoče popraševa-nje po petrolejskih derivatih tudi po letu 1975. Trditev je iz trte izvita, pravi »Fronta*, saj je ENI pred kratkim izračunala, da bo potrošnja petrolejskih derivatov v Italiji dosegla v letu 1979 116 mio ton (kar ustreza 160 milijonom ton surovega petroleja), medtem ko znaša skupna zmogljivost italijanskih čistilnic že danes (vključno novi projektirani obrati, za katere je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CIPE že dal svoj uradni pristanek) približno 225 milijonov ton na leto. Zmogljivost torej že prekaša za okoli 40 odst. potrošnjo, predvideno za leto 1979. V Italiji deluje danes 25 petrolejskih čistilnic, in sicer 2 z letno zmogljivostjo nad 10 milijonov ton surovine (Milazzo in Augusta na Siciliji), 6 z zmogljivostjo 4-6 milijonov ton (Trecate, Sannazzaro, Ra-venna, Genova, La Spezia in Neapelj) in manjših obratov. Med slednjimi je kakor znano tudi tržaška rafinerija «Aquila», katere smoglji-vost znaša okoli 2,300.000 ton surove nafte na leto, in ki se namerava v kratkem razširiti na dvakratno velikost (5,000.000 ton surove nafte na leto). Tudi čistilnica v Margheri spada v kategorijo obratov z zmogljivostjo 2-4 milijonov ton. V Kopru je izšla 13. številka revije «0bala» V Kopru je izšla 13. številka revije za družbeno gospodarska vprašana in kulturo Obala. Od pomembnejših prispevkov naj omenimo razpravo inž. Petra Aljančiča o komparativnih prednostih obalnega področja v nekaterih gospodarskih panogah, razpravo Janka Tedeška o migraciji naših delavcev, dva članka v spomin pokojnemu koprskemu skladatelju Ivanu Ščeku ter razgovor z letošnjim Prešemoviih nagrajencem slikarjem Zvestom Apol-loniom. V' literarnem delu revije sodebi e]o s svojimi prispevki Franci Černigoj, Marijan Starc. Zoran Markuža. Branko Novak. Janko Te-deško. Vladimir Jerman in Franci Slak. Zanimiva so tudi razmišljanja Aleksija Pregarca ob uprizoritvi Grumove Goge v tržaškem Teatra Stavile in ob nastopu beneškega ple-aališča Ca Foscari v Novi Corici. Končno naj omenimo še dve pomembni razpravi m sicer Janeza Mikuža o domnevni sliki Domeni a Tintoretta v piranskem muzeju •» Silva Fatura: Zakaj molk o organizaciji TIGER? nico osvoboditve sev. Italije so se na Goriškem pričele v nedeljo. Nekdanji partizani, interniranci in politični preganjanci so obiskali grobove padlih protifašistov ter položili vence k spomenikom in obeležjem. Prireditve so bile v Brdih, Gorici, Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu. Osrednja počastitev italijanskega odporniškega gibanja bo danes ob 10.45 v Gradiški, kjer bosta govorila deželni odbornik En-zo Moro in podpredsednik ANPI Ladi Dornik. PO BRDIH IN V GORtCI «Mi gremo» Mateja Bora, Katjuša Ož bo to v a pa »Kje smo doma*. Predsednik prosvetnega društva Danilo Nanut je prebral pismo na smrt obsojenega partizana v Vidmu, ki ga je poslal staršem, pevski zbor domačega prosvetnega društva pa je pod vodstvom pevovodje Siliča zapel še štiri pesmi: «14. divizijo*, »Le vkup*, »Zdravljico* in »Slovensko pesem*. Nedeljske svečanosti so se pričele v Števerjanu. kjer se je zbralo precej ljudi tudi iz drugih krajev. Števerjanci so položili na glavnem trgu spominski venec pred spomenik padlim domačinom v na- Na goriškem pokopališču V nedeljo dopoldne so se v Štan-1 rodnoosvobodilni vojni. Dolga avtomobilska kolona se je nato premaknila do Pevme. kjer je bila podobna svečanost pred domačim spomenikom, ki nas spominja na padle borce iz Pevme, Oslavja in Šentmavra. Bivši partizani so tu položili venec, mladeniči pevskega zbora «Oton Župančič* iz štan- dreza so pod vodstvom dirigenta Cirila Siliča zapeli priložnostno pesem. Naslednja svečanost je bila na pokopališču v Podgani, kjer so po kopani padli domačini. Tudi tu je bilo polaganje vencev, tudi tu je zapel pevski zbor «Oton Župančič*. Sledila je svečanost v Ločniku, nato se ie nekaj sto liudi zbralo na goriškem glavnem pokopališču, kjer so na partizansko grobnico položili vence zastopniki partizanov, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, slovenske mladine. Zastop niki SKGZ so se podali tudi na go-riški grad, kjer so položili venec pod ploščo, ki nas spominja na talce, ki so jih tu gori nacisti streljali v treh letih okupacije naše dežele. MAJNICA in RAZSTAVA VIN v DOLINI 14.5.72 Iztaknjen šofer kriv prometne nesreče Pred nekaj dnevi smo v našem listu poročali o nesreči, ki sc ie pripetila v Ul. Duca d’Aosta in Dri kateri se ie poškodovala 64-letna Livia Medessi por. Birsa. Ženska, ki ie zadobila precejšnje poškodbe to bo zaradi tega morala ostati v bolnišnici 90 dni. .ie takrat povedala, da jo ie podrl avtomobilist, ki ie potem zbežal. Goriški orožni; ki so uvedli preiskavo m včeraj ugotovili, da je brezvestni šofer 24-letai delavec iz Torviscose Al- _____ _ sedaj v sodniških zaporih. vsemi stran- fredo Pradah Mladenič le I. P. i fenusz Pfekalkievvicz VOHUNI AGENTI VOJAKI Knjiga, ki bralcem razkriva zakulisje bojev med drbgo svetovno vojno. Napeto opisuje velike in tanjše akcije, ukane, zvijače in podvige vohunov, a8entov, komandosov in vojakov, ki so nemalokrat °dločiln0 vplivali na potek vojnih dogodkov, na po-in zmage. Nad 500 strani teksta dopolnjuje 850 dokumentar-1^ fotografij, skic in zemljevidov. Zaradi svoje mikavne vsebine prevedena že v vr-8 ° evropskih jezikov. toiaika knii^aitui TRST — ui. sv. Frančiška 20 - tal. «-792 drežu zbrali številni zborovalci, ki so poprej obiskali spomenike in grobove padlih v Brdih in Gorica. Spominsko svečanost sta organizirala ANPI in prosvetno društvo «Otwi Župančič*. Odprl jo je Ladi Dornik, ki je pozdravil vse navzoče ter prečki besedo Gorazdu Veselu. Govornik se je sprva spomnil zmage partizanskega okrožja nad nacizmom in fašizmom. V tem boju smo zavestno doprinesli velike žrtve, da bi prihranili človeštvu ponovne nepopisne strahote ter mu odprli pot v lepšo prihodnost. Zato smo danes, ko nazadnjaške sile skušajo fašizem ponovno oživiti, odločni braniti naše demokratične ustanove, naš republiški red. Potem ko je Vesel dejal, da postajajo fašisti vse bolj predrzni ter nastopajo z bombnimi atentati, škvadrističnimi akcijami in provokacijami s pomočjo črne internacionale, je takole nadaljeval: »Novi fašisti ne bi bili tako napadalni, če ne bi imeli opore v zakrknjenih ostankih konservativiz-ma, ki hočejo dovolili ljudskim množicam sodelovanje v razvoju demokracije, uresničevanja reform in napredka. Te sile nočejo priznati ljudskih množic, ki so premagale nacizem in fašizem ter so v odporništvu položile temelje za republiško ustavno ureditev, da povedejo Italijo — na temelju republiške zakonitosti — v lepšo prihodnost. Nevarnosti, ki razvoju naše demokracije preti s strani agresivne desnice, se najbolj zavedamo Slovenci, ki smo že bili prva žrtev fašizma in bi to spet postali, če bi zaradi nesrečnih okoliščin spet prišel na oblast. Zato obsojamo škvadristično pisanje protislovenskih gesel po poslopjih naših ustanov. Takšno provokacijsko delovanje pa nas skrbi, ker krivcev niso izsledili in jih izročili pravici. Govornik je nato pozval vse protifašistične sile, da morajo izvesti ustavna določila o narodnostni zaščiti. V tem pogledu morajo odpraviti velik dolg do nas predvsem tiste sile, ki ves povojni čas nosijo največjo odgovornost za trajanje asimilacije. Ob koncu se je spomnil še dveh bližnjih pomembnih datumov: ustanovitev Osvobodilne fronte 27. aprila, pod katero je slovenski narod pregnal okupatorje in si pričel graditi pravičnejši družbeni red, ter 1. maj, ko so slovenski partizani skupno z italijanskimi izbojevali, v okviru evropskega odporništva, vojaško zmago na naših zapadnih narodnostnih mejah. Velik krvni davek slovenskih in italijanskih partizanov proti skupnemu sovražniku je trdna podlaga prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Za njim je spregovoril Silvino Poietto, kj se je spomnil neštetih žrtev, katerim so se poklonili pred prihodom na zborovanje v štandrež. Toda te manifestacije niso bile namenjene obujanju spominov na trpljenje in uspehe, ampak so predvsem poudarile našo obvezo, da smo zvesti idealom odporniškega gibanja in jih bomo razvijali dalje, zakaj samo tako bomo branili demokracijo, republiški red, samo tako bomo napredovali. »Brez odporniškega gibanja ne bi bilo republike Italije, ne bi imeli razvoja, ne bi imeli pomirjenja v teh krajih, ne bi imeli odprte meje*. Omenil je poziv ANPI, naj se v Evropi pregamajo vojaški bloki. Italijanska odporniška misel ima tudi v letu 1972 toliko moralnih vrednot in življenjskosti, da je sposobna odbiti napade na demokratično ureditev, je zaključil Poietto. Nato je Milo« Tabaj rectUral sok krvni davek. Zaradi tega nas spomin veže na takratne čase. zaradi tega si moramo s krvjo pridobljeno svobodo ohraniti. Zaradi tega moramo biti danes, ko fašizem spet dviga svojo glavo, v protifašistični borbi enotni boli kot kdajkoli. Samo v tej enotnosti se bomo lahko uspešno uprli grozeči fašistični nevarnosti. Svoj govor j« Waltritsch zaključil s partizanskim vzklikom «Smrt fašizmu!