Amerik an sri Slovenec Številka 20. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. j0l1et, illinois, 4. febuarja 1916 letnik xxy. I evropskih bojišč le malo važnih novic. Topniški boji ob soški fronti in ob tirolski meji. Ruske postojanke ob besarabski meji v Bukovini razdejane po razstreljenih minah. Na Črnogorskem in okrog Skadra v Albaniji vse mirno. Zeppelini v velikem številu napadajo razne kraje na Angleškem. Rim, 31. jan. — Tridesettisoč av-strijskih ujetnikov, pet topov, petinšestdeset strojnih pušk, mnogo tisoč Pisk in drugih vojnih potrebščin je Pnslo v italijanske roke izza pričetka v°Jne, kakor poroča danes izdano u-radno naznanilo. Topovi grme ob Soči. Berlin, 2. febr. (Brezžično v Say-^'lle.) — iz Dunaja je dospelo sledeče "evno naznanilo avstro - ogrskega v°itiega vodstva: Laško bojišče: Zapadno od Ron-ce8na v Suganski dolini je bil napad Po sovražnem bataljonu odbit. Na Pobočjih Col di Lane so bili sovražni Podkopi po krvavem spopadu osvojeni Pozneje razstreljeni. Ob soški fron- !' je prišlo do navadnih topniških bojev." Vedski polkovnik o bojišču ob Soči. Stockholm. Polkovnik Ackerniann Poroča dalje o svojih vtisih na bojiščih Tirolskem, Koroškem in ob Soči: rebivalstvo Tirolske in Koroške je ^o navdušeno in odločno, da si ga D.'..m°goče niti predstavljati. O bo-'Cu ob Soči izvaja polkovnik Acker-ann'- Dejstvo je, da Lahi niso nikjer zapr^°vali. Najbrže je že tudi minul "Je tisti čas, ko bi mogli upati na ^Peh. Avstrijske čete so povsod do-0 razpoložene in tako upajo na zma- 80 H > aa se to ne more popisati. Opa-.atl je tam mogoče najspretnejša in Jenergičnejša utrjevalna dela, ki se d0 ett?° Prilagodujejo naravi. Občuti se mora čudežna vztrajnost ne Sam0 Pri četah v strelskih jarkih, mar- tudi pri četah za bojno črto, ki vo-0 Potrebščine na bojno črto. Z balkanskega bojišča. 31. jan. (čez London.) zadošča, občuvati Albanijo pred navalom. Na Črnogorskem vlada mir. Berlin, 1. febr. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je dospelo danes sledeče uradno poročilo: "Na Črnogorskem in okrog Skadra vlada mir. Položaj je ostal neizpre-menjen. Obnašanje prebivavstva je vzorno." Zeppelin nad Solunom. London, 1. febr. (Brzojavka Reuter-jevi agenturi iz Soluna.) — Zeppelin je v ponedeljek zvečer spuščal bombe na Solun in okolico. Neko grško skladišče sladkorja, kave, olja in drugih zalog je bilo baje razdejano. Vojaška škoda pa ni bila napravljena. (Berlinsko uradno poročilo izrečno naznanja, da so bile bombe spuščane na zavezniške ladje in skladišča vojnih zalog v Solunski luki z izvrstnim uspehom.) morali častniki sami plačati. Stranišč sploh niso snažili. Vsa oprava častnikov obstoji iz postelje z deskami, polnimi stenic. Preskrba moštva je slaba in nezadostna. Ruske straže pogosto ukradejo ujetnikom namenjeno hrano. Pa tudi iz lastnega si moštvo nc more ničesar kupiti, ker ne dobi nič plače. Često rusko moštvo pretepa u-jete častnike. Zdravstvene razmere so skrajno žalostne. V taboru Nowo-Ni-kolajow je umrlo za pegastim legar-jem 7000 mož. PARNIK "APPAM". Bil smatran izgubljenim, pa iznenada doplul v vodovje Z. D. °vno vojno vodstvo je danes obja-0 sledeče poročilo: nobenem bojnem torišču se ni ^eti!o nič važnega." Ha Cr''n> 31. jan. — Današnje dnevno Vq. ,an''° velikega glavnega stana o Jskovanju na Balkanu se glasi: '"etnb *ront' nobene izpre- Italijani v Albaniji. nadap'n' •'an' — Italija je sklenila, ko ,evat' vojni pohod v Albaniji, ta-°me°-r°"JO brzojavke 'z Dunaja, in v 'klk'1^'10 svr'10 so nadatj 11 j 1 od-toPn'"Pa z baterijami težkega 'stva izkrcani v Valoni. čtU0 ceš da njena bojna moč ne Z ruskega bojišča. Petrograd. 31. jan. — Danes izdano naznanilo vojnega urada pravi: "Nemško topništvo je bombardiralo Schlock in začelo živahno streljati v okraju južno od Babitskega jezera in drugod. "Ob srednji Stripi so naši razgledo-vavci obkolili avstrijski oddelek sel-skih straž. V spopadu od moža do moža, ki je nastal, so bili mnogi Avstrijci bajonetirani. Ostali so bili ujeti. Veliko naraščanje v številu sovražnikovih ubežnikov je bilo opazovati v zadnjem času." Nič novega. Berlin, 1. febr. — Veliki glavni stan poroča v svojem današnjem dnevnem naznanilu med drugim sledeče: "Z vzhodne fronte ni poročiti ničesar." Kaj namerava Rumunija? Petrograd, čez London, 1. fefcr. — V zvezi s pogajanji, ki se baje vršijo med Grško in Rumunijo, in poročilom, da je Rumunija pripravljena oživotvoriti protibolgarsko zvezo, naznanjajo tukaj, da so štiri petine rumunskih čet pod orožjem, in da je glavna rumun-ska bojna moč zbrana ob bolgarski in ogrski meji, dočim čete ob ruski meji niso bile pomnožene. Avstrijski ujetniki na Ruskem. C. kr. korespondenčni urad poroča: Avstrijski častnik, ki je prišel težko ranjen v rusko ujetništvo, pa se je pred kratkim vsled izmenjave invalidov zopet vrnil domov, je povedal o usodi naših vojnih ujetnikov v Rusiji med drugim sledeče: Rusi avstrijske ujetnike razdele po narodnosti, da s Slovani boljše postopajo. V Krasne-jansku je bilo pozimi 1914-1915 400 častnikov in 9000 mož. Iz zdravstvenih razlogov potrebno belitev sob so Z zapadnega bojišča. London, 31. jan. — Primerjanje u-radnih poročil iz Pariza in Berlina ( kaže, da so zavezniki zaustavili nemško ofenzivo, ali niso pa mogli zopet pridobiti nedavno izgubljenega ozem-Ija. Zopet Zeppelin nad Parizom. Pariz, 31. jan. — Več bomb je bilo spuščenih po Zeppelinu, ki je letel čez pariška predmestja snoči, a niso učinkovale tako smrtonosno, kakor o priliki napada v soboto zvečer. Napada po nemških Zeppelinih na Pariz v soboto in nedeljo zvečer sta bila v povračilo za francoski zračni napad na Freiberg zadnji teden, kakor poroča danes nemško uradno naznanilo. O zadnjem napadu po Zeppelinih. London, 1. febr. — O zeppelinskem napadu snočnjem je bilo danes izdano sledeče uradno dnevno naznanilo: "Zračen napad velike kakovosti je bil izvršen snoči. Videti je, da so bili Zeppelini v svoji delavnosti po gosti megli prav zelo ovirani. Ko so zra-: koplovnice dospele do britanske bre-žine, so odplule v raznih smereh in spuščale na več krajev bombe, in sicer v okrožjih Derbyshire, Leicestershire, Lincolnshire in Staffordshire. Nekoliko škode na lastnini je bilo napravljene. Podrobnih poročil še ni. "Do objave tega dnevnega naznanila je znano, da je bilo zahtevanih 54 žrtev na mrtvih in 67 na ranjenih." Dvajset Zeppelinov. London, 1. febr. — Oddelek 20 Zeppelinov, mnogi opremljeni z novim "brezšumnim motorjem", je križarilo že nekaj dni nad belgijskim ozemljem, baje z namenom, podjeti velik napad 11a London, tako poročajo danes iz Amsterdama semkaj dospele brzojavke. Zavezniki usmrčajo svojce? Berlin, 31. jan. (Brezžično v Say-ville.) — "Iz zanesljivega vira poročajo," pravi Ueberseeische Neuigkei-tenagentur, "da so med mesecema septembrom in decembrom 1915 sovražnikovi topovi in bombe sovražnih zrako-plovcev usmrtili v Belgiji in zasedenih francoskih departmental 89 moških, 131 žensk in 75 otrok ter ranili 182 moških, 200 žensk in 108 otrok, vsi belgijske ali francoske nyodnosti." 