*. Domačini so nato položili venec tudi pred ploščo, ki nas spominja na obešenje dveh partizanov - strani nacistov. V DOBERDOBU V doberdobski občini so se proslave začele ob 9. uri na Poljanah. Majhna vasica, ki je med vojno štela samo 14 hiš. je dala prav toliko žrtev za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Pred ploščo padlim sta domačin Stanko Lavrenčič in župan Andrei Jarc postavila venec, medtem ko ie pevski zbor »Kras* z Dol-Poljane pod vodstvom Pavline Komelove zapel dve pesmi. Kolona avtomobilov je od tu šla na pokopališče v Dol. kjer ie bila podobna svečanost. Tudi tu je zbor «Kres» zapel dve pesmi, venec sta pa položila župan in domačin. občinski odbornik. Stanko Ferletič. Podobna svečanost ie bila na pokopališču v Jamljah. Venec na grob padlih sta položila župan in občinski odbornik Emest Soban. Osrednja proslava v Doberdobu se je začela ob 11. uri. Godba na pihala je šla skozi vas do spomenika. kjer se je zbralo veliko domačinov. Vsi so naiorei z enominutnim molkom počastili spomin žrtev. V svojem govoru je župan Andrej Jarc dejal, da so Doberdobri ponosni na svoje žrtve, ponosni so, ker je vas dala toliko v boju proti nacifašizmu. Vendar moramo biti oprezni, je nadaljeval Jarc. kajti danes, po 27. letih, se fašizem še vedno skriva pod letaki raznih strank in pod V SOVODNJAH Okrog enajste ure ie bila teka svečanost tudi v Sovodnjah. Tudi tu se je zralo veliko ljudi. Zastopniki partizanov in domače občinske u-prave so položili venec pred spomenik, župan Jožef češčut ie po častil spomin padlih z enominutnim molkom. Priložnostni govor je nato imel podpredsednik <*oriške pokrajinske uprave Marko Wal-tritsch. V svojem govoru je poudaril važnost takšnih proslav, ki našem ljudstvu oživljajo spomin na junaške drvi slovenskega naroda, ko so se vsi primorski Slovenci, brez razlike dvignili v množični boi proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Zaradi fašističnega zatira nja so morali že pred vojno tisoči Slovencev v konfinacijo. taborišča, zapore, posebne bataljone, pred posebno fašistično sodišče, na mo rišča. Zaradi tega je bil odpor slovenskega ljudstva tako množičen. Naši borci so padli za svobodo, demokracijo in enakopravnost, poudaril govornik, samo majhna sovodenjska občina je darovala tem boju 101 prebivalca. To je vi- Podaljšati rok natečaja za sestavo beril Sindikat slovenskih šolnikov iz Gorice je poslal vsedržavni ustanovi za ljudske in šolske knjižnice pismo v zvezi z razpisom natečaja za šolske knjige. Pismo, ki ga je podpisal, tajnik sindikata prof. Albin Sirk, so poslali v vednost celi vrsti šolskih oblasti. Sindikat pojasnjuje, da ie razpis natečaja prišel na doberdobsko didaktično ravnateljstvo šele 24. januarja 1972. torei en mesec po razglasu tržaškega šolskega skrbništva. Po enostranski spremembi od 8. maice 1972 brez predhodnega posvetovanja z enotnim šolskim sindikatom .ie razpis tržaškega šolskega skrbništva dne H- marca 1972 prišel na goriško didaktično ravnateljstvo šele 8. aprila 1972. Zaradi teh zakasnitev (od 8 na 6 mesecev) goriški šolniki, ki jih natečaj zanima, ne bodo mogli pred ložiti svojih tekstov. Zato Sindikat slovenskih šolnikov zahteva podaljšanje roka za sestavo beril za 2. in 3. razred slovenske osnovne šole. Na sedežu zavarovalne ustanove INAM je bil prejšnji teden sestanek med predstavniki ustanove ter predstavniki delavskih kategorij, trgovcev, obrtnikov in industrijcev. Glavna vsebina pogovorov so bili problemi zavarovanja na delu proti raznim nezgodam in boleznim. Predstavniki INAM so izrazili voljo, da bi prišlo do izboljšanja vseh zavarovalnih pogojev v korist delavcem in v pričakovanju na skorajšnjo zdrastveno reformo. Predstavniki delavcev so jasno izjavili. da je treba z vsemi sredstvi ščititi zdravje in gotovost na delu, pa čeprav bi bilo treba za to potrositi mnogo denarja. Na sestanku so obravnavali probleme, ki nastajajo zaradi zavarovalnine tudi pri trgovcih, obrtni- obrazi raznih poetičnih mož v Ita-1 kih in industrijcih. j ; W J , . J i i r V Pe vrni liji. Tudi v svetu, se pod irnpena- / listično krinko skrivaio fašistične težnje, ki na nesramno očiten način zatirajo ljudstva, ki si želijo svobode. Čeprav smo pred 27. leti mislili, da je fašističnega zatiranja konec, vidimo, da je še marsikaj ostalo. Zato moramo Slovenci ostati vedno budni. Andrej Jarc je nato svoj govor ponovil na kratko tudi v italijanščini. Za tem je moški zbor »Jezero*. pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča. zapel dve pesmi, Klavdij Devetak. Robert Gerin. I-gor Juren in Darij Gergolet, učenci osnovne šole iz Doberdoba, so recitirali priložnostna pesmi. Nadja Millo in Gdanna Battisti. pa sta dve poeziji recitirali v italijanščini. Svečanost je zaključila godba na pihala »Kras*, ki ie s koračnico šla zopet skozi vas. V štandrežu V Gorici je Almiranteja poslušalo malo ljudi Almirantejeve mase poslušalcev v Gorici ni več. Spominjamo se še prvih let po vo.ini, ko je te te fašistični voditelj s svojo vihravo pri sotnostio uspeval napolniti Telovad ni trg v Gorici. V nedeljo zvečer je bilo pod odrom na istem trgu nekaj manj kot tisoč liudi. med katerimi smo lahko opazili več sto fašističnih pobalinov, ki jih v Go rici ne poznamo. V stranskih ulicah so bili namreč parkiram številni avtomobili s tržaško, videmsko tudi pordenonsko registracijo. Svoje ljudi ie moral torej privesti zunaj. Nekaj sto policistov m karabinjerjev v bojni opremi ie bilo pripravljenih za morebitne nerede, ki pa jih ni bilo. Le okrov trideset ekstraparlamentamih mladeničev na trgu polemiziralo s policisti s fašisti in zaradi tega ie policija pet izmed njih za nekaj priprla. Levičarji, med katerimi smo opazili goriške pristaše gibanja Lot-ta continua. anarhiste in Potere operaio. so nato pred kvesturo počakali izpustitev priprtih tovarišev Fašistični kolovodja je seveda rohnel proti slovanski nevarnosti, napadal vse druge stra.ike od kra ja, bil je torej tak kot vedno, navaden fašist. V nedeljo zjutraj pa je v kinodvorani Verdi govoril liberalni kandidat Manlio Brosio. Ponovil je teze, o katerih je govoril prejnji večer v Trstu in o katerih smo našem listu že pisali. • Deželni odbornik za finance Tripani v imenu deželnega odbora ter deželni svetovalec Cocianni v imenu sveta. sta položila včeraj popoldne obletnici osvoboditve lovorjev vene« na grob padlih partizanov na goriškem pokopališču. V Doberdobu .........Jas..' .. 1 V Sovodnjah mmfwm«nmiii»niiiiii»miiiimiiiniinmmm»nimnintiiiiimni»»innmnnm»»HimnnmH»raunWHi Slovensko gledališče v Trstu V četrtek, 27. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani v GORICI JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Obisk v Sovodnjah V nedelio so se predstavniki geografskega društva Slovenije ustavili na kratkem obisku v Sovodnjah Goste je sprejel župan Jože češčut in c stali občinski odborniki, ki so orecstavnikom društva orisali socialne in ekonomska razmere občine. V prijetnem razgovoru so se gostje zadržali dalj časa ter se pozanimali za probleme sovodenj-ske občine. Lepo priznanje prof. Bednariku Roditeljski sestanek na učiteljišču Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča »S. Gregorčič* v Gorici obvešča, da bo v petek. 28. aprila, v risalnici šole v Ul. Croce 3, roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njih namestniki. Tržiški bar zamenjal s saloovnom Far Westa »Vi mi vedno razbijate... če vas dobim zunaj vam bom že pokazal kdo sem, postreljal vas bom z mitraljezom!* Zaradi teh besed, ki jih je rekel v nekem baru v Tržiču policajem, se je potem moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem 21-!etni Gianni Brandolin iz Tržiča. Zgodilo se je 3. avgusta lani, ko je Brandolin pridrvel s kolesom v bar, se začel valjati po tleh, skakati po mizah ter preklinjati Očitno je bil BrandoUn v precej vinjenem stanju in se je zaradi tega zagnal tudi v agente javne varnosti in jim izrekel zgornje besede. Obtoženec se je zagovarjal pred sodnikom, češ da je bil pijan in da se prav nič ne spominja, da bi izrekel kake žaljive besede agentom javne varnosti. Sodnik ga je kljub izgovorom spoznal za Krivega ter ga obsodil na 4 mesece zapora in plačilo globe v znesku 45 tisoč lir. Zaradi smrtne nesreče, ki jo je predlanskim zakrivil v Tržiču, se je moral zagovarjati Tržačan 30-let-ni Sergio Stefani. Obtožen je bil, da je v nočnih urah vozil svoj avto s premajhno pazljivostjo, kljub temu, da je bila vidljivost slaba in da je vozil s previsoko hitrostjo. Obtožen je bil tudi, da je zaradi vsega tega povzročil v Ul. S. Polo v Tržiču smrt 67-let-nega Luigija Diblasa. Stefani je dejal, da je Diblasa opazil v zadnjem trenutku. Državni tožilec je za obtoženca zahteval 4 mesece zapora ter odvzem šoferskega dovoljenja za leto dni. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Na jubilejnem zborovanju Geografskega društva Slovenije ob njegovi 50-letnici. ki je bilo pretgkli petek v Ljubljani, so med drugim podelili tudi diplomo častnega članstva šestim najbolj vidnim sodelavcem in članom društva, nadaljnjim 21 pa so izrekli posebno pohvalo. Med tistimi, ki so postali častni člani za njihove posebne zasluge na področju geografije, ie tudi dat goriški rojak prof. Rado Bednarik. V motivaciji za to odlikovanje se omenja njegovo dolgoletno zaslužno delo na zemljepisnem področju, ki ga ie opravljal v dobi med obema vojnama in tudi oo-tem v posebno težkih razmerah na Primorskem in v zamejstvu. Omenimo naj zlasti njegovo knjigo »Goriška in tržaška pokrajina v besedi in podobi*, ki so jo pozneje fašistične oblasti zaplenile in »tikale za nio tudi po hišah, ker so bili v n.iei navedeni primorski kraji z dvojezičnim imenoslovjem. Poleg tega .ie prof. Bednarik pripravil in objavil več šolskih knjig in skript za potrebe slovenskih šol v zamejstvu s posebnim ozirom na zgodovino in zemljepis. Prof. Bednariku, ki je še vedno aktiven profesor na slovenskih srednjih šolah v Gorici, kjer poučuje že od leta 1945. izrekamo v našem in v imenu številnih noriških prijateljev ter njegovih dijakov, iskrene čestitke k temu zasluženemu priznanju. I. M. Kino Prispevki Namesto cvetja na grob pok. Lojzeta Komjanca, daruje Anica Pahor 2000 lir za Dijaški dom. GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA SEJEM ZA VZHOD Od 28. aprila do 7. maja AVSTRIJA — JUGOSLAVIJA — MADŽARSKA — ITALIJA Zbornica za Trgovino I.O.K. • Gorica - Org. BIWU Pubblicita - tel. 87466 Gorica VERDI ob 15.15—22.00: »Un papero da un milione di dollari*, barvna Walt Disneyeva slikanica. CORSO ob 15.00—22.00: »Monsieur Hu-lot nel caos del traffico*. J. Tati in M. Kimberly, barvni film. MODERNISSIMO ob 15.00-22.00: «Da-cameron n. 2... le altre novelle del Boccaccio*; M. Brega in A. Murgia; Italijanski barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 15.15-21.30: »Conti-nuavano a chiamarli er piu’ e er meno*; F. Franchi in C. Ingrassia; barvni film. V1TTORIA ob 15.00-21.30: «L'ultima fuga*. G. Scott in T. Musante, barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 14.00: »Roma*. Barvni Fellinije’- film EXCELSIOR ob 14.00 »Grisson Gang», T. Musante, barvni film. PRINCIPE ob 14.00: »Nicola e Ales-sandra*. N. Jaston in J.. Suzman. Barvni film. S M1CHELE ob 14.00: »I gladiatori*. V. Mature in S. Hayward. Barvni film. Sova Gorica SOČA (Nova Gorica): »Dovoljenje za pekel*, ameriški barvni film — ob 18. m 20. SVOBODA (Šempeter): »Smrtna zabloda v Wander Riveru*. nemški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: Danes zaprto. RENČE: »V gori raste zelen bor*, Jugoslovanski barvni film — ob lt in 20. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: »Vzorna dekleta*, franoeaki barvni film — ob 20. PRVAČINA: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči Je edpaša lekarna Soranzo. Verdijev kom IT, tei. 28-79. Dežurna lekarna v Tržiča Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Centrale — dr. Fitz, Trg Republike 26, tel. 72-341. 25. aprila 1972 OB SEDANJEM AMERIŠKEM «SPREH0DU» PO LUNI Razdaljo med Zemljo in Luno so izmerili do 15 cm razlike Merjenja so se lotili že v stari Grčiji in še prej, toda šele «laser» je omogočil točne meritve - Cernu služi tolikšna preciznost? Ob vsakem človeškem poletu na Luno, ko opazujemo na televizijskih zaslonih dejavnost astronavtov na lunini površini, se skoraj ne upamo vprašati o pomenu vseh nalog, ki so jim bile dodeljene, kajti oni predstavljajo ie nekak mit o vsemogočnosti znanosti ,ki pa je razumljiva le ožji skupini znanstvenikov. Zadovoljimo se s skopimi podatki komentatorjev, ki nam še bolj razburkajo domišljijo, a v bistvu od vsega, kar vidimo, razumemo bolj malo. Naloge in inštrumenti astronavtov so zares zelo komplicirani, a podrobnejši pogled vanje ni nič manj zanimiv, od prvega, »čustvenega* pristopa. Dovolj je, da pogledamo eno samo napravo, ki jo je odprava Apolla 11 julija 1969 namestila na Lunini površini: poseben reflektor za merjenje razdalje med Zemljo in našim prirodnim satelitom. Že pred 2000 leti so znanstveniki preizkušali svoje sposobnosti s preučevanjem Lune in merjenje njene razdalje je oilo ena prvih nalog, ki so si jo zadali. V drugem stoletju pred našim štetjem je grškemu astronomu Hiparhu uspla precej točna meritev na podlagi sence, ki jo je Luna pustila ob mrku in od tedaj ni bil storjen noben pomembnejši korak do novejše dobe, ko je nastopil veliki znanstvenik Newton in uvedel svojo gravitacijsko teorijo. Še pred nekaj desetletji je obstajala negotovost. Šlo je za razliko 3,5 kilometra. Leta 1957 so prvič upo”abili radar, ki je izračunal, koliko časa so potrebovali elektromagnetski valovi za pot do Lune in nazaj in razlika se je zmanjšala na 1 kilometer. Popolnejši od radarja je laser, to je naprava, ki namesto elek-tromagnetskih valov oddaja svetlobne in s tako napravo je skupini sovjetskih znanstvenikov leta 1965 uspelo zmanjšati »negotovost* torej razliko na 209 metrov. To je bila tudi skrajna meja točnosti, dosegljive z Zemlje. Zato ni čudno, da so reflektor za te meritve poslali na Luno že s prvo človeško odpravo. Reflektor je sestavljen iz sto okenc in v vsakem je nameščeno posebno o-gledalo, po zasnovi podobno signalnim napravam na kolesu, na katerih se odbivajo luči vozil. Vsako teh ogledal je imelo premer štirih centimetrov in je bilo izredno točno izdelano. Ko je Aldrin 20. julija 1969 postavil napravo nedaleč od vesoljske ladje, so se na Zemlji takoj lotili svojega dela. Za to so uporabili drugi največji teleskop v ZDA. Snop svetlobe, ki je imel pet cm premera, so s teleskopom razširili na premer treh metrov. S pomočjo posebnih naprav so usmerili teleskop točno na področje, kjer je bila naprava in ki so ga spoznali po legi kraterjev. Kljub vsej točnosti je bilo še vedno tre- ba »iskati* reflektor na Luninem področju, ki je merilo približno kvadratni kilometer površine. Zaradi raznih neprilik so ga «našli» šele prvega avgusta Praktično izvajanje teh omejitev je zelo zapleteno. Treba je izvesti veliko poskusov, od katerih se izberejo najbolj posrečeni. Treba je upoštevati vse mogoče okolnosti v zvezi s premikanjem Zemlje in Lune, potrebni so elektronski stroji, ki morajo sproti reševati številne probleme: treba je rešiti še celo vrsto problemov, a končno se je izluščilo zaželeno število in prva meritev je dala točnost, ki je nihala v mejah 60 cm. štiri dni pozneje je bila dosežena meja 50 cm in po nekaj mesecih je skupini tehnikov uspelo določiti Lunino razdaljo z napako, ki je znašala kvečjemu 15 centimetrov. Pomen te točnosti se bo poznal v celi vrsti znanosti Najprej bo mogoče točneje ugotoviti gibanje Lune, kar bo omogočilo še večjo točnost pri nadaljnjih preučevanjih in raziskavah. Kar lahko preseneti, je dejstvo, da iz meritve Lunine razdalje lahko razberemo tudi celo vrsto podatkov o Zemlii. Ko bo nameščenih na Zemlji več merilnih postaj, bo mogoče ugotoviti, če se celine res premikajo, kot se danes n. pr. domneva. Ista točnost bi bila možna tudi v določitvi zemeljskega severnega tečaja, ki se premika s hitrostjo kakih petih metrov na leto in za katerega še niso znane sile, ki to gibanje povzročajo. Točneje se bo lahko določilo zemeljsko kroženje okoli osi in še druge številne pomembne podatke o našem planetu. Reflektor so začele že uporabljati tudi Sovjetska zveza, Japonska, Francija in Češkoslovaška. P. S. Nagrada «Mugello resistenza» MUGELLO, 24. — Občinska biblioteka v kraju Barberino di Mu-gello je razpisala dvoletno vsedržavno pesniško nagrado z naslovom «Mugello resistenza*. Ta razpis velja za letošnje leto in morejo pri tem tekmovanju sodelovati italijanski pesniki s svojimi zbirkami in sicer z zbirkami pesmi, ki so že izšle, ter z zbirkami, ki še niso bile tiskane. Kdor se hoče udeležili tekmovanja, mora poslati osem tiskanih izvodov ali enako število izvodov, napisanih na stroj tajništvu ustanove, ki razpisuje nagrado «Mugello resistenza* in sicer na občino v Barberino di Mugello. Razpis se zaključuje 15. julija letos, nagrado v znesku 300.000 lir pa bodo podelili 10. septembra v času proslav v zvezi z obletnico osvobo- h I0V0ST NA KNJIŽNI POLICI IZ UMETNOSTMH GALERIJ V Jaroslav Stoviček: Tudi slepi vidijo ditve tega kraja. * * * MOSKVA, 24. — Sovjetski režiser Jurij Ozerov je bil danes nagrajen z najvišjim sovjetskim priznanjem in sicer z Leninovo nagrado, ki so mu jo podelili za njegov film »Osvoboditev*. Gre za pet krajših filmov, ki tvorijo celoto in ki je njihov namen, prikazati osvobodilno borbo začenši z letom 1943 pa vse do konca vojne, do vstopa sovjetske vojske v Berlin konec aprila in v prvih dneh maja 1945. liiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiHuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiirfiuiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEDNO VEC JE SREDSTEV PROTI STARANJU Ob «gerovitalu» «aslavital» in čilsko sredstvo «FGT-60» Romunska zdravnica Aslanova priznava, da njeno zdravilo ne dela čudežev Malo čilsko pilulo so preizkušali 30 let - Izumitelj je Nobelov kandidat Menda ga ni normalnega človeka, ki bi ne težil za dolgim in zdravim t.j. življenja vrednim življenjem. Zato je vsaka vest, ki govori o dolgem in zdravem življenju, zanimiva. S tem v zvezi je zato vredno ustaviti se pri dveh vesteh, ki nam to posredno omogočajo ali celo zagotavljajo. V mislih imamo nov romunski preparat »aslavital* ter čilski preparat «FGT —60», Id o njem zadnje čase zelo veliko govorijo. »Aslavital* je sredstvo, ki naj bi zamenjalo »gerovital*. Pravzaprav naj bi »aslavital* popravil in izboljšal učinke »gerovitala*. O »gerovitalu* ne bomo veliko govorili, ker smo o njem že pisali. Za »aslavital* trdijo, da je bolj učinkovit in »sodobnejši*. Dr. Aslanova, po kateri novo farmacevtsko sredstvo dobiva tudi ime, pravi takole: »Ne smemo misliti, da sta »gerovital* in »aslavital* čudodelni farmacevtski sredstvi. Toda naši poskusi so strogi, njihovi rezultati pa pozitivni. Pri tem pa velja povedati, da se mora pacient podvreči zdravljenju še preden os tar a. še preden se proces pravega staranja začne. Naše terapije so predvsem preventivne. Najprimernejša doba, da se s tem zdravljenjem začne, ie Najstarejši Američan: 130 let BARTOW (Florida), 24. - Char-lie Smith, najstarejši Američan, je včeraj slavil svoj 130. rojstni dan. O Charliju Smithu se je že veliko pisalo in govorilo, kot se govori o vseh ljudeh, ki se po nečem razlikujejo od drugih. In njegovih 130 let je res precejšnja posebnost, ki postane še pomembnejša, če upoštevamo, da je svojo mladost preživel kot suženj. Charlie Smith, ki je še vedno razmeroma bister in fizično močan, se dobro spominja, kako so ga še v otroških letih, ko je bu star komaj 12 let, ugrabili v njegovi rojstni Liberiji v Afriki in skupno z drugimi sužnji pripeljali v ZDA. Ko je bil še otrok v svojem rojstnem kraju v Afriki, se je imenoval Mitchell Wat Ins, njegov ameriški gospodar v Tek- sasu, ki ga je kupil za to, da bi mu delal na njegovem velikem posestvu, ga je prekrstil v Char-lija Smitha. Na njegovo srečo suženjstvo ni trajalo dolgo. Brž ko se je državljanska vojna v ZDA končala, je bil Charlie že svoboden in zaposlil se je kot pastir ter kot gozdni delavec na ameriškem zahodu. Ko je Charlie Smith dosegel starost sto let. se je preselil v Florido, kjer je odprl majhno trgovinico. Hkrati pa je služil tudi s tem, da je obiral pomaranče na tamkajšnjih plantažah. Ko je dočakal starost 113 let, je zvedel, da ima pravzaprav pravico do socialnega skrbstva in tudi do pokojnine in šele tedaj, torej pri 113 letih se je končno odločil, da bi lahko malo tudi spregel, doba tridesetih let.* Preparati dr. Aslanove,' pravijo strokovnjaki, delujejo na razne načine. Podpirajo ravnotežje ne-vrovegetativnega sistema, izboljšujejo oskrbovanje organizma s kisikom in «odpirajo» ali »šilijo* žile, s čimer se krepi dobava krvi vsem organom in preprečuje arterioskleroza. Dr. Ana Aslan pravi: «Nihče ne more delati čudežev. Tudi mi ne. Vendar moremo reči, da smo odkrili kemično sestavo sredstev, ki vzpodbujajo delovanje določenih celic ib preprečujejo patološko nevrozo drugih. »Aslavital pa se razlikuje od »gerovitala* po tem. da , je od njqga,..pppčnejši in tudi deluje neposredne.iše.* .Romunski strokovnjaki trdijo, da »aslavital* poipaga organizmu v borbi proti boleznim. Delovanje možganov se povečuje, krepi. Pri mlajših ljudeh pa se krepi tudi njih spolna moč. Pristaši tovrstnega zdravljenja ali bolje poživljanja trdijo, da ne gre za nekaj, kar bi bilo šele v fazi preizkusov ali česa podobnega. Res je, da »gerovital* uporabljajo in tudi normalno prodajajo le v Švici. Angliji ter v Izraelu, v nekaterih drugih državah ga »tolerirajo*, v večini držav pa je njegovo razpečavanje prepovedano. Pri nas. v Italiji je »gerovital* prepovedan, vendar ga mnogi nabavljajo skrivaj ali v Švici, ali v Vatikanu, kjer je v normalni prodaji. Papež Pavel VI. baje ni uporabljal »gerovitala* pač pa »aslavital*. »Gerovital* pa so baje jemali nekateri drugi cerkveni dostojanstveniki, da jim je »kar dobro del*. Klient zavoda dr. Aslanove je bil baje grški ladjar in bogataš Onassis, sestri Kessler, ki ju poznamo s televizijskega ekrana, pa sta zavodu v Bukarešto poslali svoje zahvalno pismo, kar pomeni, da sta ga uživali, pa čeprav bi njuni starosti tega še ne pripisovali. Sedaj, ko je govor o novem preparatu, o »aslavitalu*, se ob novem preparatu pozivajo »odgovorni*, naj svojim starejšim in zrelim državljanom omogočijo daljšo življenjsko dobo, toda v smislu daljšega še plodnega življenja ne pa životarjenja. Plod- no življenje tudi v starejši dobi pa «aslavital» in «gerovital» baje povsem zagotavljata. Doslej o »gerovitalu* in »aslavitalu*. Sedaj pa stopimo v dalj-nji Čile. Tu se sedaj veliko govori o preparatu »FGT-60*, ki ga je izdelal dr. Jose Froinovich. Preparat baje odpravlja vse zle posledice starosti, od fizičnih do psihičnih. Novo zdravilo ali bolje sredstvo proti starosti in staranju nasploh je drobcena pilula, ki vsebuje kakih 60 elementov, ki jih je odkril ali preveril dr. Froinovich in vključil v svoj preparat. Trideset let se ta čilski strokovnjak ukvarja s tem farmacevtskim preparatom. Zdravilo je dr. Froinovich preizkusil na celi množici starcev in med tistimi, ki so si z njegovim «FGT-60» pomagali, so tudi nekateri znani ameriški državniki in veljaki. Zadnjih sedem let pa je dr. Froinovich svoj preparat preizku- (Nadaljevanje na 6. strani) Jaroslav Štoviček je Slovenec iz znane umetniške družine Štovič-kov, živi pa v Zagrebu in tudi piše v hrvaščini. Pred leti smo dobili tudi v slovenščini njegovo knjigo Oranžna lupina, zdaj pa je pri Državni založbi izšel njegov roman TUDI SLEPI VIDIJO, katerega je prevedla Ruža Lucija Petelinova. Že prva Štovičkova knjiga ni bila nič posebnega. Roman bolje povest, Tudi slepi vidijo pa je še šibkejši tekst in nobene škode bi ne bilo, če bi ga ne bili prevedli in izdali. Gre za solzavo ljubezensko zgodbo o slepem kiparju in lepi nuni, za neprepričljivo in neživljenjsko zgodbo, ki nas v današnjem času ne more zadovoljiti, kaj šele navdušiti ali pretresti. Mlad kipar, ki na izbirni razstavi propade, se razočaran vsede v svoj avtomobil in doživi prometno nesrečo, pri kateri oslepi. Usmiljenka, ki mu streže ga vzpodbuja k življenju in ko mladi umetnik zapusti bolnišnico, mu za nego začasno aoaeie isto usmiljenim, la doseže, da začne kipar spet u-sivarjati, med njima se razvije ljubezen. Kipar postane znan, potem slaven in bogat, kot tak pa se brez svoje zaščitnice odpravi v svet z drugo žensko. Nuna, ki so jo izključili iz samostana, postane pianistka, rodi kiparjevega o-troka, vendar se šele čez leta, na smrt bolna, spet sreča z ljubljenim kiparjem. Vendar prepozno Ta sentimentalna zgodba se odvija v Franciji v času med obema vojnama. Zgodba je neživljenjska, predvsem pa napisana staromodno in neprepričljivo, da more zadovoljiti le nezahtevnega bralca. Morda bi našla svoje mesto v zbirkah pred petdesetimi leti, danes take «literature» seveda noben resnejši bralec ne more vzeti zares. Tudi zgodba sama ni tako zanimiva, da bi nas sama po sebi privlačila, če že pripoved nima prave umetniške cene. Pa tudi o-sebe, ki nastopajo v povesti, so nezivijenjsKe ut neprepričljive, ravnanje glavnega junaka pa tudi ni povsem logično. Da o ravnanju junakinje niti ne govorimo. Gre torej za kozmopolitsko povest, ki nima umetniške vrednosti in ki tudi kot zgodba ni zanimiva, kaj šele življenjsko prepričljiva. Morda bi povest sodila v kako ceneno revijo, da bi se ob sentimentalni zgodbi o slepem umetniku in lepi nuni, navduševale šest-najstletnice. Da pa je delo zašlo v program tako resne založniške hiše kot je Državna založba Slovenije, pa je ža kar malce neverjetno. Saj vsi vemo, kako gosta so včasih sita in rešeta u-rednikov in založnikov. Tudi slepi vidijo je torej šibek pripovedni tekst, povest ali roman, je zgodba brez prave umetniške vrednosti, torej knjiga, ki ni zabavno branje, temveč skromen literarni poskus. Nihče ne bo nič zamudil, če knjige ne bo prebral. Pozitivne ocene knjigi torej res ne moremo dati, pa če smo z nekite-rimi deli še tako prizanesljivi. Sl. Ru. SANTIAGO DE CHILE. 24. -Čilska vlada je zasedla sedem a-meriških družb, ki se ukvarjajo z razpečevanjem filmov. Čilske o-blasti so svoj ukrep motivirale z dejstvom, da v teh družbah že dva tedna vlada stavka. Vodja ameriške družbe 20th Century Fox Alejandro Unduraga je v zvezi s tem rekel, da ne ve, doklej bo veljal sklep čilske vlade, doklej bodo torej čiiske oblasti držale njihova podjetja pod svojo kontrolo. - - Monaijeva retrospektiva v «Stella Matutina» V kulturnem središču cStella Ma-tutinrn v Gorici je ze aatj časa odprta razstava slikarja Fulvia Munaija. Gre zg retrospektiven pregled njegovega ustvarjanja, ki beleži letos petindvajseto obletnico. Fulvio- Monai je znan ne samo kot slikar, ampak tudi kot umetnostni . in gledališki kritik ter publicist. Kdor si je razstavo ogledal, $i je prav gotovo sam pri sebi dejal, da gre za slikarja, ki ustvarja samo tedaj, ko utegne najti kaj časa za razmišljanje. Se pravi, da je slikarjeva cslikar-ska» osebnost n sebi zelo jasno zaokrožena. Razstavljena dela so zgovorna poglavja o njegovem razvoju od l. 1947 do danes. Prva dela izsto- Kulturni dogodki v slikah Pretekli petek je PD «F. Prešeren* Iz Bol junca priredilo uspel večer z naslovom »Srečanje s poezijo in glasbo*. Na gornji sliki vidimo nastopajoče niuiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiimu Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Poenostavite svojo poklicno organizacijo. Težave z reševanjem dnevnih problemov. Potrebna bo borba proti pesimizmu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zelo natančno delo, ki vam bo naloženo, bo zahtevalo veliko potrpežljivost. Novo spoznanje bo v marsičem vplivalo na vaše navade. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Dobro pretehtajte pobudo, ki vam roji po glavi. Oseba, ki jo ljubite, po pokazala veliko uvidevnost. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Koristne pobude za prihodnost, toda sedanjost ne nudi nič posebnega. Nevarnost razburljivih diskusij. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne-predvidenost bo zahtevala znatno dozo diplomacije. Pretirana želja po neodvisnosti bo ogrožala harmonijo v ljubezni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Verjetna zelo zanimiva ponudba. Pravilno bo treba vrednotiti veljavo odkritega prijateljstva. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Predlogi zainteresirane osebe naj vas ne premamijo. Vse bo enostavnejše, če boste nadzorovali svojo fantazijo. ŠKORPIJON (od 2. 10. do 21. 11.) Ponudba, ki se vam ne zdi zanimiva, bo sčasoma postala sprejemljiva. Neki dogodek bo nudil priložnost za dokaz hladnih živcev. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Neko delo bo dalo dobre rezultate. Veliko zadovoljstvo v družini. Možnost daljšega potovanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Razočarani boste zaradi skromnih uspehov velikega napora. Izogibajte se dokončnih sodb. VODNAR (od 21 .1. d0 19. 2.) Fizična kondicija dopušča nadnor-malno obremenitev z delom. V družini boste naleteli na nasprotovanja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ugodne možnosti za intelektualne poklice. Dobre ideje. Ne zahtevajte nemogočega. Znajte ceniti to, kar imate '' 'Š- - * ' pajo po neki cezanski strukturni trdnosti in odločni konturi. Tu P° tam je še prisotna človeška Pffu' ra. Polagoma pa postaja kompozicija ohlapnejša, vodilno vlogo začenja prevzemati barva, motivika se začenja omejevati na eno samo temo: na Kras. Od leta 1960 dalje je torej Fraz za Monaija kamen, >:i ga on iz ane-va v dan kleše, a ga še do da-nes ni doklesal. Hočem reči, da ga ni izčrpal, čeprav nam je razodel toliko podob njegovega bličja. Pred nekaj leti je Monai v nekem intervjuju za Tržaški radio dejal: Moje slikanje, je slikan]z po spominu: je spomin na moft rodno zemljo, ki sem jo ljubil ze od otroških let in ki sem jo kasneje odkril kot slikar, tako da sem jo povzdignil v simbol svojega notranjega doživljanja». Te besede se še danes čudovito ujemajo ‘ vsako razstavljeno sliko. Globlje obličje njegovega slikarskega snovanja bomo torej spoznali, če mo pozorneje analizirali njegov interpretacijo Krasa. Prvi predlogi očitno «spominjaj& na istrski Kras, kjer kraške Pr- vine dobesedno zijajo v spomin- Na osnovni šoli »Fran Milčinski* na Katinari so v soboto imeli v gosteh sina slov. pisatelja, po katerem nosi šola ime in sicer znanega humorista Milčinskega - Ježka, ki ga vidimo na sliki, ko govori na večerni prireditvi. Pri poročilu v nedeljskem Prim. dnevniku je pomotoma izpadel podetek, da sta pri popoldanski, otroški predstavi izpopolnila program dijak Ervin Gombač s harmoniko in otroški zbor katinarske šole Polagoma