86,000 Ircev v vojni. London, 31. jan. — Izza pričetka vojne do dne 8. januarja je bilo na Irskem nabranih 86,277 vojakov, kakor poroča barOn Wimborne, Iordlajtnant irski. WELLANDOV KANAL ZASTRAŽEN IZ STRAHU PRED NADALJNJIMI ZAROTAMI. . kanada ir k r W) Prijeta zastražila WeMandov kanal, odkar sta bila Paul Koenig (na desni) in R. E. Leyendecker (na Vl^ kj ' l„ po ob'astvih Združenih Držav v zaroti, razdejati sedemindvajset milj dolgo vodno pot v Ontariu, Ka-veze Port Dalhousie ob jezeru Ontario s Port Colborne ob jezeru Erie. Washington, D. C., 1 .febr. — Nemalo senzacijo je danes v zaveznem glavnem mestu vzbudila vest o dohodu neke britanske trgovinske ladje pod nemškim vojnim praporom. Kakor ni čuvaj 11a stolpu svetilniku pred Newport News, ki je prvi zagledal parnik "Appam", verjel svojim očem, ko je videl nemški prapor vihrajoč na glavnem jamboru, tako tukaj niso verjeli svojim ušesom, ko so dospela prva poročila, ki pa so bila po pozneje dospelih podrobnostih popolnoma potrjena. Kolikor pridejo v poštev uradna odločila o tem redkem slučaju, bo šele mogoče končno odločiti, kadar bo do-gnano, ali je "Appam" doplul v ameriško luko kot nemška v vojni zaplenjena ladja, ali kot nemška pomožna križarka. Za oba slučaja so posebne določbe po mednarodnem pravu. Usoda potnikov. Po' rešitvi običajnih formalnosti so se potniki, med katerimi se nahajajo mnogi visoki kolonialni uradniki Združenih kraljestev, smeli osvoboditi, oziroma izročiti priselitvenim oblastvom. Če so na krovu vojni ujetniki, potem se tudi morajo zopet osvoboditi, ker se po. mednarodnem pravu vojni ujetniki ne smejo pridržati v nevtralni deželi. r Zavezna oblastva se bodo morala končno baviti z nemško posadko pod poročnikom Bergesom. Če «0 moštva nemške mornarice, se bodo morala internirati (omejiti na določeni kraj), kakor se je zgodilo v slučaju obelv*f)omožnih križark "Prinz Eitel Frie^r.ich" in "Kronprinz Wilhelm". Kaj pa z "Appamom"? Glede "Appama" samega bo, če zavezna: oblastva pripoznajo ladjo kot nemšlto pomožno križarko, dano poveljniku na izbero dvoje: dati se internirati,Sali po danem odlogu za potrebne poprave in preskrbo z živežem in premerom zopet odjadrati. Zamota-nejši bo vsekako položaj, če bodo o-blastv* ravnala s parnikom kot nem-SkinfTtiSjftim plenom. Potemr bi šlo za popolnoma novo vprašanje, kakršno se še ni pojavilo izza izbruha vojne v zvezi z nevtralnostjo Združenih Držav. Državni urad se potem prejkone obrne za svet na nevtralnostno obla-stvo, čigar odlok pa ne bo imei uradnega značaja in zato ga tudi ne bodo mogli smatrati končno veljavnim in merodajnim. Potniki osvobojeni. Old Point Comfort, Va., 2. febr. — Dvestoinpetinštirideset oseb, ujetih na britanskem .potniškem parniku "Appam", zaplenjenem po Nemcih, je bilo nocoj obveščenih, da jim je Svobodno, izkrcati se na ameriški zemlji. Ostali potniki, vštevši nemško posadko, bodo pridržani na krovu, dokler zavezna vlada sklepčno ne odloči o njihovi usodi. Pred ustoličenjem nadškofa Mundeleina. Vse priprave za počastitev novega nadpastirja chicaške škofije dogotovljene. Pride t Chicago v torek pop. Ustoličenje izvrši apostolski delegat Bonzano v sredo dopoldne. Nevarnost povodnji. Newport, Ark., 1. febr. — Jezi in nasipi pri Rock Islandu so bili davi na dveh točkah predrti in Newport je pod vodo. Pritok narašča in prebi-vavci izkušajo uteči v čolnih. St. Louis, Mo., 1. febr. — Veletok Mississippi je narastel tukaj danes na 31.2 čevlja. Temperatura se je znižala od včeraj za 10 stopinj. Big Murdy River je stopil čez svoje bregove in poplavil strojnico Mur-physboro "Water & Light Co. Promet pocestne železnice je ustavljen. Mesto je v temi. Prebivavci nižjih mestnih delov so utekli. Kraji v dolini reke Big Murdy so brez vsake ognjegasne zaščite. Davenport, la., 1. febr. — Živo srebro je padlo tu .davi na ničlo in Mississippi silno narašča. Vendar se ni bati povodnji, dokler ne nastopi topel dež. Chicago, 111., 2. febr. — Petdeset duhovnih dostojanstvenikov katoliške škofije chicaške odpotuje jutri popoldne ob 5. uri 30 minut na posebnih vagonih v Brooklyn in bo tvorilo del spremstva, ki bo obkrožalo škofa Geo. William Mundeleina, ko dospe v Chicago prihodnji torek, dne 8. febr. Naslednjega dopoldne (v sredo) bo škof Mundelein ustoličen kot nadškof chi-caški po apostolskem delegatu, mgru. Johnu Bonzano iz Washingtona, D. C. Podrobnosti predhodnih dogodkov je objavil danes Rev. P. W. Dunne v kancelarskem uradu. V družbi duhovnikov, ki odpotuje v Brooklyn jutri, bodo škofijski svetovavci, načelniki vseh verskih redov in drugi odlični duhovniki chicaški. Družba ostane v Brooklynu do ponedeljka ob 3. uri popoldne, ko škof in njegova družba odpotujejo v to mesto. Poleg chicaških duhovnikov bo kakih 100 iz Brooklyna spremljalo škofa. V Chicagu v torek popoldne. Posebni vlak dospe v Chicago v torek ob 2. uri popoldne, kakor je pričakovati. Izprevod se bo pomikal od vlaka do nadškofovega domovanja, 1555 North State street, a drugih svečanosti ne bo tega dne. Med chicaškim duhovniki, ki pojdejo v Brooklyn k sprejemu po škofu Mun-deleinu, so sledeči: Daniel J. Riordan, J[:.l.Jenning.s.. J- Bpbel,. Du«ner Francis Rempe, J. Doran in F. Purcell. Ti duhovniki so vsi škofijski svetovavci. Med načelniki verskih redov bo Rev. Father Burke od reda očetov pavli-stov. Posebni vlak s škofom Mundelei-nom in njegovo družbo bo na vožnji v Chicago sprejet v Laportu po odboru duhovnikov in dobro znanih lajikov chicaških. Dopoldne. 9. februarja bode škof Mundelein ustoličen kot nadškof chicaški. Tedaj bode ogrnjen v pallium, ki je znak njegove prvostolne sodne oblasti. Slavnostna pojedina. Po tem obredu se nadškof udeleži pojedine, ki jo prirede škofijski duhovniki. Naslednjega dne bode nadškof inštaliran kot kancelar družbe Church Extension Society of the United States v družbinih dvoranah. Dvanajst ali več škofov bo asistiralo pri tem obredu. Potem bo slovesen sprejem v College Hallu v University Clubu in nato banket, ki ga klub priredi v Cathedral Hallu. Več nego 200 gostov je bilo povabljenih, da se udeleže sprejema in banketa, vštevši člane odbora ravnateljev družbinih, prisotne škofe, dosmrtne člane clružbine, živeče v Chicagu, predsednike chicaških trgovskih organizacij in bank, železnic itd. ter predstojnike profesioniških in odgoj-nih združb. Toastmaster bo Edward F. Carry. Za družbin odbor ravnateljev bo govoril Richmond Dean, podpredsednik Pulman Co., in William J. Calhoun bo govoril za meščane chicaške. Nadškof Mundelein bo odgovoril. Javni sprejem dne 13. febr. Dne 13. februarja bo javen sprejem, ki ga prirede katoliška duhovščina in lajiki škofijski v Auditorium teatru. Načelniki raznih odborov, ki imajo v oskrbi priprave za obrede in sprejem povodom povzdige škofa Mundeleina v nadškofa, so: Thomas H. Cannon, Harry J. Powers, Clare Ilartegan, James F, Kennedy, D. F. Kelly, Fran- -cis Brandecker, Wm. N. Brown, John F. Smulski, Louis J. Behan, Geo. J. Cooke, D. Carroll in D. McCann. Konec rudarske konvtncije. Indianapolis, Ind., 1. febr. — Vsako drugo leto vršeča se konvencija združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of America) se je od-godila danes, da se snide v Indiana-polisu leta 1918. in uradnikov rudarske združbe skrb bode zdaj, da se vpišejo v nove pogodbe načrti, ki so bili sprejeti po delegatih, zastopajočih približno 400,000 rudarjev iz okolišev trdega in mehkega premoga. Prihodnji korak bo skupna meddrr žavna konferenca operatorjev in pre-mogarjev, ki se bo vršila v mestu Mobile prihodnji teden. Na tej konferenci se bodo izkušali dogovoriti o temeljni plačilni lestvici za Pennsylva-nio, Ohio, Indiano in Illinois, ki bo tudi temelj za izdelanje plačilnih dogovorov po drugih okoliših .mehkega premoga v deželi. Dne 21. februarja se snidejo operatorji trdega premoga in rudarji v New Yorku, da se poskusijo dogovoriti o novi pogodbi, ki naj nadomesti štiriletni dogovor, ki poteče dne 31. marca. Predsednik John P. White je naznanil, da je sklenil, biti kandidat za zo-petno izvolitev v prihodnjem decembru. Uradniki se volijo po referen-dum-glasovanju. Bombaž in vojna. Washington, D. C., 31. jan. — Tri milijone bal ali butar bombaža so porabili v izdelavi streliva med zadnjim letom. J. A. Stuart, veščak v bombažu v cenitvenem uradu, je danes povedal zborničnemu ccnitvenemu odseku, da so porabili 1,000,000 bal pri izdelavi streliva v Združenih Državah in 2,600,-000 bal so porabili v Evropi v vojne svrhe. —. Finski ubežniki. New York, 31. jan. — Več sto Fincev, ubeglih iz službe v ruski armadi, je dospelo semkaj danes v medkrovju danskega parnika "Hellig Olav" iz Ko-danja. Med potniki prvega razreda je bil danski princ Erik, ki potuje v Edmonton, Canada, študirat kanadske načine