pa «vizivni» spomin popušča, predmetni obrisi se zarneP l jv je jo, dokler se pravzaprav abstrahirajo. Tu smo že pri nP govem pristnem pogovoru s sd-nim seboj, pri čistih barvnih meditacijah. Od vsega začetka se je Monaijv razodevala kraška pokrajina v o tožnih tonih. V zadnjih delih r opaziti sicer večja in bolj svetlobna barvna polja, ki pa 11150 v žarišču in se ponovno vanl vriva temni madež otožnosti. Monai nas preseneča posebno * svojsko doslednostjo ter interioP' zacijo svojega izraza. Tako imam0 pred očmi poglavja čiste H1™*’ ki se razpoloženjsko vedno Pre snavlja, v izraznem pogledu pd 5 odlikuje po čisti ubranosti. Razstava bo odprta še danes. m. v- ■v Deziderij Švara v goriški «Pro Loco» Tržaški slikar Deziderij ŠvorO’ ki te dni razstavlja v galeriji 1ocq v Gorici svoja dela z jadro."' skimi motivi, v našem mestu * popolnoma neznan. Nekaj svojm del je razstavil lani v Katoliško* domu in na prvomajski skupni sj* karski razstavi v Števerjanu. dar je njegova sedanja razstavm prva njegova večja samostoJT razstava v Gorici, kjer tokrat v: kazuje 36 slik na tematiko morf' in čolnov. u Pomorski motivi z ribiškimi drugimi čolni, ki se prelivajo sončnem siju in stapljajo v Br dino spokojnega morja v harmodj* no skladnost, so značilni za "l j govo umetniško ustvarjanje. Čeprav razmeroma še mlad, sV ra ni začetnik ter se je kot učen* Tosuia m tsr.ua ze pokazat S svoji umetniški nalogi in P0^/, lep napredek, zlasti v zadnjih dP, , letih dosegel ustrezno in izpof01^ V soboto je GM priredila zaključni ^ letošnji abonmajski koncert in sicer beograjskega zbora »Krsmanovič*. Predsednik GM Dušan Hreščak pozdravlja goste njeno uskiaaitev komur svoj-'1 kov, ko se njegovi čolni vse hramonično skladajo z delila obliko in barvo sence in luči, jih obkrožajo. Deziderij Švara se je rodil . Trstu leta 1934, kjer živi njelF rod že 1300 let. odkar smo se venci naselili v teh krajih, kak, se je sam izrazil v pogovora . nami. Po študiju z akademski slikarjema Tostijem in Brillom ? diplomiral na umetniškem hce)u.f Benetkah ter v Bologni za pf0].. sorja risanja. Potem se je P°- *vr til slikarstvu ter sodeloval na nih skupnih in osebnih razsta ter bil deležen nagrad in ugo1 kritičnih ocen. , ^ Razstava bo odprta do vkljuCw 30. t. m. I. w K šot tob Sov fcn » h % Š&O ie % tojve svetima 370. VK ANA TRETJA KNJIGA Domačini so vedeli povedati, da v tej divjini ne Nemci ne Italijani niso nikoli iskali partizanov. Sonce se je dvignilo v zenit. Zrak je bil sparjen. Napetost Je popustila. Mir je motilo samo kovinsko šklepetanje — fantje so polnili prazne šaržerje. Upanje, da bodo ostali skriti, je kmalu splahnelo. Četniške izvidnice po robeh nad kotlino so opazile, kam so izginili. Od morske strani sem je pritiskala proti njim cela brigada. Slišali so Jih, kako se med seboj kličejo, da bi v gostem grmovju obdržali zvezo. ... ,. . _. Na drevo je zlezel izvidnik in poročal, da prodirajo četniki v polkrogu v štirih zaporednih strelskih vrstah. Izdajali so jih bajoneti, ki so se kakor stotine ogledalc grozeče svetlikali skozi nežno zelenje. Za hrbtom partizanov so se Izdali četniki z rogovi. Takoj ko so začutili njihovo nevarno bližino, so zažgali gozd v velikem polkrogu in čakali za ognjeno zaveso. Tarzan Je spravil bataljon v najbolj divje goščavje. Stisnili so se v ježa, tako na gosto, da so se dotikali z rameni. Preplavljal jih Je strah pred neznanim. Kiselkasti vonj prepotenih teles se je mešal z dimom, ki ga je lahen vetrič razblinjal po kotlini. Glasovi so bili čedalje bližji, čedalje bolj grozeči in divji. Rogovi so se oglašali vse bolj pogosto. Primož, Vojko in Travnikarjev so se tiščali skupaj. Bali M se smrti. Kot bi kričala džungla, žejna krvi, tako čudni in zategli so bili glasovi četnikov. Toliko teh bradačev so pobili ta dan kot še nikoli poprej... uče bom padel,» je dejal Primož, «poskrbi za Ano, Vojko!» «Ti pa pojdi k nam domov povedat, če bom padel jaz,» je rekel Vojko. «če pa bom ranjen ali če boš ranjen ti, naj se zgozdi, kot sva se domenila!» «Prav!» je rekel Primož. Tarzanu je po zagorelem licu Ml pot. Njegove sive oči so begotno švigale po borcih. Ni vedel, kaj naj ukrene. Zlezel je na drevo. Bajoneti štirih obročev so se svetlikali z vseh strani, ogenj se jim je bližal... Z vzpetine na zahodni strani Je začel sovražnik streljati z minometa!ci. Eksplozije min so tolkle dvesto metrov od njih, kar na slepo. Kot tolkala mrtvaških bobnov so se vrstile eksplozije, strah in napetost sta naraščala... Gozd je nanovo zagorel. Tarzan, Boris in Veljko so staknili glave k naglemu posvetu. Niso imeli dosti izbire. Lahko je prebiti obroč, toda kam potem z bataljonom, ko so četniki po vseh vzpetinah? Zato se je štab odločil, naj se bataljon razkropi v skupinah po nekaj ljudi, takoj ko bodo prebili obroč. Vse te skupinice pa naj se prebijejo k morju, tja, od koder so prihajali četniki. To povelje ni najbolje vplivalo na razpoloženje. Vedeli so, da se enota razbija samo v najhujšem položaju, kajti biti preplašen pred bojem pomeni, biti že na pol premagan. Zato so šil komisarji od borca do borca in pripravili vse za udar. Vedeli so, da se ljudje bojijo samo dotlej, ko useka prvi rafal. Trenutki so bili čedalje daljši. Roke so bile potne in prsti na petelinu mokri, kaplje potu so zahvale oči in kri Je razdraženo utripala v senceh. Na nebu je viselo krvavo sonce in pripekalo skozi štrene dima. Med zelenjem so zagledati svetlikajoče se osti bajonetov. Tudi Iz glasov prodirajočih je bilo čutiti strah. Vsi, ki so prvi, gredo v gotovo smrt. Samo zdrsnili bodo v zeleno tišino... Samo nekaj sekund jim bo dano, da jih bodo videli... Morda zato tako vpijejo, da bi jih prepodili in Jih obesili na vrat drugim? ' ' " Vojko je začutil sovražnika pred sabo. V njem je zavrelo sovraštvo. Zdaj, ko jih je zagledal, ga Je strah zapustil. V rokah je držal Bumbarjevo brzostrelko, svojo puško pa je imel obešeno na hrbtu. , v ; i Primož je čepel in držal Šarca za nožiče, pripravljen, da bo streljal stoje. , \ Spomnil se je Ane. Kdove kaj bo z njo, če bo on končal nasajen na četniške bajonete? Končno so se le približali. Izdalo jih je majanje vejevja, zdaj tu zdaj tam, kot bi se skozi goščavo prerivale okorne, počasne živali. Celo uro je že trajalo to oklevajoče približevanje. Skozi jasnioe med drevjem je bilo videti že obraze, kosmate in divje, vendar preplašene. Vsak partizan si je izbral svojega... Primož je imel v mitraljezu boben zažigalnih nabojev. Komu M jih namenil? Zdaj se je čas ustavil. Duh Je zbiral vtise, ki jih bo razvozlal kdove kdaj, če jih sploh bo. Kri mu je divje plala po žilah. Smrt je prihajala smrti naproti... Z negotovim korakom so zablodili četniki v goščavo; sedaj so bili oddaljeni le še deset metrov. Nenadoma pa je eden izmed bradačev zastal in kriknil. Glas se mu je pretrgal v grlu, kot bi se udrl v led, kot bi zdrsnil v prepad. Dvignil Je puško, vendar Je ni prinesel do lica.. Primož Je pritisnil in četnikovo telo je obviselo med vejami. Potegnil je s cevjo počez, kot s koso po travi. Jež je zarohnel, kot bi eksplodirala zemlja. Drevje Je hreščalo in se lomilo. Prva vrsta je padla kot drevje pod plazom kamenja, posekana. Medtem ko so borci bliskovito premen J ali prazne šaržerje, je Tarzan dvignil brzostrelko in zavpil: ((Jurišnd bataljon naprej! Huraaa!» «Huraaa! Huraaaa! Tito! Stalin! Tito! Stalin! Huraaa!» Kot plaz so se usuli med drevje In podirali pred seboj vse, kar se je premikalo. Takoj so prebili prvi dve strelski vrsti. Nejcje zadaj je zakričal četniškd vojvoda: .ij «Udarni bataljon, napredi Huraaa! Bij! Kolji! Bij! KoW* Hvataj žive! Hvataj žive! Napred za kralja!« Krili napadajoče četniške strelske vrste sta se zlomili- u nadoma so se pomešati med seboj. V brezglavem vrtincu ^ morali dobro gledati, kdo strelja na koga. četniške klešče CD rAZrtlolmila nnilrotari a /\ Knjšn 14 «nr>ni __X n., ^ 2ai vS( Vo v , se razmaknile, nekateri so bežali nazaj, toda obročev š® a bilo konec. Pokalo je okrog in okrog, v soncu so se svetlih suj *>il bajoneti. Samo nekaj trenutkov je zadostovalo, da je bil Vojko Premenjal je šaržer in že ni bilo nikogar pred njim. naprej je v grmovju zagledal cev Šarca. Skočil je nazaj in vp*1' «Primož, ne nori! Gremo!« . Pomislil je, da se dogaja z njim nekaj podobnega kot Mohorju. Kdaj pa kdaj ga je navdala težnja po samouničenj. Stekel^ je k mitraljezu, ker je mislil, da ga Primož ne «Primož...» Ostrmel je — k njemu so se obrnile tri kosmate gla^'" «Evo ofioira! Hvataj živog!« „ Zagnali so se za njim. Bežal je kot nor. Veje so ga v obraz, trnje ga Je praskalo. «Konec,« je pomislil. Rešila * ga je vzpetina s škrapljo, kamor se je potuhnil. . Prišli so za njim kot sledni psi. Z rafalom Je pokosil ^ vega — sesedel se je in zatulil samo deset metrov stran-«Jebem mu boga Isusa!« c «Jovan, jed’te pogoddo?! Ovamo mitraljez! Ovog ubvat1111 živog! Da ga koljemo!« Vojko je odpel od pasu dve nasekani bombi In ju pol°% poleg sebe. Bo res umrl tik pred ciljem, tu, na obali nU>r^ V , 5 "6. 5 5 96) no- Srce se mu Je stiskalo od žalosti. Pomislili je na mamo. se, sin,« mu je dejala pri vratih, ko sta se poslovila... Pa ni utegnil razmišljati. _ ^ V skalo nad njegovo glavo se je zažrl mdtraJješfci ral®1 ga zasul z odkruški kamenja. Toliko da ni oglušel. * Predaj se!« so mu vpili. Potuhnil se Je in napel vsa Čutila. a Potem Je na paličico nataknil kapo ln Jo počasi dvilr % »š % Ai 1:1 1:1 1:0 0:1 3:0 1:0 1:0 1:1 IZIDI 27. KOLA Atalanta — Roma Jjagliari — Varese ^atanzairo - Bologna r Jarentina — Mantova Juvantus - Inter — Sampdoria “>1® - Torino Naooli _ Verona LESTVICA Juventus Jg®ri in Torino ^orentdna Varese nedel jo ne bo prven-srečanj zaradi medna-srečanja med Italijo 1:1 2:0 3:0 3:0 0:1 3:1 3:1 1:1 0:0 1:1 40 38 37 36 35 34 32 31 29 28 23 17 16 IZIDI 30. KOLA Bari”1 Reg&ana ~~ Taranto - Novara jatama - Modena »a-Como — Reggina ~ Livorno S"®* - Sorrento prf*1™ — Temana fl8ru»a - Poggia LESTVICA L^®° in Temana Con*) Taranto 4 G®oa* * g“®Sia in Catania »a, Novara in »o in Reggina prihodnje kolo S®*a-Lazio »-Monza Ti,f®a — Genoa ~ ferUgia ^SSTs£Sr° feto-Brescia Tem1110 Modena iert>ana - Cesena DLIGA p, IZIDI 30. KOLA C^-Alense »^na - Arco j/ ®ottomar. — Bassano jj^^alcone — Bolzano Mestrina ISnano- Portogruaro Schio Tor^».