poljedelstva. Oče in trije otroci zgoreli. Dixon, 111., 29. jan. — John Bozan in trije otroci so zgoreli in ga. Bozan je bila resno ranjena, ko je ogenj včeraj zarana razdejal njihovo domovanje tukaj. Nad 100 ladij vklenjenih v ledu. Kodanjska "National Tidende" poroča iz Kristianije: Nad 100 ladij, večinoma ameriških, angleških, francoskih in nekaj norveških, je v Belem morju presenetil led in jih vklenil, tako da bodo morale ondi prezimiti. Zadnja ladja, ki je pravočasno zapustila Arhangelsk in ušla ledu, je bil norveški parnik "Modig", ki je sedaj dospel v Tromjoe. Ladja je morala prestati strahovit vihar; posadka je vsled mraza grozno trpela. Glasom nekega drugega poročila je bil vihar, ki je o Božiču divjal ob norveški o-bali, najljutejši, odkar pomnijo ljudje. Mnogo parnikov je ponesrečilo. Ladja se je rešila le na ta način, da je izlila v morje petrolej, ki ga je vozila. Neki obrežni parnik, ki je vozil iz Kristianije v Bergen, je imel štiri dni zamude. Nekateri parniki so imeli na sebi toliko ledu, da so morali poiskati zasilnih pristanišč. ROJAKI IN ROJAKINJE! Kadar pošiljate denar, imejte vedno v mislih, da je bil že marsikdo opeharjen, ker je zaupal svoje težko prisluže-ne novce posameznikom, nepoznanim tujcem ali kaki drugi neodgovorni osebi. Dostikrat se primeri, da je kateri ociganjen, ker mora plačati previsoko ceno za evropejski denar. Kdor pa je poslal denarje v staro domovino skozi "Amerik. Slovenca", je zdaj trdno prepričan: 1) da je denar izročil v prave roke; 2) da je denar dospel v primerno kratkem času v roke naslovniku in je bil izplačan brez odbitka, in 3) da je vplačal ob po.šiljatvi za d&nar pravo dnevno ceno. Za prejeti denar je naša družba odgovorna z vsem svojim premoženjem. Člani naše družbe so znani slovenski veljaki, ki posedujejo mnogo več premoženja, kot marsikatera banka. Bodite torej prepričani, da je denar, ki ga pošljete skozi "Amer. Slovenca" popolnoma na varnem in bo tako sigurno izplačan naslovniku, kakor da ste mu ga osebno vročili. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljate v. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-Om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar, * * » 5 kron pošljemo zdaj za......$ .85 50 6.90 IOO KRON -ZA- 813.50 500 kron pa za.................$67.50 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bapčnl oddelek, Joliet, Illinois. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 2. febr.—Predsednik Wilson se je peljal skozi Joliet včeraj (torek) dopoludne in nad pettisoč ljudi ga je pozdravilo z veselimi vzkliki. Posebni vlak, ki je vozil predsednika, je dospel na zvezni kolodvor točno ob 11. uri. Svarilna lokomotiva je vozila pred njim deset minut. Tritisoč šolskih otrok, s srednješolsko godbo ni čelu, je paradiralo na postajni platformi, ko je vlak vozil skozi. Vozil je vlak počasi, da se je skoraj ustavil. Predsednik se je pokazal na zadnji platformi svojega zasebnega voza, ko je slišal veselo vzklikanje moških, žensk in otrok. Smehljal se je ženskam, ki so poskušale doseči njegovo iztegnjeno roko. Na otroke, ki so plezali čez medeno ograjo njegovega vagona, je imel predsednik obrnjeno svoje oko in samo peterim moškim je stisnil roko. Njegov zasebni tajnik, Joseph P. Tumulty, se je zaman boril proti navalu "mladu Amerike". To je bil "otroški dan" za predsednika. Množica ljudi se je začela zbirati na kolodvoru že okoli 10. ure. Mnogo prej, nego je svarilna lokomotiva šla skozi postajo, so bile postajne platforme že prenapolnjene. Številni policisti so se zaman trudili, očistiti tire ljudi. Sele potem, ko je množica zagledala posebni vlak, se je umeknila s tira. Predsednik je le enkrat izgovoril "delighted". To je bilo, ko so neko deklico dvignili visoko nad glave ostalih ljudi, ki so pritiskali proti njemu. Naslonil se je čez ograjo in stisnil deklici ročico. "Mama!" je vzkliknila deklica s prestrašenim glasom, a glasno dovolj, da jo je predsednik slišal, "predsednik mi je stisnil rokico." Na-smehljal se je in ji pomignil z roko. Da bi kaj povedal, ni imel priložnosti. Nekdo mu je skočil stisnit roko, in zavalovilo je po celi postajni platformi. Vsakdo je' poskušal priti do njega. Le malokaterim se je posrečilo. Neki deček, ki se ni mo^el preriniti v bližino, je svojemu razočaranju dal duška z vzklikom: "No, saj sem te videl v Washingtonu." Predsednik Wilson se je zasmejal nad tem dov-tipom. Vožnja posebnega vlaka iz Chicaga v Joliet je bila zmagoslavna. V vsakem mestecu in selu so bili razvrščeni ob tiru šolski otroci z ameriškimi pra-porci in so glasno pozdravljali vlak. Nikjer se ni ustavil. Predsednik Wilson se ni nikdar pokazal na platformi, dokler ni dospel v Joliet blizu tovarne in izmetana iz iste. Podana bo baje nova tožba. — Mraz zopet pritiska zadnje dni, vendar do danes še ne tako hudo, da bi živo srebro zopet spravil pod ničlo. Tudi brez snega smo še danes, ker je zadnjega pobralo nedavno deževje. — Svojo prvo predpustno veselico priredi društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. in sicer v dvorani stare šole sv. Jožefa v soboto 26. februarja. Za to veselico je bil imenovan poseben pripravljalni odbor. Zabava bo vsakovrstna za mlade in stare. Več o tem v društvenem dopisu na S. strani te št. A. S. — Pisma na pošti imajo: Basnič An-dro, Krejan Marko in Oblič Mike. dvorani ne boste zborovali nikjer, to vem. Da pa "ta rdeči" so zviti kot hudobni duh, to nam je tudi dokazano, ker imajo med svojimi agitatorji za delnice prodajati vedno kakega profor-ma-katoličana, kateri ne vidi, kako "ta rdeči" pesek v oči mu mečejo po raznih časopisih. John Tomcha, nedelničar z rdečnci. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Kako sem bil ranjen... Anton Potokar iz Račjega sela pri Trebnjem, ki je bil ranjen na italijanskem bojišču, opisuje svoje trpljenje tako-le: Dragi starši! Sedaj, ko imam dosti časa, Vam moram popisati, kako se mi je godilo — v bojni črti. 2. oktobra smo šli na fronto in smo bili 7 dni v ognju. Nato so nas odpoklicali, da se odpočijemo; čakali smo četrt ure za bojno črto, ter smo onim, ki so bili v ognju, nosili zvečer in ponoči sim, prosite tudi druge sosede, da naj gredo k maši za menoj. In na božja pota pojdite, ker sem se zaobljubil, če pridem domov; ako ne, pa pojdite Vi namesto mene. Tisto pa tudi ni treba, da bi dali za eno sveto mašo, potem pa bi čisto pozabili name. Prosim, dajte vsako leto za ene dve sv. maši. To sem Vam naročil, ker sedaj sem še živ. Bog ve, kako pride čez eno uro.' V kratkem sem lahko na onem svetu. Tudi eno kapelico naredite, tam, kjer sem Vam naročil. Jaz sam se vsak dan priporočam Jezusu in Mariji, da bi me varovala in srečno pripeljala domov... Besed, ki ste mi jih govorili ob slovesu, moj ljubi oče, nisem pozabil. Rekli ste: "Na Boga in na Mater božjo ne smeš pozabiti!" — Pa tudi nisem in tudi ne bom. Veselje nad polentarje iti... V drugem pismu nadaljuje: "Tisto veselje imam pa še, da bi šel nad polentarja. Bog ve, če bom uslišan. Naj vidi še Lah, kaj je kranjska kri." | Ali kaši jate? SB 2ES& Crested Butte, Colo., 27. jan. — U-rednik Amer. Slovenca, prosim Vas za malo prostora v nam priljubljenem listu, da naznanim rojakom širom A-merike, kako se mi tukaj imamo. Snega imamo že pet čevljev in vsaki dan pada. Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti, ker male majne delajo le od 2 do 3 dni na teden; kadar pa hudo sneži, pa ne nič po cel teden, ker je nevarno zaradi snežnih plazov. Pretečeni teden smo imeli strašen snežni plaz nedaleč od tujiaj. Plaz je bil malo širok in je pridrl s tako silo, da je vrglo iz tira dve lokomotivi in snežni plug, kakor tudi cel vlak in vsi uslužbenci so se nahajali v najslabšem položaju. Nadalje naznanim rojakom in rojakinjam žalostno vest o smrti rojaka Jakoba Saje. Pokojnik je bil bolan samo 20 dnij. Zaposlen je bil v premogovniku. Pokojnik ni pripadal nobenemu društvu, kakor tudi ne k nobeni zavarovalni družbi. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in osem nepreskrbljenih otrok, najstarji štirnajst let, najmlajši dva dni, ker se je rodil po očetovi smrti. Pokojnik je bil doma iz Kota, fare Semič, star je bil 39 let. Rojaki in rojakinje, ne odlašajte časa, ker ne. veste ne ure ne dneva, ko bo prišla nemila smrt, ko bo stala pri vas in boste prosili: "Ko bi Bog dal, da bi še enkrat ozdravel!" Ali žalibog, brez vsakega uspeha boste zdihovali. Ko bi rajnik le malo bil porajtal, ne bi milo-darov pobirali za družino še ko je on na mrtvaškem odru ležal... Še en- menažo ter druge potrebščine. Vsak večer sem bil v prvih vrstah trikrat; bilo ni brez nevarnosti, ker so venomer brenčale krogle. Najbolj divje je streljala italijanska artiljerija 18. okt. I' Morali smo iti zopet v bojno vrsto, I ( Kaj vse prenese naš vojak. Ko opisuje vojaško življenje, pravi: "Dosti fantov sem pustil na okrvavljeni zemlji; zadelo jih je sovražno o-rožje. Povem Vam, da sem napadal 52krat, v ročnem boju sem bil pa 26 krat; a doslej sem imel srečo, da sem se povrnil živ in zdrav iz bojev.. . Naši fantje so pogumni, da bo pomnil svet, kaj premore kranjska kri, če bi nas tudi nazaj ne bilo. Res veliko krvi je steklo za domovino; ali ta kri ni tekla zastonj. Ako bi bili vsi taki kot Kranjcj, bi že davno ne bilo nobenega Rusa v Galiciji..." Nato je bil ranjen. V bolnišnici na Ogrskem je opisal ker onih že ni bilo več; samo tuintam je še kdo ostal. Čudno, da polentar ni šel naprej. Pogled na ta prostor je bil divji. Od gozda ni bilo drugega, kakor štori. Ranjen sem bil, ko sem nesel menažo v strelski jarek. Z menoj je bil še neki drug tovariš. Ko sva se približala, so leteli šrapneli, da mi je kar sapo zapiralo. Moj tovariš je skoraj znorel. Ko sva oddala jed, sva šla v kritja. Toda, kaj pomaga, ker so bila vsa razbita. Izgrebla sva toliko prostora, da sva skrila glavo in život. Celo noč je divjal topovski o-genj. Puške sva imela pokonci postavljene, pa so jih šrapneli tako zbili, da je šel ves les proč. Proti jutru prileti šrapnel prav na najino kritje. Oba sva bila ranjena, jaz sem bil bolj nevarno. Ker sem veliko molil in Marijo klical na pomoč, me je ona varovala, da je šla smrt mimo mene. Sel sem k sanitejcem, da bi mi ol&ezali rane; pa čez nekoliko časa je padla Ako kašljate, odpravite vaš kašelj 1 To lahko stprite* ako vzamete Severas Vedno je kašljal. "Hudo sem se prehladil, ter sem vedno kašljal," piše Mr. W. Woloazyn, Weir-ton, W. Va ", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj hudi, in ker sem delet v toTarni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. Čital sem o Se-verovem Balzamu za Plju-Ja in ko sem porabil eno samo steklenico za 25c je kašelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav." šl Balsam for Lungs f (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj- Je namenjen za otroke in za odrasle. Gena 25c in 50c v vseh lekarnah. Bolečine v prsih, in razne druge boleCine se lahko odpravijo z nadrgnjenjem delov s SEVERA'S GO-THARD OIL [Severovo Gothardsko Olje]. Je to mazilo velike tešilne vrednosti. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. Severov Almanah za Slovence za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zagotovite se, da dobite sve-zek ter ga imejte vedno pri roki skozi celo leto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA SS332 bajonetni boj. "Naznanim Vam, ljubi starši, da sem Vam poslal fotografijo, da boste videli, kakšen je človek, ko pride iz ognja ven. To so muke, da Vam jih ne morem popisati. Malo vojakov je bilo toliko časa v boju, kakor jaz. Pa srečen sem bil še zadosti. Minilo je 14 mesecev, pa sem še živ in tudi zdrav bom kmalu zopet. V Boga in Marijo mora človek zaupati, pa se srečno izhaja. Tako so letele krogle krog me- Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Njegov včerajšnji prihod v Joliet je f bil različen od prihoda pred štirimi leti, ko je bil newjerseyski učitelj kandidat za demokratsko nominacijo za predsednika. Takrat ga je sprejel John F. Quinn, sedaj poštar; takrat ga je le par sto ljudi poslušalo, ko je govoril na stopnicah sodne hiše; takrat ga je predstavil mr. Meers kot "prihodnjega predsednika Združenih Držav". Včeraj pa se je zbralo k sprejemu nad 5,000 oseb, čeprav je bilo šele par ur pred prihodom vlaka naznanjeno, da se predsednik samo pokaže na platformi. Vesela vest se je razši granata uprav tam, kjer sem bil prej, in je vse razbila. Ko sem bil obvezan, so mi rekli, da ne bom mogel iti dalje; pa dobil sem palico, pa sem lezel naprej, seveda težko. Pozneje mi je eden pomagal, da sem prišel eno uro daleč. Tam sem ležal cel dan v baraki in bil še zmerom v veliki nevarnosti, kajti granate so padale tako blizu, da je kamenje neprestano rožljalo po strehi; a pomagati si nisem mogel pr^v nič. Bolelo in zeblo me je močno; vstati nisem mogel več. Še-le drugi dfan so me prenesli na voz. Vozil sem se tri ure, preden sem prišel na obvezovali-šče, kjer so mi nogi očistili krvi in prevezah. Zvečer so nas pripeljali v Na-brežino; tam sem dobil posteljo. Mi- ne, kakor toča, a me ni nobena zadela. Dušo sem izročil Bogu. Marijo sem klical na pomoč in klical: Fantje naprej ! Pa smo rinili naprej, čeprav smo bili blatni, lačni in žejni. Zavpili smo "hura!" in udarili, pa je tekla kri, da smo prišli vsi krvavi nazaj. Ko sem bil nekoč v najhujšem spopadu, me je Rus udaril s puškinim kopitarn; za plačilo sem ga tako dregnil, da se je takoj zgrudil. Nato skoči name ruski praporščak ter nameri sabljo, da bi me podrl. V tem hipu mu zabode poddesetnik ob moji strani bodalo v prsi, da me je kri obrizgnila. Potem se je nadaljeval ročni metež. Obkladali smo se s puškinimi kopiti in udrihali, kakor je kdo mogel. Ruse smo pognali v IsTJ^Š-A. ZALOGA. slil sem, da bom tam lahko brez skrbi; pa še tu ni bilo miru. Vsak dan je priplaval italijanski aeroplan ter je metal bombe, da se je vse treslo. Komaj sem čakal, da so me poslali naprej. 29. oktobra zvečer so nas pre- krat vas opomnim, moži in žene, da ne Ddlašajtc, ker pride ura in vam bo prepozno. Potlej s^ bo žena izgovarjala: "Jaz jfa sem prosila, pa ni hotel iti; sem mu rekla, pa me je natolkel." No žena, nikar ne gledaj, če te on udari, nego ti glej, da bo nekaj na tvoje. Kadar ga boš lepo učila in posvetovala, ti ne odjenjaj, dokler ne bo storil, kar ga prosiš. Naj te udari, naj te na-tolče, ti moraš imeti skrb za društvo. Saj kateri drži kaj do svojega poštenja in do svoje družine, itistega ne bo treba goniti v društvo, ne na delo, tisti se bo sam gonil, kakor mu je mogoče. Sram naj bo vsakega onega, kateri ne pripada k nobenemu društvu. Širom Amerike moži in žene, kateri ne pripadate k nobenemu društvu, sram in špot vas naj bo. Žena je vsaka kriva, katere mož ni v društvu. Če neče zdobra, pa zgrda tako dolgo, da bo pristopil. In v slučaju bolezni ti bo hvaležen. V sklepu pozdravim vse čitatelje in čitateljke tega lista. Tebi, ljubljeni list, pa želim mnogo novih naročnikov. In prosim vas, krščanske matere, obdržite ta list, da se bo v vsaki katoliški hiši prebiral, ker je zelo priljubljen za našo mladino. M. Matkovič, krščanska mati. rila po mestu naglo kakor blisk in ves Joliet je vedel o predsednikovem prihodu £>b 11. uri. Vse upanje, da se ustavi v Jolietu, je razpršila zadnji teden brzojavka, da predsednikov potni načrt ne obsega vožnje skozi Joliet. Včeraj zjutraj pa je prišla vest, da pojde posebni vlak iz Chicage v Des Moines po Rock Island železnici in župan Barber je takoj br-zojavil tajniku Tumultyju prošnjo, naj se ustavi nekaj minut v Jolietu. Tajnik je brzojavil nazaj, da bo predsednik z veseljem pozdravil Jolietčane z zadnje platforme vlaka. Po prejemu tega odgovora je župan Barber takoj obvestil vse šole in klube in hotele, da se predsednik ustavi v Jolietu. In zbrala se j; na kolodvoru množica šolskih