~ Tnestina Snaa — Valdagno ^ lestvica Ci>° in Mestrina Ar^^marina - J ^ortogr. in Monfalcone SaJt?0 in Pordenone >.‘ u°na i Aleiise Schio ’ in Torvis Snia una in Lignano Malo in Valdagno PRIHODNJE KOLO 1:0 1:1 2:1 1:1 1:1 1:1 2:0 1:3 1:1 45 43 33 32 29 28 26 25 24 21 ~ Clodiasottamarina AlervJ' Lignano V*,?- Pordenone P&f ~ San Donit \n. ^gruaro — Schio lna — Torvis Snia Kaž NOGOMET c'a bo jugoslovanska no-“a reprezentanca, ki bo v ___NOGOMET TRIESTINA V D LIGI PRVENSTVO 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE ^j7..nastapila v Moskvi proti ttcit, 10 zvezi v srečanju veljav-^Doto^ i evr°bski pokal narodov. *v. M,8!? ^rez spremstva novinar Vil, ^ r>skovski prireditelj ie izia-n01"3 iz tehničnih razlogov sboptni.atl prevoz jugoslovanskih n ^vinarjev. Kasneje so kot ,u&>swavedli epidemijo črnih koz. 16 bfofansaa nogometna zveza f,la Ct!j ^wnu ravnanju protesti Strah pred Oltrisarcom Primorje po enem letu zopet v 2. ANL je bil res neutemeljen Strah pred nedeljskim kolom je bil očitno neutemljen: Triestina je prepričljivo odpravila Oltrisarco, vrh tega pa sta Balzano in Mestrina morala deliti izkupiček s svojima tekmecema in sta s tem zgubila stik s Petagnovim moštvom. Zmaga Triestine je bila res prepričljiva, lahko pa bi bila še očitnejša, če bi njeni napadalci izkoristili vse priložnosti, ki so jih i-meli proti koncu tekme. Kljub te mu je bila igra dalj časa izenačena, domačini pa so zapravili vse svoje moči, preden so se predali nasprotniku. Govorice, ki so se širile pred tekmo, so morda negativno vplivale na tržaške igralce, ki so začeli precej previdno in medlo kljubovati manj nadarjenim, a odločnejšim nasprotnikom. Priložnosti zp gol je bilo malo, Rakar pa je zgreši takoj v začetku lahek strel v prazna vrata. Ko je Rizzato v 30. min. dosegel svoj prvi gol v tem prvenstvu je kazalo, da se bo stanje spremenilo, kmalu nato pa se je poškodoval Rakar in domačini so (sicer bolj po naključju) izenačili tik pred odmorom. Usodno napako so morda napravili v-drugem polčasu, ko so hoteli: izkoristiti dober trenutek in so zaigrali s preostrim tempom. Triestina je srečno prestala nekaj minut nasprotnikove premoči, nato pa je preuredila vrste in z uspešnimi protinapadi večkrat spravila domačine v zadrego. Do vodstva je sicer prišla s prostim strelom, ki - ga je uspešno izvedel Scičbilone, tretji gol pa je dosegla z Bertolijem,, ki je v drugem polčasu nadomestil Rakarja. * , Zmaga Triestine je zelo pomembna, če že ne odločilna za končno lestvico. Tehnična premoč moštva prihaja končno do izraza v vsaki tekmi, igralci so v pravem trenutku v dobri kondiciji, težja srečanja pa so že mimo. To opravičuje optimizem, ki se počasi širi med navijači. «Happy end» je blizu in tako lahko tudi pozabimo na razočaranja, ki jih je Triestina pripravila v tej sezoni, saj bi tržaško moštvo moralo že zdavnaj spra-, viti na varno končno zmago. O nastopu posameznikov v tekmi z Oltrisarcom pravzaprav nima več smisla govoriti. Tgralce že dobro poznamo -in verno', česa so sposobni. Omembe vreden je le zadetek Rizzata, ki je že v prejšnjih kolih pokazal, da prihajajo do izraza vse njegove sposobnosti, a je svoj pravi cilj do.*>g«4 v nedeljo. Zanj sa torei,vj3*SjKyifcp šele začenja, v teh Zadnjih: štirih tehnično' Vodstvo, da bi ga še obdržalo v moštvu. Dobro se je izkazal tudi mladi ,t Riva, ki jb igral precej bolje kot v prejšnjem srečanju. To je še posebej razveseljivo, ker je to edini mladi igralec (poleg Rakarja, ki pa je že prej nastopal), ki ga je Triestina letos vključila v prvo moštvo. * * ★ Monfalcone in Malo sta torej ustavila neposredna tekmeca Triestine. To smo tudi pričakovali od Tržičanov, ki so res naredili vse mogoče, da bi napravili uslugo sosedom. Na vsak način pa Bolzano ni zaigral kot je bilo pričakovati, predvsem pa je bil zelo poprečen v zaključevanju. Zelo verjetno gostje niso pričakovali tako odločnih nasprotnikov v moštvu, ki nima nobenih težav na le'stvici. Mestrina pa je točko zgubila zelo nesrečno: v Malu je namreč zaigrala kot običajno, preudarno m odločno, si zagotovila prednost, ki jo je ohranila do konca tekme in je zgrešila še več drugih priložnosti, saj je domačine rešila tudi' vratnica. V zadnji minuti pa je njenega vratarja, Tienga, presenetil strel iz razdalje 30 metrov. Na dnu lestvice je prišlo do prve odločitve: Schio je z novim porazom, tokrat v Lignanu, zgubil še1 zadnje upanje na rešitev, rhed-1 tem ko je s tem uspehom Lignano znova prehitel nekaj tekmecev. Ostala dva obsojenca pa sta še neznana. Valdagno je kljub točki v Torviscosi še vedno v nevarnih vodah, predvsem zaradi velike razlike v golih. Prav tako slabo gre Malu, ki je sicer od-ščipnil točko Mestrini, in Alense ju; Montebelluna in San Dona pa sta na domačih igriščih zamudila priložnost, da bi se spravila iz zagate. Na vsak način je v nevarnosti še sedem moštev, ki so zbrana v skromnem presledku dveh točk. uk Zagrebški Dinamo v soboto v Trstu Nogometaši zagrebškega Dinama bodo gostovali v tem tednu v Italiji. Danes bodo nastopili v Trevisu, kjer se bodo srečali z istoimenskim moštvom, v soboto pa bodo v Trstu odigrali prijateljsko tekmo s Triestino. Proseški navijači so navdušeno pozdravili nedeljsko zmago Primorja, ki je prinesla «rdeče-rumenim» napredovanje Olimpija — Primorje 1:3 (0:2) OLIMPIJA: Furlan, živec, Štoka, Starc, Blažina, Metelko (Ukmar v 15. min. p.p.), Husu, Rebula, Daneu, Černjava, Nanut. PRIMORJE: Štoka, Visintin, šu-ber, Barbiani, Dukavec, Del Ben, Barnaba, Rustja, Puntar, Prašelj’ Lippot (13 Verginella). STRELCI: v 17. min. p.p. lippot, v 30. min. p.p. Barnaba; v 16. min. d.p. Lippot, v 37. min. d.p. Černjava. SODNIK: D’Avanzo iz Trsta. Zmagoslavje Primorja, ki je po enoletnem obstanku v tretji kategoriji ponovno vstopil v drugo a-mateirsko kategorijo. Izkazalo se je kot najmočnejša in najbolj zrela enajsterica. Doslej ni izgubila niti tekme in je edina enaisterica na Tržaškem, ki še ni okusila poraza v letošnjem prvenstvu. Vsekakor odlično delo trenerja Vergi- nelle, ki je nedvomno zelo dobro pripravil ekipo za to prvenstvo. Velika množica občinstva se je zbrala okrog igrišča, da bi praznovala napredovanje Primorja. I-gralci Olimpije so bili trdno prepričani v svoj dober nastop in tudi v pozitiven izid. Tekma je potekala uravnovešeno, dokler ni Primorje prišlo v vodstvo. Prosti strel Lippota je vratar Furlan z lahkoto odbil, žoga se je usmerila proti beli črti, kjer ni bilo razvidno, če jo je res prekoračila. Sodnik je dosodil zadetek kljub protestom Olimpije. Kljub temu so igralci iz Gabrovca nadaljevali z napadalno iero in so večkrat tudi zaposlili prose-škega vratarja. Primorje se je znašlo v stiski, pa je kljub temu doseglo drugi gol z Barnabo, ki se je izmuznil obrambi Olimpije in poslal žogo z glavo v mrežo. To je bila druga usodna napaka iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinnmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI l * -----------------------------------------------------------------*--------------------- Breg iztrgal točko Muggesani Breg.— Muggesana 1:1 | BREG: Sancin (Taurian), Posse-ga. Čuk, Race;, Vatta, Kavs (Zonta), Gasperutti, Mikuš, Rodella, Grahorija,' Petairos. MUGGE)SANA:; Persico, Saro, Varih, Pribaz, Dudine, Cauferi, Pu-gliese, ' Stradi, Codagnone, Donni-rii, ' Brufnat: Bertocchi, Brenčati. SODNIK: Ottogalli (Portogi-aro). STRELCA: v 39. min. p.p. Gasperutti, v 42. min. p.p. Vatta (avtogol). Toplo sonce je v nedeljo privabilo k robu dolinskega igrišča lepo število gledalcev. Na sporedu je bila tekma med Bregom in Mug-gesano. Srečanje je bilo precej živahno, predvsem po zaslugi domačinov, ki so zlasti v napadu zaigrali tako učinkovito kot malokdaj, saj so 'poslali proti nasprotnim vratom mnogo nevarnih žog. Miljeani so redno odgovarjali s protinapadi, ki so večkrat zaposlili Sancina v prvem in Tauriana v drugem polčasu. Tudi sodnik je dobre o-pravil svojo dolžnost. Brežani so pritisnili že po uvodnih potezah. V napadu je bil zelo žjvahen GasperutH'"*15r'je z glavo Večkrat ■ ■ og režal nasprotnikovega vratarja. V 38. nun. Je Kavs zadel prečko, milMUfe kUtneje pa je Gasperutti preusmeril v mrežo Mikužev predto.