otrok in moških in že^k, skupaj nad pettisoč oseb, da pozdravijo predsednika. In pozdravljali so ga z vzkliki: "Hello, Wilson!" "11 ello, Mr. President!" "Good boy, Woody, old boy!" itd. In predsednik je odzdravljal, namigava-joč z roko. Na stotine joliet škili žensk pa je [ bilo razočaranih, da niso videle gospe [ Wilsonove. "The first lady of the | land" se ni pokazala na platformi, ampak se je le smehljala skoz okno. Iz Jolieta je vlak odpeljal predsednika v Des Moines s hitrostjo do 70 milj na uro. nesli na vlak; 30. oktobra sem bil že v Zagrebu. Tu sem ostal nekaj dni, potem pa zopet naprej na Ogrsko v Szekszard. Od tu sem Vam sporočil že večkrat, da bom kmalu ozdravel; o, pa ne bom še tako hitro. Leva noga je res že skoraj zdrava, ker je šla krogla skozi. V desni je pa krogla ostala; zadela me je gori v bedro, šla en čas po nogi in se ustavila pod kolenom. Pa tudi v stegno me je bil zadel en - kamen, velik kot pol oreha; imel sem ga notri pet dni. Ranjen beg. Mrličev je bilo, kakor snfopja za ženjicami. Jaz sem srečno prišel ven tudi iz tega ognja... To sem omenil samo povrhu; več bom povedal, ko bom prišel domov... Oče-vojak — svojim otrokom. Ivan Kamin iz Dolenje vasi pri Čatežu piše svojim domačim sledeče pismo: Ljubi moji! Vem, da Vas skrbi, kako je z me- noj;.zato Vam pošljem nekoliko vrstic. Do danes sem še zdrav, hvala Bogu, zanaprej ve le eden, namreč Bog, kaj še vse pride. Preden kaj več, Vas vse pozdravim po najsvetejših srcih ter zopet prosim, molite zaupno in veliko, ker sila je velika. Poj- — Izgubljena tožba. Anton Kostelc, 17 let stari rojak, je včeraj izgubil svojo tožbo za $25,000 odškodnine od National Match-družbe, ko je sodnik Hooper razsodil, da tožitelj ni predložil nobenega dokaza, da je omenjena družba kriva za njegove poškodbe. Deček je bil strašno opečen, ko je stopil na kup žvepla in fosfora blizu družbine tovarne. Kemične tvarine so eksplodirale in deček je bil hudo poškodovan. Nesreča se je pripetila dne 22. julija 1914 in odtakrat je bil deček v bolnišnici sv. Jožefa. Dečka je zastopala neka tvrdka odvetnikov iz St. Paula, Minn. Družbo sta zastopala Snapp in Heise. G. Snapp je pridobil zmago za družbo. Deček pravi, da je upravičen do odškodnine, ker ga je zvabila na kraj nesreče privlačnost barv žvepla in fosfora. Tvarina je bila La Salle, 111., 31. jan. — Cenjeni urednik Amer. Slovenca! Le listu že-leč pridobiti novih naročnikov, vem, da je tudi vaše geslo to. K pristopu med vaše naročnike si bi želel nekaj novic napisati, če bi mi hoteli privoliti nekaj prostora v vašem listu. Da tukaj v l.a Sallu smo večinoma dclav-ci, kateri smo zaposleni večinoma pri težkih delih, to se ve. Da bi se pa norčeval delavec iz delavca, to morem prištevati kot pesek v oči. Da se pa taki prizori prigodijo, to nam priča chicaški delavski list, dasi tega delavci ne bi smeli pričakovati od delavskega lista, ki se šteje za cvet delavcev. To ne in ne. Oni, kateri pa je to priobčil, vemo dobro, kdo da je: delavec in povrhu pa še rdečkar, tisti, ki sovraži vse kar je krščanskega, tudi delavske sobrate, ki so vneti katoličani. Odkod to sovraštvo izhaja, vemo. Izhaja iz krogov slovenskega doma v La Salle. Malo mar je rdečkarjem za krščanske delavce, zlasti pa če nočejo podpirati njihovega načrta. Da pa tudi delničarje sovražijo, to je gotova resnica. Pa katere delničarje? Katoliške delničarje. Ozrite se v Proletarca in tam bo-dete videli, kako vam pesek v oči mečejo. Ni treba misliti, da to zadene samo ene katoličane. Mogoče, da vam "ta rdeči" pričajo, da to zadene samo ene katoličane. Tega ne verjemite. To zadene vse katoličane. In kateri boste čitali omenjeni list, sem prepričan, da boste prekinili zvezo z rdečimi prej ko pozneje in da še s takimi v eni sem bil 21. oktobra, in sedaj 19. novembra sem šel k zdravniškemu pregledu, kjer so sklenili, da lliorajo izvršiti nad menoj operacijo. Iz desne noge so mi vzeli kroglo vun. To Vam povem: operirati se dati — je hudo, dokler človek ne zaspi. Potem seveda nisem nič čutil. Ko sem se zbudil, sem bil vesel, da še nikdar tako. Oči sem imel vse mokre, ker tekli so mi že zadnji trenutki. Bil sem že I na onem svetu ... Ko sem se mi še nogo povijali. Tako sem Vam malo popisal svoje glavne doživljaje v vojaškem življenju. Srčno vse skupaj lepo pozdravim. Kakor kremen. . . Da se spozna značaj našega kranjskega Janeza, posnamemo nekatere podatke iz pisem Jožefa Rus-a iz Doba (Št. Vid pri Zatičini). Bojeval se je ves čas proti Rusu. Še tam poleti je pisal staršem. Dragi starši! Pozdravljam vse in naznanjam, da sem še živ v daljnem, hudem kraju... Bog ve, ljubi starši, če se bpmo še katerikrat videli, ali nikoli. Upanje imam še vedno, da bom prišel domov, v svoji ljubi domači kraj. Ni ga dneva, da ne bi mislil na Vas. Res; tudi doma ni dosti prida, pa vendar vsak želi še enkrat mir in da bi se srečno povrnil k svojim. Odkar sem prišel tu sem, še nisem spal pod streho. Znanih fantov tukaj "i več; so mi močno prešli... To Vas prosim, ljubi moj oče, da molite za in da se nas spomnite pri vsaki molitvi, ki se bojujemo za domovino in za Vas... Zelo hudo mi je, ko se domislim na svoje domače ljudi in na rojstni kraj, kjer smo živeli skupaj v zado-voljnosti in v miru. Ali ločiti sem se moral od Vas. S težkim srcem sem Vam podal roko. Ko bi me vec ne bilo, če bi izvedeli, da sem padel. Prn~ dite kaj na Zaplaz zahvalit se v mojem imenu Mariji, da me tako milostno varuje. Prosite jo, da me še nadalje varuje, ker več mojih najdražjih prijateljev je že padlo. Jaz hočem biti Mariji hvaležen in jo častiti vse žive dni in tudi Tebe, ljuba žena, in Vas, mili moji otroci prosim, častite Marijo in jo prosite v vseh slučajih zaupno. Lil je dež in sovražnik je streljal noč in e skoraj | ('an na nas; prosil sem Marijo, naj me zbudil so aagrne s svojim plaščem, in angela va-riha, naj me brani s svojimi peruti. Hvala Bogu! Ostal sem zdrav. Sicer ne vem, kaj me še čaka, vendar upam, da me moja Mati ne bo zapustila. Prenašati hočem vse voljno za pokoro in Bogu v čast. Prejemajte svete zakramente ter sveto obhajilo tudi zame Srce mi nepopisno hrepeni, da bi bil zopet tako srečen, in da bi se mogel udeležiti svete večerje, pri kateri se Kristus uživa. Ali meni je sedaj nemogoče, Vam je pa lahko. Torej nikar ne zamudite nobene priložnosti! Ljubi moji otroci! Prosim Vas, bodi te pridni; varujte se greha. Poglejte, koliko pokoro nalaga božja Previdnost zaradi greha narodom že na tem svetu. Ako boste živeli po veri, boste ljubi Bogu in po smrti brez strahu stopili v večnost ter prejeli zasluženo plačilo. Potem pa ne bo več žalosti, ne solza in ne bolečin, ker prejšnje je minilo; tako beremo v sv. pismu. Pozdravim Tebe, moja žena, srčno, tako tudi ljube otroke, očeta, vse prijatelje in znance moje. Izročim VaS vse v varstvo presvetega Srca Jezusovega ter Vam zakličem: Jezus iji Marija ndj bosta Vaša tovariša v celem življenju 111 ob smrti. Amen! — Ves Vaš Ivan. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr-d«. CHAS. G. PEARCE, k»llf barve, varniša in stenskega papirja je najpopolnejša. š) .SLI* Pri nas dobite "Ready Mixed" barvo galon po______________________ IN $1.35 DO $2.00 Varniš $1.35, $1.50 do $5.00 Stenski papir po 2£c roll in več Izplačalo se vam bo, da se oglasite pri nas z* barve in stenski papir. ! Vabimo vas, da nas posetite. Hansen-Petersen Co< 503 Cass St., blizu Sčott Street JOLIET, _ • i« — Presiče, žive ali očiščene, kupite po nizki ceni v mesnici J. C, Adler Co. Bluff & Exchange Sts., Joliet, 111. Chicago tel. 101. — Adv. SLWNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več Rii piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugi® sladkih pijač za krepčllo- BELO PIVO To so naši domaČi čisti pridelki, izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co 913 N. Scott St. Joliet- Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. : S-'1 It' 4 i IZ STARE DOMOVINE. j KRANJSKO —V' J — Kaplan Matej Koželj umrl. V Dobrepoljah je dne 29. dec. po kratki bolezni umrl ondotni kaplan č. g. Matej Koželj, rodom iz Tunjice pri Kamniku. Služboval je v Velikih Laščah, kjer je zgradil Društveni dom, v Ribnici, na Krki in slednjič v Dobrepoljah. Pogreb bo dne 31. decembra ob 10. uri dopoldne v Dobrepoljah. Bil je vrl ljudski organizator. — Umrl je v Kranju na božični dan cerkveni slikar Matija Bradaška. Rojen je bil leta 1852. v Lučni pri Gorenji ter se učil kiparstva pri Štefanu Subic (očetu Ivana in Jurija) v Poljanah, potem se pa izključno posvetil ■slikarstvu. Njegove najboljše slike se nahajajo v mestni župni in rožnoven-ski cerkvi v Kranju, v cerkvah na Primskovem, Predosljih in Čadramu na Štajerskem. •— Izgube 17. pešpolka. Mrtvi : Franc Dremelj, Dragomelj, 1883, Ignac Javoršek, Domžale, 1889, Fr. Križnik, Štajersko, 1893, Josip Kos, Št. Florjan, 1894, Jožef Jureš, Stara cesta, 1893, Anton Kos, Št. Rupert, 1892, Fr. Jakše, Orehova vas, 1886, Alojzij Weber, Gotenica, 1895, Franc Mohar, Stara loka, 1883, Janez Silic, Sv. Krištof, Celje, 1894, Janez Golobič, Semič, Čer-nomelj, 1888, Mihael Zidar, Novo mesto, 1889, Fr. Vavpotič, Dolenje, Ptuj, 1894, Janez Slivnik, led, 1885, Karel Petek, Kohlsdorf, Štajersko, 1895, Jurij Podpečan, Konjice, Celje, 1894, Mat. Mrak, Poljane, 1888, Janez Jenko, Smlednik, Egidij Barle, Kamnik, 1891, Franc Borštner, Zgornji Tuhinj, 1886, Emil Cegnar, Trst, 1896, Janez Dornik, Cerklje, Dol., 1888, Alojzij Prek, Dobrava, Ljubljana, 1884, Franc Kos, Gorje, 1896, Anton Radenšek, Boštanj, 1895, Janez Kalan, Žminec, 1877, Franc Kveder, Prevoje, Kamnik, 1873, Anton Kutnar, Bukovica, Litija, 1896, Karel Leskovec, Postojna, 1897, Janez Sodnikar, Medvode, 1895, Josip Krampelj, Lužarji, Kočevje, 1894, Josip Mert, Št. Janž, 1895, Fr. Eržen, Oselica, Kranj, 1893, Anton Fatur, 1893, Janez Staidoher, Banjaloka, 1895, Anton Podbenšek, Desklje, Gorica, 1894, Janez Sršen, Trst, 1886, Albino Rizzoli, Cioso, Tirolsko, 1876, Anton Peterka, Moravče, 1883, Alojzij Zni-JarŠič, Bučka, 1893, Josip Debevec, forovnica, Ljubljana, 1881, Janez Ro-i«, Zg. Šiška, 1868, Matija Slovše, Sv. Kunigunda, 1894, Andrej Meglič, Studenec, 1895, Josip Jankovič Šmarja 1878, Janez Mam, Litija, 1875, Matija Šraj, loke, Alojzij Ušlakar, Predoslje, 1892, Alojzij Pavlič, Kam-"'k, 1894, Josip Smaila, Lovrana, 1886, A'ojzij Tičar, Bučka, 1886, -Fr. Urh, Javorje, Kranj, 1897, S. Tieberger, P"1j, 1890, Alojzij Modic, Mirna, 1895, Čyžek, Toplice, Češko, 1890, Franc Ravnikar, Črni vrh, Ljubljana, 1892, i Josip Hudolin, Sodražica, 1898, Josip ^rovatin, Sežana, 1897, Ivan Balon, '-res. 1876, Anton Jekuš, Boštanj, '892, Jakob Vovnik, Preddvor, 1895, Marij Taragnizg, Pazin, 1897, Fr. Lessee, Želimlje, 1879, Fr. Lakner, Mo-Kočevje, Lovrenc Medica, Št. Pe-ter, Postojna, Josip Majzelj, Metlika, Jftnez Nowak, Soča, 1886, Janez 'čkar, Cerklje, Krško, 1889, Miha No-^0selj, Sv. Nedelja, Samobor, 1887, Mihael Šabac, Št. Mihael, Postojna, 892, Anton Pahor, Vojnice, Sežana, Ivan Balon, Crez, 1876, Anton , obre, Sorica, Anton Klemenčič, Lo-«Wca, 1895, Anton Prusnik, Moste, », ■ Janez Ivanič, Hrenovice, Josip Mrvar, Šmihel, Stopiče, 1892, Janez "Pan, Križ, Kranj, 1897, Alojzij O-®re$kar, Polhov gradeč, 1896, Matija Radunc, Grosuplje, 1893, Janez Holz-"lan> Remšnik, Slov. gradeč, 1894, An-■?rei Železnikar, Želimlje, 1894, Josip Krr>>čar, Šenčur, 1893, Andrej Gašpe-Begunje, 1894, Janez Zavcc, Ptuj, Jakob Arh> Srednja vas, 1871, j ton Gorenc, Šmarjeta, 1895, Jakob Jcreb, Krtina, 1895, Jakob Stimec, O- lKo Ca' 1895, Jancz Alb^,-'h,' Poljane, Matija Babnik, Šmarje, Ljublja-> 1896, Josip Schweinzer, Deutsch-• andsberg, 1892, Janez Ciuha, Dobra-Ljubljana, 1893, Martin Lesar, Bu-.a- 1887, Josip Debevec, Ratcž, Brus-isoo Vince,lc Slatnar, Križ, Kranj, Janez Košnik, Predoslje, 1895, , n.ton Baznik, Sv. Križ, Krško, 1875, Jožef Pavlin, Kranj, 1891, Janez Go-ob> elje, 1893, Josip Wohlgemut, Sta-ra Loka, 1879. . Odvetnik dr. Jos, Lovrenčič, c. " nadporočnik, je dodeljen c. in kr. Jnemu sodišču v Stanislavovu v Ga-"Cljl. \ Na bojišče kot slikar se je podal venski slikarski umetnik Vavpotič. V ruskem ujetništvu je učitelj m° Božič iz Mengša. ;,r\1:ulel je pri Zabrežu v Srbiji vo-* crnovojniškega polka št. 27 Jožef cr£anec.. l>0nesrečeni vojaki. Ubil se je Pri pCC' "a Kodelijevem neki vojak. šrnov°St°^ni jc vlak *adel ob nekega ^ojmka, ki je stražil progo, ter ga s tako silo vrgel s tira, da je bil takoj mrtev. — Radeckijev veteran. Dne 23. dec. v Ljubljani umrli oficijal južne železnice v pok., 851etni Ivan Tonsern se je leta 1848-49. kot kadet 9. lovskega bataljona udeležil bojev v Italiji pod maršalom Radeckijem. — Iz ruskega ujetništva. Matija Va-lenčič, doma iz Male pristave št. 20, piše svojim sorodnikom iz ruskega u-jetništva sledeče: Dragi mi! Jaz sem zdrav. Drugače mi gre bolj slabo, hrana je vedno slabša in manj kot od začetka. Posebno slabo imamo stanovanje in zraven še veliko premajhno za toliko moštva. Postelje in odeje sploh ne poznamo. Pomanjkanje je čedalje večje tudi obleko, perilo in o-buvalo, ker naša obleka jc že slaba in čedalje slabša. — Laški zrakoplov nad Postojno. Iz Postojne se poroča: Dne 28. dec. okoli pol ene popoldne nas je obiskal laški zrakoplov. Vrgel je več pšic na naše mesto, na kolodvor in neke privatne zgradbe. Rezultat je bil grozen! Pri tem zračnem napadu je namreč izgubila svoje življenje koza železničarja Dolenca. — Praporščak Emil Žan padel. "SI." z dne 29. dec.: Z bojišča prihaja pre-žalostna vest, da je že nekaj tednov pogrešani praporščak 17. pešpolka učitelj na Viču g. Emil Žan mrtev. Z žalostjo beležimo to vest, ki bo gotovo pretresla vse, ki so poznali tega vrlega, delavnega našega učitelja. Domovina junaku ohrani hvaležen spomin! — Sovražna granata je končala življenje na italijanskem bojišču nadepol-nemu mladeniču Maksu Malu, bratu muz. adj. dr. Jos. Mala in svaku šol. voditelja J. N. Jegliča. Pokopan je v Rubijah pri Gorici. — Zabijanje žebljev v "Brambni ščit" se je vršilo za III. mestno deško ljudsko šolo dne 15. decembra 1915 po končanem popoldanskem pouku. Zabijanja so se udeležili vsi učenci te šole pod vodstvom svojih učiteljev. Vsak učenec je prejel po zabijanju v spomin mali listek z "Brambnim ščitim". — Padel je na goriški fronti c. kr. profesor na ljublj. višji realki g. J. Brueckl. — Iz laškega ujetništva se je oglasil tnol. prostovoljec, tehnik Jernej Ver-hunc, doma iz Praš na Gorenjskem. Nahaja se v Ostuni di Lecce v južni Italiji. — Težave z dovozom moke. Z dne 20. dec.: Ljubljana je navezana večinoma na dovoz ogrske moke. Zadnji čas je ta skoraj docela izostal. C. kr. vlada pomaga mestni aprovizaciji za silo na ta način, da ji nakazuje po nekaj vagonov moke iz domačih mlinov in iz takozvane "železne zaloge". Upanja je malo, da bi skoraj prišlo kaj več moke iz Ogrskega. Izvršujejo se le ona naročila, ki so bila podana že zgodaj in pravočasno. Večina mest je slabo preskrbljena z moko, le Gradec je ima menda do konca januarja. Nekaj mest si tudi že pomaga z rumun-sko moko. "Žitni prometni zavod" pa naročil za moko iz zadnjega časa'sploh več ne sprejema. — Dolžnost "Žitno-prometnega zavoda" v Ljubljani bi bila, pravočasno preskrbeti, da dobi Ljubljana dovolj moke. — V ruskem ujetništvu je umrl 26. avgusta težko ranjeni Ivan Obrckar iz Ljubljane. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 10 mesecih Alojz Bregar iz Save pri Litiji. — Umrli so v Ljubljani: Rade Ra-faelovics, pešec; Marijan Zuzul, pešec. —Karol Bervar, sin mizarja, 1 leto. — Jcra Kastrun, tovarn, delavka, 60 let.— Leopold Soklič, čevljarski pomočnik, 46 let. — Frančiška Kucler, delavka tob. tovarne, 25 let. — Mihael Avman, kurjač državne železnice v pok., 57 let. —Anton Griesbacher, posestnik, 66 let. —Janos Szanyi, honved; Ivan Vranješ, pešec; Andrej Parobek, honved; Franc llorak, pešec; Andrej Csstven, pešec. — Frančiška Lesjak, perica, 48 let. — Alojzij Korošec, občinski ubožec, 38 let. — Franc Rus, sin posestnika, 30 let. — Uršula Košir, delavka, 73 let. — Požar. V nedeljo 12. dec. je pogorelo v Davči št. 40 pri Javorju, popoldne ob 3. uri, ko jc gospodar prišel domov od maše. Zgorela je hiša in gospodarska poslopja, vsa obleka in vse žito, rešili so edino le živino. Škode je okoli 10,000 K, zavarovan je za 14o „ '?9braženec" dolžiti popolnoma H&»n ° . Cm tožitelja, delal bi pošt 8at)J(: "i zapadel kazni. Zato naj r4vnan° P°vemo, da je prišel k ob- Nat "di 2ev"ik, menim, da zagoni; pa *VoJega idejalnega somi.šljeni-Cnioka Cl.U'.n°' n'č ni govoril, samo po-^talto j®—cmok c mak cmok i. t. d. 8oy0r r bi jedel pomije. Tak zadere*1 bi' sicer za Miklavčiča jako nar.^n" tla> če dobro pomislimo, bil l!> dr„',Vn?st duhovit, toda za sodnika <0 »«