žek. «Piayi» so imeli še' qekaj priložnosti za gol. vendar je ob' koncu polčasa Mugge sana izenačila, ko je Vatta skušal odbiti nasprotnikov strel in poslal žogo v lastna vrata. V drugem polčasu sta obe ekipi imeli več priložnosti, zgodilo pa se ni nič posebnega, če izvzamemo gol Brega, ki ga je sodnik razveljavil. IST San Michele —- Vesna 4:1 (1:0) STRELCI: v 30. min. p.p. Mor-ganti - (S), v 20. min. d.p. Zorba (S), v 22. min. Neri (S), v 27. min. Morganti (S), v 32 min. Kelemenie (V). SAN MICHELE: Bonaldo (Can-dusso), Tricarico, Trevisan, Pre-donaani, Baccani, Pestrin, Morganti, Tominovich, Šuligoj - (Zorba), Fogar, Neri. VESNA: Kozlovič, Verzier, Car-meli (Mandanicci), Germani, Skrem, Zudini, Degrassi, Keleme-*nic, Caharija, Milič, Zudini. ! SODNIK: Gismano (Videm). ; San Michele nadaljuje svojo zmagovito pot proti napredovanju v višjo ligo. Tržiški nogometaši šo namreč s štirimi goli odpravili tudi požrtvovalne igralce Vesne, ki so bili kos domačinom le v prvem polčasu. Križani so namreč z zanesljivo obrambno igro zaustavljali napade domačinov, ki so že v ODBOJKA uvodnih minutah pokazali, da so 126. t.m., osrednja prireditvena dne-kondicijsko boljši od kriških nogo- va pa bosta 5. in 6. maj. Priredi-metašev. Križani so namreč sku- telji predvidevajo, da se bo letos šali ugnati domače moštvo v glav- te velike športno — politične ma-nem s protinapadi. Zaman pa je ‘ nifestacije udeležilo rekordno šte-bil Degrassijev trud in trud nje- vilo tekmovalcev, govih soigralcev. Domačini so bili vedno na mestu. Vse je kazalo, da bodo kriški predstavniki le obdržali poraz v najmanjših možnih mejah. V drugem polčasu pa so se nogometaši San Micheleja razigrali in so dali Križanom še tri gole. Gostje so tako še enkrat, če je bilo sploh treba, potrdili, da so povsem zasluženo prvi na lestvici. So Križani razočarali? Mislimo, da ne. Le domačini so bili za razred boljši, tako da je bila vsaka pobuda kriških nogometašev zaman. Na sredini igrišča so bili nogometaši kot Pestrin, ki je več let nastopal v C ligi, kot Fogar idr. neustavljivi za kriške igralce, kot so Milič, Kelemenie, Zudini in Germani. Tržičani so s svojimi režiserji stalno zalagali napadalce, ki so zaradi iznajdljivosti pred nasprotnikovimi vrati najboljši v tem prvenstvu. Ne gre nam-rez pozabiti"da so domačini v tem prvenstvu dosegli 59 golov, dobili pa so jjh. samo deset. b. 1. Zarja — Aurisina 1:3 (1:1) ZARJA: Babuder, Bemetič, Metlika, Marc, Križmančič S., Križ-mančič V., Grgič, Bon, Žagar, Primožič, Pasgualis. Vse je že kazalo, da bo Zarja iztrgala Aurisini dragoceno točko. Bazovski nogometaši so se namreč dobro branili - prav do zadnjih minut igre, nato pa je obramba popustila. To so seveda izkoristili nasprotniki, ki so dosegli kar tri gole. Škoda, kajti Zarja je igrala dobro. Obramba je bila sicer večkrat zaposlena, a se je v težavnih trenutkih vedno izkazala. Tudi sredina igrišča je bila na zadovoljivi ravni, saj je skrbno držala nasprotnika. Prvi gol je demoraliziral Bazov-ce, ki pa so se hitro znašli in izenačili s S. Križmančičem. V drugem polčasu so domačini nadaljevali z vrsto napadov, Aurisina pa se je posluževala hitrih protinapadov, s katerimi je precej zmedla Zarjo in dosegla tudi oba zmagovita zadetka. S tem srečanjem se je letos Zarja zadnjič predstavila pred domačim občinstvom, ki je po tekmi nezadovoljno zapustilo igrišče. RAAL Letos bo na sporedu že 16. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Pohod bodo začeli pionirji v sredo V nedeljo so se nadaljevala tekmovanja slovenske moške in ženske odbojkarske lige. V moški konkurenci so zmagale vse ekipe, ki se še borijo za republiški naslov. Kamnik, Branik, Gaberje in Sava so tako na čelu lestvice. Do konca prvenstva manjka še osem kol in se bo lestvica lahko spremenila. Važno pa bo seveda prihodnje kolo, v katerem se bosta srečala Gaberje in Kamnik. Tudi v ženski ligi je na lestvici skrajno negotovo, saj se za prvo mesto bori kar šest ekip. Kljub temu menimo, da se bo borba za naslov razvila predvsem med Jesenicami in Fužinarjem. Jeseničanke imajo sicer točko več, vendar pa so odigrale tudi tekmo več. Nedeljski poraz z Mariborom je nedvomno zmanjšal njihove možnosti za končno zmago. KAJAKAŠTVO Na mednarodnem kavakaškem prvenstvu Hrvatske ie na Kolpi nastopilo 73 kajakašev iz vseh jugoslovanskih klubov, zastopali pa so tudi Francozi. V kategoriji K-l, kjer je zmagal Matakovič ie presenetil Novogoričan Tomašič ki se je v močni konkurenci uvrstil na peto mesto. AVTOMOBILIZEM Na drugi avtomobilski dirki za trofejo «1. Giuntb ie zmagal Heze-mas na abarthu. Dirka v Vallelun-gi .je bila veljavna za evropsko prvenstvo. obrambe, ki se je do tedaj še kar dobro izkazala. Takoj v drugem polčasu je Olimpija prevzela vajeti igre v svoje roke in je stalno oblegala prose-ška vrata. Igra je bila hitra, Primorje se je posluževalo -'*-otina-padov in tako tudi doseglo tretji zadetek z Lippotom. šele nekaj pred koncem srečanja je uspelo Černjavi doseči častni zadetek za Olimpijo, ki si je zapravila precej priložnosti za dosego gola. Vsi igralci Olimpije so zaigrali požtrvovalno, toda naleteli so na premočnega nasprotnika. D. U. Primorec — CMM B 4:0 (0:0) PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Stramščak, Sosič Li-vij, Sinico, Kralj Pavel, čuk Bogdan, Kralj Mauro, Možina Valdi, Saina, 13 Kralj Renato. KOTI: 14:3 za Primorca. Primorec je v nedeljo v Padri-čah s precejšnjo lahkoto odpravil rezerve Krožka trgovinske mornarice. Škoda, da ta zmaga ni prinesla točk. Tržačani igrajo n 'reč izven konkurence, zato pridobljene točke ne štejejo za lestvico. Tre-benci so bili ves čas v napadu, a (predvsem v prvem polčasu) napadalci niso znali spremeniti v gol številnih akcij. Nizali so se le koti. V drugem polčasu so bili napadalci učinkovitejši in so štirikrat pretresli mrežo gostov. Prvi gol je pad°l v 13. minuti, ko je Pavel Kralj uspešno izkoristil zmedo v tržaški obrambi. V 18. min. se je akcija ponovila, le da je tokrat dosegel gol Mauro Kralj. V 25. min. je Renato Kralj zamenjal Bogdana Čuka. V 28. min. je Pavel Kralj zopet zvišal rezultat na 3:0 (po osebni aikciji). Četrti gol je padel v 31. min., tokrat po zaslugi Saine, ki je ukanil vratarja z diagonalnim strelom. Primorče-vi napadalci so imeli še kup priložnosti, a niso dosegli več golov. Torej dobra trening tekma. Upajmo, da bodo tudi v preostalih štirih tekmah zaigrali tako, ko se bo šlo za dragocene točke. BRK Union - COOP 1:3 (1:1) UNION: Veljak, Apollonio, Muie-san, Vidni, Vidal, Fortezza, Del Zio, Fontanot, Poropat, Čak, Nad-lišek. COOP: Damjano, Mrvic, Fumai, Fobert, Zannier, Crevatin, Race, Vallefuoco, Agatini, Bfaddtl,1 Kfer-1' mac. STRELCI: v 7. min. p.p. čok, v 45. min. p.p. Kermac, v 10. min: d.p. Agatini, v 45. min. d.p. Fobert z enajstmetrovko. Značilna je izjava Čoka, ki je po koncu tekme razburjen dejal: «Pogubila nas je pomanjkljiva igra na sredini igrišča, ki sploh ni obstajalo. Po dvajsetih minutah je odpovedal še Fortezza in mi smo opustili vsak up na zmago. Med o-brambo in napadom je obstajal prazen prostor, kjer je bila žoga vedno plen boljših nasprotnikov.* Nekdanji trener Uniona Maver: «Preveč je bilo igračkanja z žogo. Namesto dolgih podaj so se nekateri s prevelikim užitkom nrepu- iiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiinm 1. — 1. Uncle 2 2. Ortovero 1 2. — 1. Alghero 1 2. Sirdar X 3. — 1. Duroch 2 2. Lacunar 2 4. — 1. Verdiana X 2. Parato 1 5. — 1. Colle Esquilino 2 2. Antea 1 6. — 1. Byblos 2 2. Giuliella X KVOTE : 12 - 3.974.413 lir 11 — 198.720 lir 10 - 23.424 lir Atalanta — Roma Cagliari — Varese Catanzaro — Bologna Fiorentina — Mantova Juventus — Inter Vicanza — Sampdoria Milan — Torino Napoli — Verona Bari — Taranto Cesena — Como Palermo — Temana Venezia — Udinese Salemitana — Brindisi KVOTE : 13 - 235.134.500 lir 12 — 3.886.500 lir X X 1 2 1 1 1 X 1 2 X 2 X ščali raznim virtuozizmom, ki so ekipo pogubili. Union je zaigral precej dobro le v prvem polčasu, medtem ko je v drugem delu igre prišla do izraza utrujenost in pomanjkanje treninga.* Vratar Pava tič: «Dames nisem mogel nastopiti zaradi poškodbe. Moji tovariši se preveč zanašajo na razne podvige vratarja, ki ni bil danes kos nalogi. Glavna hiba ekipe je pomanjkanje sredine igrišča, kjer je popolnoma odpovedal poleg Fortezze še Poropat. Lahko rečem, da je Union igral v devetih.* Zaostalo tekmo s proseškim Li-bertasom bo Union odigral danes, ob 15.30 na Proseku. Radi KOLESARSTVO Še ena zmaga E. Merckxa V treh dneh je Eddy Merckx osvojil že drugo zmago in tako z dejanji pokopal vse govorice svojih nasprotnikov, da je na koncu s svojimi močmi. Potem ko je zmagal v četrtek na dirki Liege - Bastogne - Liege z nekajminutno prednostjo, je v nedeljo zmagal v sprintu na Valonski pu-»ici. Za seboj je pustil starega Pou-lidorja, ki je bil kljub letom njegov najnevarnejši nasprotnik. Kot že večkrat na belgijskih dirkah, so tudi tokrat pozabili opraviti zdravniški pregled nad prvouvrščeni-mi kolesarji, čeprav obstajajo točni ukazi mednarodne kolesarske zveze. Vrstni red na cilju: 1. Merckx, ki je prevozil 249,500 km v 6.25’ s poprečno hitrostjo 38,860 km na uro 2. Poulidor, 3. Van Neste, 4. Bello-ne, 5. Pintens, 6. Santy, 7. Van Roo-sproeck, 8. Schepers, 9. Mortensen, 10. Swerts, 11. Zoetemelk, 12. Van Springe! 13. Rosiers. 14. Delisle, 15. Spruyt 31”. * * * Na etapni kolesarski dirki «Po Jadranski magistrali* je zmagal mladi predstavnik ljubljanskega Roga Janez Zakotnik. Za seboj je pustil mnoge znane jugoslovanske kolesarje, kot Po-crnjo in Biliča. Za jugoslovanske kolesarje je bila dirka izredne važnosti, saj jo je opazoval zvezni kapetan, ki mora izbrati deset vozačev za 0-limpijske igre in za druge važne evropske dirke. Med štirimi etapami 60 mnogi kolesarji odstopili zaradi ne- predstavil v začetku sezone z nekaj zaporednimi zmagami. ■Med 'ekiparfiS 'pa‘ie Je’ifir ,prvo mesto uvrstil Rog pred drugim ljubljanskim klubom Odredom, Vojvodino, Si-porexom itd. Končna uvrstitev po štirih etapah je bila naslednja: 1. Zakotnik 7.23’38”, 2. Pleško 13”, 3. Arsovski 46”, 4. Pocrnja 1’47”, 5. Leček 2'09”, 6. Vidmar 2'18”. ATLETIKA Fiasconaro bo danes nastopal v Bergamu na zanj kaj nenavadni progi. Udeležil se bo namreč teka na 800 metrov, kjer ni doslej še nikdar preizkusil svojih moči. V tej disciplini računa Fiasconaro celo na eno izmed prvih mest. * * * Na atletskem mitingu za atletski pokal Slovenije je Miro Kocuvan dosegel v teku na 100 metrov dober čas 10”5. Zmagal je tudi v teku na 400 m s časom 49”. KARATE Na drugem svetovnem prvenstvu v karateju v Parizu je Jugoslovan Sipter zasedel tretje mesto v srednji kategoriji. Bronasto kolajno deli s Francozom Sauvinom Zmagal pa je Japonec Vatnabe pred An gležem Higginsom. DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Jugošlovansko nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 25. KOLA Br-ac — Radoički (N) Sloboda — Čelik Maribor — Hajduk Radnički (K) — Sarajevo 3:0 Partizan — Dinamo 2:1 Željezndčar — Crvena zvezda 1:0 Vojvodina — Vardar Olimpija — Beograd Velež — Sutjeska 1:0 2:0 1:1 3:0 1:2 0:0 LESTVICA Željezničar 38 Crvena zvezda 34 Vojvodina 33 Beograd 32 Velež in Hajduk 27 Partizan 26 Sloboda 25 Dinamo in Vardar 23 Čelik 22 Sutjeska 21 Sarajevo, Olimpija in Borac 20 Radnički (N in K) 19 Maribor 17 PRIHODNJE KOLO Maribor — Radhički (N) Radnički (K) - Čelik Partizan — Hajduk Željezničar — Sarajevo Vojvodina — Dinamo Olimpija — Crvena zvezda Borac — Sloboda Velež — Vardar Sutjeska — Beograd L ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI 25. KOLA Mercator — Karlovac 2:0 Trešnjevka — Split 2:1 Rijeka — Varteks 2:0 Železničar — Junak 5:1 Mura — Rudar 0:2 Šibenik — Jedinstvo 4:1 Zagreb — Orijent 2:0 Istra — Zgb. plavi 4:0 Kozara — Ljubljana 0:0 LESTVICA Rijeka 36 Šibenik 35 Zagreb 33 Orijent, Rudar in Varteks 30 Istra 29 Trešnjevka, Mura in Kozara 27 Jedinstvo 23 Split 22 Zgb. plavi 20 Ljubljana, Karlovac in Mercator 19 Junak 16 Železničar 6 SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 14. KOLA Koper — Nafta 1:0 Slivnica — Kladivar 1:3 Aluminij — Branik 3:1 Rudar (T) — Drava 2:1 Slavija — Rudar (V) 0:0 Ilirija — Izola 1:0; LESTVICA .K. V Ilirija 22 Rudar (T) 21 Slavija 18 Koper 17 Drava in Izola 16 Nafta 14 Kladivar 12 Aluminij in Rudar (V) 11 Branik 9 Slivnica 1 PRIHODNJE KOLO Nafta — Rudar (V) Drava — Izola Branik — Ilirija Kladivar — Slavija Koper — Rudar (T) Slivnica — Aluminij ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 13. KOLA Usnjar — Tolmin 3:1 Litija — Hrastnik 3:1 Adria - LTH 0:1 Primorje — Vozila 2:2 Zagorje — Triglav 2:1 Piran — Jesenice 4:2 LESTVICA Litija 22 Vozila 19 Primorje 18 Triglav 17 Zagorje 13 Piran 12 Tolmin in Jesenice 11 Usnjar 10 Adria 9 LTH 7 Hrastnik 3 v$o v a Je rafal, kapo sta prebili dve krogli. To mu je vzelo ^1 ? vi?’ ^ bi dvignil glavo, in že je pomislil, da bi se kon-W»b°. Po nekaj rafalih je četnik menjal nabojni pas. izkoristil trenutek in v strmem loku je zagnal med V bombi. Ko je zagrmelo, se je dvignil in se pognal Po velevju so visela čreva in krvave cunje in pre- kriki. ali sjb° nekaj puškinih strelov je siknilo za njim in že je sam. se je razdrobil po vsej dolini. Zdaj so se tolkli po-^ splgj. «6li z razbitimi skuj ni čarni bataljona. Vojko je tekel w .^kjer je večkrat zaslišal rezke kratke rafale Primože-42. Ves upehan Je preskočil grmado kamenja in se $ 2dt?re<1 orjaškim četnikom. Hi, » se mu je visok ko drevo, imel je dolge lase, segajoče k imo’ košato brado. Vojko ga je premeril od Nik ?? obraza. Onemel je, dih mu je zastal. V četnikovih -e.' barve se je poigravalo sonce z odtenki rumene in modre °ba sta okamnela. Stala sta si nasproti le tri metre Jlfi %lk j*’ Vojko z brzostrelko, namerjeno naravnost v četnika, k z bombo, ki ji je bil pravkar potegnil z zobmi zatič. blpov sta se samo gledala. Vojko je držal prst na pf ’ Pa ni mogel pritisniti lin ne skočiti naprej ne nazaj, V rw, PotL0ni Pa je držal v roki bombo, pa je ni mogel vreči Je za Vojkovim hrbtom usekala eksplozija in so-°Zračje je preparal oster krik. Ta krik je Vojka zdra-,, t^^lostd. StlU je bi držal Je prst na petelinu, dokler ni brzo- % k ^bruhala vseh dvajset krogel. Videl je, kako so čet-v *a hi,, Vratu i« belega obraza brizgn belega obraza brizgnili curki krvi. Curek s ' ju zalil oči, da so žarele vanj kot dva ugašajoča oglja, % sC*b.1eš z vodo. Sam nd vedel, koliko časa je stal ln kr h biU , 1 vanJ- Potem se je zrušil kot podsekano drevo. Pest ^ tla 7 °dprla ln bomba je eksplodirala. Vojko se je vrgel .»utal je udarec v bok in čez hrbet, kot bi ga kdo z bičem. Je omamljen dvignil. V kamnitni razpoki je ležal četnik vznak. V smrtnem krču se je prevrgel. K nebu se je dvigala okončina roke, ki mu jo je odtrgala bomba. Črno meso, kri in odgriznjena bela kost... Vonj gozda je počrnel od gnusobe. Vojko je preskočil truplo in se izgubil med drevesi. Prostor se je sedaj naježil kot stotero pasti. Bil je sam. Pokanje se je oddaljevalo proti morju in proti hribom na vzhodu. Mukoma se je ogibal krajev, kjer so se majali vrhovi grmov, in bežal skozi štrene dima. Tam, kjer je bil spopad, je gozd gorel. Čezenj je privihrala jata drobnih, splašenih ptic. «živeti!» je pomislil. Šel je za odmevom boja, izogibajoč se posamičnih pokov. «Dobro, da se ločimo vsaj po streljanju!)) si je dejal. Zvone, Primož In Travniikarjev so bili konica, ki je prebila zadnji obroč. V spopadu s skupano četnikov je Primož opazil, da je kurir zaostal. Bila sta blizu skupaj doma, zaskrbelo ga je zanj. Mislil je, da je ranjen. Stopil je nekaj korakov nazaj in zagledal ga je na jasi. Majhen in droben se je bdi razkoračil v dolgem esesovskem plašču in pritiskal na petelina. Tedaj se je pognal proti njemu kot gora velik četnik z nasajenim bajonetom. Zabodel ga je v prsi in ga dvignil od tal do svoje glave, potem pa ga je treščil ob tla... Primožu se je zameglilo. Preden je četnik še enkrat pribil fanta 7 bajonetom v zemljo, ga je podrl z rafalom. Pritekli so še trije in začeli mrcvariti kurirja z bajoneti. Primož je še enkrat pritisnil, toda mitraljez je bil prazen. Zapodil se je naprej. Komandirja Zvoneta in njegovo skupino je izgubil izpred oči. Toliko da nd treščil med četnike. Odskočil je in bežal stran. Nenadoma je zagledal, kako so na mitraljezca, zadnjega v koloni njegove skupine, planili štirje četniki in ga podrli. Toda kaj, ko ni Imel nabojev... Pognali so se tudi že za njim, da Je moral bežati. Na srečo je kmalu došel skupino, kjer je bil njegov pomočnik z municijo. Zdaj so prodirali skupaj. čez pol ure jih je dohitel tudi Vojko. Vseh skupaj je bilo sedaj deset. Umikali so se proti morju. Tik za nemško motorizirano kolono so prečkali cesto. Pokanje se je zdaj odda- ljevalo in ponehavalo. Bili so na območju nemškega obalnega topništva. Upali so, da so varni pred četniki. V skalni kotanji so našli nekaj deževnice. Imela je okus po kačah, pa so jo vseeno pili. Bilo je je za vsakega nekaj požirkov. Domačin jih je privlekel do hriba nad svojo rojstno vasico. Spet so zagledali morje. Kovinsko se je lesketalo v zatonu sonca. S pogansko pobožnostjo so gledali, kako tone krvavo rdeča obla v temnečo modrino. Med drevje so padle sence. Polegli so za kamnito ograjo, do smrti utrujeni. Domačin se je že odplazil v vas po hrano in vodo. Njihovo upanje so raztrgali streli in kriki, ki jim je sledilo divje vpitje: «Hvataj živog!» Zaslišali so brstenje po gozdu. Da bi četnikom vzeli veselje do zasledovanja, so srdito užgali po prvih postavah med drevjem in se takoj izmaknili boju. Vojko je svetoval, da bi se prebili čez dolino, tja, kjer se je bal boj začel, četniške položaje so zaznamovali ognji in glasovi rogov in trobent, ki so vabili na zbor za večerjo. Po cestah so ropotali vozovi in avtomobili, ki so odvažali mrtve in ranjene. Po dveh urah tavanja po gozdu so se ustavili na stezi, ki Je držala v globel, prepreženo z redkim dimom. Skrili so se nekaj metrov pod stezo v gosto grmovje. Vsi razen stražarja so zaspali. Prvi je bedel Vojko. Iz premišljevanja ga Je zdramilo trk-ljanje kamenja po stezi. Prebudil je Travnikarjevega in Primoža. Kmalu so bili vsi budni in pripravljeni. Iz teme se je izvila kolona opankarjev in dolgolasih bradačev. Bilo jih je okoli štirideset. Posedli so po stezi tik njimi. Poslušali so njihov pogovor in stiskali v rokah orožje. Nekdo je povprašal poročnika, kam pojdejo naslednji dan. Odgovor se je glasil, da bodo še tu, kasneje pa se bodo umaknili čez Sočo. Drugi se je pritoževal, da se jim ne ljubi več preiskovati grmovja, ker je njihova četa tod v enem dnevu izgubila več ljudi kot prej v pol teta. Nekdo je spraševal, kdaj bodo srečali kralja. Siti so bdli obljub. Eden je klel in pošiljal k hudiču i Nemce i partizane. Tako so z raznimi vprašanji solili v častnika, ki so se mu skozi veje svetile epolete. Prižgal si je cigareto in vžigalica je osvetlila njegov bledi, ozki obraz. «Tudi meni je vsega dovolj, ne samo vam,» je rekel. «Nemci so nas poslali v ta boj. Zlagali so se nam, da na Krasu nd bojnih enot, da so tu le teranci in saboterji... Ne znate se več boriti, kakor ste se borili v Srbiji in Borni, tam, kjer smo požigali cele vasi!« «E, kako bi se borili, poročnik, proti takim! Vsak ima brzostrelko ali mitraljez! Kaj takšnega nismo srečali v vsei vojni!« Dobro, fantje, jutri jih bomo še gomdM! Pustimo jih, naj gredo v božjo mater, mi moramo priti zdravi čez Sočo!« «Poročnik! Povejte nam, ali bo prišel kralj?« «Pustite me,» je ugovarjal oficir. «Kaj vem, ali bo prišel ali ne! Dovolj je, da pridemo v angleško ujetništvo. Glave nam bodo ostale na ramenih, če pa pridemo v partizanske roke, bomo izgubili vse...« Okoli oficirja se je nabrala velika gruča. Kadili so in drezali vanj z vprašanji. Primož je čutil mravljince v nogah in rokah. Cev je imel namerjeno vanje. Težko se Je vzdržal, četniki so odhajali na rob steze in scali mednje. Nedaleč so skozi vejevje zagledali dve beli zadnjici in zaduhali smrad. Potem jih je poročnik vzdignil in izginili so v noč. Partizani so se odpravili po dolini, ki je dišala po smodu Naleteli so na nekaj okrvavljenih trupel, ki jih četniki niso mogli pobrati. Tobakara jim je preobrnil žepe. Dobil je n«araj municije in nekaj cigaret. Proti jutru so prišli v vas, kjer so se večkrat ustavljali Na trkanje jim ni nihče odprl. To se je Vojku zdelo sumljiva Poslal je Tobakaro in še enega, da bi pogledala v vasi, če J* ondi kaj vojske. Vrnila sta se in povedala, da ni nikogar.’ Vojke jima nd verjel, šla sta tja s Travnikarjevim. Previdno sta s* Plazila od hiše do hiše. (Nadaljevanje sledi) L Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina 7.a inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 25. aprila 1972 Za SFRJ Tekoči raJun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS. Ljubljana. Grad.šče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 9.00 v Trstu, stadion «1- ^ Libertas Rocol — Gaja * * * ŽENSKA C LIGA 10.30 v Gorici, Largo Cul'8 AGI — Sloga * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Čedadu ASFRJ — Sokol * * * 2. MOŠKA DIVIZIJA 12.30 v Trstu, Elizejske p°|i,n' Are Linea A — Sloga * * * j| 9.00 v Trstu, stadion «1- 1,1 j Bor — S. Andrea * * * BEZBOL MLADINSKE IGRE 8.30 na Opčinah IHS — Primorec * * * KOŠARKA MLAJŠI MLADINCI ^ 9.00 v Trstu, Ul. Monte C®11 [ Lloyd Adriatico B — Pol®*