  • a je biI neumljiv in za- , 0bSnini Pomagal nič. — k° jc P,ačal in - šel; v ko- °bl«kih • jc P° Pot'- v kakih h nJ. ^ Pljuval, ker je plačal — pil hr*ni s° tCm nai molči zgodovina. !0<,na š C 1>a nai. kar je vstvarila na-'^brai ost "Nacctu" in drugim ■Wn: Cm v P°d«k in "časten1 ^•Jlavčič Nace je obrit, Sj' ;l vrsto pride šc Obid,— ^Praznil je mošnjiček — v .kak "na dobiček QOr dela kot prešiček?! S s s SŽ5 RAZNOTEROSTI. V angleškem ujetništvu na otoku Malti se nahaja tudi naš rojak frančiškan pater Adolf Čadež, ki je prebival pred izbruhom vojske kot misijonar v Egiptu. Na Malti je že 11 mesecev. Piše, da se mu sedaj nekoliko boljše godi, da sme maševati, in tudi hrana ni preveč slaba. Od Slovencev je ondi še kakih 10 oseb, in sicer v Verdali. Barber. Zdrava, pa je bila trideset let v norišnici. Pred sodnijo v Barceloni se je vršila zanimiva razprava. Odvetnik France-no Audegro je tožil dvojico svojih rojakov, da so njegovo sorodnico Matildo brez vzroka spravili v norišnico. V Granadi je živela do 14. leta, njen oče španski general, je umrl na Filipinskih otokih. General je pustil veliko premoženje ter pooblastil ono dvojico za izvršenje oporoke. Potem so poslal deklico v samostan, nato pa na podla gi krivega zdravniškega spričevala v norišnico, kjer je preživela 30 let. Sedaj šele se je posrečilo onemu odvet niku spraviti jo iz norišnice. Milijarder brez vinarja. Newyorški bogataš Carnegie nima nikoli pri sebi niti vinarja denarja Nekoč jc z avtomobilom prehitro vo zil po mestnih ulicah, zato ga je redar ustavil in zahteval od njega predpisa no denarno kazen. Milijonar pa kakor navadno ni imel niti vinarja pri sebi. Zato so ga odpeljali v zapor, kjer jc moral biti tako dolgo, da je prišel njegov tajnik in plačal zanj naloženo globo. Ko so ga nato prijatelji vpra šali, zakaj vendar ne nosi s sabo no Varna obleka. Pri tem nastane strašen grom, utež zleti med Čerkeze, a nekoliko trsk in obročev med preplašene kmete. Top pa ni bil znatno poškodovan, samo cev je imela majhne poškodbe. Dosegel ie bil s tem svoj namen, ker so od takrat pustili Čerkezi vas v miru. Mislili so namreč, da so ta top poslali Bolgarom Rusi na pomoč, s katerimi se pa niso radi spuščali v boj. Priprava za spuščanje pšic z letal. Pri letalih je glavna stvar ta, da razne priprave letalo čim manj otežujejo in da jih more letalec avtomatično obvladati. V tem smislu je zgrajena tudi priprava za spuščanje pšic. Ta priprava sestoji iz omare, ki je vdelana v aparat blizu voditeljevega sedeža. V omari so v vodoravni legi naložene pšice. Dno omare je s posebno pripravo zvezano z letalčevim podnožjem; pritisk z nogo povzroči, da se dno omare odpre in iz odprtine začno leteti pšice. Množina naenkrat vsipa-jočih se pšic se ravna po večjem ali manjšem pritisku z nogo. Ko pšica pade iz omare, se po lastni teži (na zgornjem koncu je votla in narezana) obrne z ostro konico navpično navzdol. Nov aparat za brezžični telefon. Norveški inžener Frost je iznašel nov brezžični telefonski aparat. S po močjo majhnega mikrofona je mogoče brez žice telefonirati brez ozira na oddaljenost. Na angleški Marconijevi postaji se delajo sedaj nadaljnji poizkusi, da se doseže popolna gotoVost v obratovanju in zanesljivosti pogovorov. Teoretično je naloga baje rešena. Ženski kočijaži v Budimpešti. Vodstvo obrtne korporacije peštan-skih izvoščekov se je obrnilo na višjega mestnega glavarja s prošnjo, da bi se ženskim članom družin vpoklicanih izvoščekov dovolilo nadaljevanje obrti. Glavar je prošnji ugodil. Ženski izvoščki pa morajo preje napraviti zkušnjo, predno dobe koncesijo. Krog sto žensk iz družin vpoklicanih izvošč-kov se sedaj pripravlja na izkušnjo, h kateri se nekatere pripuste že tekoči teden. Prepoved kajenja za šolsko mladino na Bavarskem. Bavarsko naučno ministrstvo je izdalo prepoved, s katero se šolski mladini v vseh ljudskih šolah najstrožje zabranjuje kajenje. Prepoved se utemeljuje z gospodarskega, /zdravstvenega in vzgojnega stališča ter naglaša, daglaša, da je smatrati kajenje neod-rasle mladine kot nedopusten pregre-šek proti javni strogorednosti in redu; pa tudi iz ozirov na ohranitev in okrepitev brambne sile se mora najstrožje nastopiti proti nespodobnosti kajenja med mladino. Glede učencev na višjih učnih zavodih in šolah je izšla posebna odredba. Rojaki in rojakinje širom Amerike 1 Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar...........John Barborich. Blagajnik................John Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. Samomor urednika. Ur.ediiik najbolj razširjenega socialističnega lista, "Appeal to Reason", in prvak socialistične stranke v svoji državi, J. O. Welday, si je pognal kroglo v glavo dne 20. jan. t. 1. Proti upornikom. Peking, 27. jan. — Vlada je poslala 3,000 vojakov v pokrajino Kvengtsi, da ukrote 1,000 upornikov, ki tamkaj ro-govilijo. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev A-merike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakorš-nega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. . W. J- BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building;. JOLIET, ILL. Chi. Tel.: Office 986, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Crystal Theatre Building 413 Cass Street. JOLIET, ILLINOIS. Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na" 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, IB. HwmnnKixni s w..n..LES D. DIBELL ADVOKAT—LAWYER 1 Soba 508 Woodruff Bldg , Joli«t jI--:CHICAGO PHONE MB:-— Kadar imate kaj opravite b sodnijo obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri B M. J. TERDICH* 1104 Chicago St- 6. Sretlicich 3. Horwatk NAJBOLJ UGODNA PRILA, da svoj denar dobro naložite, je sedaj, ne samo za te, ki se bodo po vojni vrnili domu, marveč tudi za te, ki bodo še nadalje v Ameriki ostali. Ako naloži delavec svoj težko pri-služeni denar, recimo $130.00 v tukajšnji banki na 4 odst., dobil bo po ravno isti delavec, brez ozira na ljubezen do starega kraja, naloži svoje prihranke iz sebičnega namena v 5y2 odst. davka prostih avstrijskih obveznicah avstrijskega posojila, kupi si za $130.00 tisoč kron, ki mu bodo prinesle v enem letu 55 kron. Jedna krona vredna je v normalnih časih 20J4 centa, 55 kron bo vredno toraj $11.15. Razun tega bo pa 1000 kron vojnega posojila, za kar plačate sedaj samo $130.00, vredno $202.50, kakor hitro se vernejo normalni časi. Splošno znana tvrdka Zimmermann & Forshay, 9 and 11 Wall Str., New York, na kojih Oglas opozarjamo na drugem mestu, Vam da drage volje vsakovrstna pojasnila v maternem jeziku.—Adv. Bluth & Kochevar Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. Čitalnice za vojake na Švicarskem. Zelo koristna in posnemanja vredna naprava obstoji že več let na Švicarskem. V vsakem še tako majhnem kraju, v katerem se nahaja vojaštvo, se nahaja tudi čitalnica z najrazličnejšimi časopisi in dobrimi knjigami, a za neznaten denar dobe vojaki v nji tudi čaj, kavo in druge jedi. Take čitalni-se so ustanovila in jih vzdržujejo privatna dobrodelna društva. V njih se v prostem času shajajo vojaki, čitajo, in kar je glavno, vzdržujejo se od al-kokohal in drugih njegovih posledic. To zadnje je tudi glavni namen njiho-veka ustanavljanja. Zanimiv top. V kraljevem bolgarskem narodnem muzeju v Sofiji se nahaja posebne vrste top. Njegova cev je navadna vod-njakova cev, okovana z železnimi obroči, a tudi kolesa in lafetine stene so lesene. Napravil ga je nek bivši turški topničar, rodom Bolgar, kateri je živel takrat kot kmet v svoji vasi. L. 1876. je pripadala ta vas še Turčiji, katero so čestokrat napadali turški Čerkezi in Bašibozuki, a bolgarski prebivalci te vasi so se hrabro branili. Spomnili so se, da bi se mogli še boljše upirati njihovim napadom, ako bi imeli kakšen top. In ob tej priložnosti je napravil ta kmet omenjeni top. Kot naboji so mu služili okrogli uteži tehtnice, kakršne rabijo še danes na vzhodu, a imajo vsi skoro enako velikost. Top so pri vhodu v mesto postavili na kup kamenja, a ob njem je gorelo v posodi oglje, v katerem se je nahajala dolga železna žica, s katero bi zažgali smodnik, ker niso imeli vži-galne vrvice. Nekega dne se približa vasi krdelo Čerkezov. Kmetje zažgo smodnik s pomočjo razžarjene žice. NAZNANILO. Mr. Brown je otvoril svojo prodajalno svežih, soljenih, prekajenih in suhih rib, katere prodaje vsak dan in pripravlja v svojih prostorih na 207 INDIANA ST., JOLIET. Prodaja in razvaža znana Blatz Milwaukee pivo. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje» imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osreHju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrepčila vseh vrst. DOBRODOŠLI I FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj. pojdite k ANTONU SCHAGEI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Chicago Telefon 4253. Anton Kezele HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA 201 Ruby Street Joliet, Illinois. Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi z najboljšo pijačo in smodkami. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh Y stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Patrick A. Sheehan. fr Iz angleščine prevel Franc Bregar. (Dalje.) Pozno zvečer je zaklicala druga priča, z imenom Nowlan, ker jo je pekla vest ali ker jo je jezila očividna premoč Patricka Dalyja, ko je odhajala od mize: "Če bi se izkazala resnica, bi bilo tukaj nedolžnih ljudi ravno toliko kakor krivih." To priznanje ni niti sodnikom, niti tožiteljem vzbudilo vesti. Porotniki odidejo pozno v svojo sobo. Kmalu se vrnejo z izjavo, da se jim nikakor ni mogoče zediniti. Naroči se jim, naj se še enkrat posvetujejo Ob polenajstih ponoči se vrata odpro Razgrajajoča množica vdere v dvorano. "Gospodje, ali ste se zedinili v svo jem sklepu!" Nikakor se jim ni mogoče zediniti! Pojdite nazaj in pre mislite. Ne ognja, ne hrane. To Vas morda spametuje. Ob dveh zjutraj pokličejo oba sodnika iz njunega stanovanja. Porotniki so se zedinili, da o-proste enega obtoženca, Barretta, ki takoj izgine v temi. Porotniki nazna nijo tudi sodnikoma svoj prepričanje, da trem zapriseženim pričam ne verjamejo mu besedice. Predrzno, skoro izdajalsko; toda mraz je in oni so zelo lačni in ti dve dejstvi jim jemljeta velik del previdnosti. Naslednji dan je stvar ista. En porotnik, Edward Mor-rogh, j za to, da se oproste vsi obtoženci. Devet za to, da se oprostita dva. Ob šestih toži porotnik Atkins, da ga lomi putika — nenavaden sluča, po prisiljenem postu. Hitro pokličejo dr. Townsenda, ga zaprisežejo in mu po kratkem premišljevanju primerno naroče, naj kratko preišče bolnika, napravi diagnozo, ne govori z njim ali z ostalimi porotniki nobene besede o katerikoli drugi stvari, poroča sodnemu dvoru, ali je življenje v nevarnosti itd. Dr. Tovvnsend gre k utrujenemu in potrtemu gospodu, preišče njegove noge, spozna, da so zelo zatekle — bolnik se ni bil doteknil nobene jedi od jutra prejšnjega dne, ko je pojedel skorjo kruha — se vrne v sodno dvorano in naznani, da je porotnikovo življenje v nevarnosti. Sodnika želita porotnike izpustiti. Zagovornik obtožencev, McCarthy, najbrže poučen od premetenega O'Connella, odločno u-govarja. To je popolnoma protipo-stavno. Nikakor se ne morejo laziti, dokler ne sklenejo tako ali tako. Toda on je seveda usmiljen. Dovolil bi, da porotnikom prinesejo jedi in pijače. Sodni dvor odloči, da je to čisto proti-postavno. Morajo se ali raziti, ali se vdati, da toliko časa gladujejo, dokler se ne zedinijo. Slednjič izpuste po mnogem in utrudljivem pravnem pričkanju porotnike iz oseminštiridesetur-nega zasedanja in odpeljejo obtožence do naslednje obravnave. Toda pazljivi in previdni O'Connell, ki se je nalašč odtegnil tej debati med mlajšim zagovornikom in sodnim dvorom, se jc takoj oprijel tega nepostav-nega postopanja ter zahteval, da se obtoženci izpuste. Ves dan dne 28. oktobra je divjal trojni ogenj med njim, državnim pravilnikom in sodnikom Pennefatherjem; O'Connell je vneto trdil nasproti sodnemu dvoru in državnemu pravdniku, da se porota po zakonu ni mogla postavno raziti, da morajo obtoženci, če se je vendar razšla, biti oproščeni, da se je s prisotnostjo .■zdravnika kršilo načelo stroge porotni-gke odločenosti in da je zato vsa obravnava zgrešena. Ta debata, ki sta jo tedaj objavila "Southern Reporter" in "Commercial Courier", je zelo zanimiva s čisto pravnega stališča. Iz nje jc razvidno, da je bil O'Connell le ljudski govornik in parlamentaren debater, ki je vse pred seboj podiral s hudournikom svoje zabavljajoče zgovornosti, temveč tudi izvrsten, spreten mislec in dober pravnik, ki je pograbil kako zamotano pravno vprašanje in ga ali rešil, ali izrabil proti svojim nasprotnikom. Tako se nuv je posrečilo prisiliti vlado, da je odložila obravnavo o onih treh možeh, ki bi morali že prihodnje jutro priti na vrsto, do bodočega porotnega zasedanja. Ravno preden se je začela ta velika debata, se je dogodil značilen slučaj. Nekega moža, O'Keeffea po imenu, ki se jc drznil, pozabivši na svojo raska-vo suknjo, prikazati se prejšnji večer na stopnicah sodnijskega poslopja, so tianaglo prijeli. Druga golazen se je poskrila pod zemljo, toda tu je bila no va divjačina. Ves omoten in zmeden, jc ubogi mož milo klical: "Zakaj ste me pripeljali semkaj? V tej zadevi so me že prej zaslišali v Donneraileu gospod Hill, major Vokes in drugi uradniki in so me oprostili, laz sem nedolžen kakor sodniki sami in sem po krivici prišel semkaj. Na sc-manji dan sem srečal Dalyja, bil jc živinsko pijan in drugi so ga vrgli iz ša-tora. To je čista resnica. Če imate kaj zoper mene, zakaj me niste prej prijeli? „ . . . , Tedaj je začelo prihajati na dan, da je načelnik policijfe, Keily, odpeljal Heireena, velevažno pričo za Keeffea, za Johna Learyja in za druge obtožence iz urada Keeffejevega zagovornika, gospoda Daltera, odločno obljubivši, da priča gotovo pride na razpravo; nato pa je izginila, da nihče ni vedel kam, in nikjer je ni bilo moči dobiti. Tudi se je pokazalo, da je neki John Shin-nor, ki je bil v zvezi z vlado, spravi! s poti drugo važno pričo za obtožence Daniela Keeffea, ki ga kesneje ravno-tako ni bilo nikjer več videti. Tudi druge malenkosti so prihajale na dan, Astreja torej ni popolnoma slepa. Pen-nefather, očividno pravičen mož, postaja nemiren in je v skrbeh ter strogo graja tako ravnanje; tu gre za človeško življenje; nekdo, ki je sedaj že obsojen na smrt, bi se bil lehko rešil; kaj sta delala zagovornika, da nista med Learyjevo obravnavo niti besedi ce omenila o tem, da so priče izginile? Gospod McCarthy, pozvan, da se opraviči, pripoveduje, da je bila Learyjeva želja, naj se obravnava brez te priče Da, toda Leary je bil gotov svoje nedolžnosti in ni poznal zvitih zakonov. Ena priča več ali manj, si je mislil, to ni velika razlika. Toda Vi poznate postavo, dragi McCarthy, njene pasti in nevarnosti, oni so pa nevedni kmetje. Ni čuda, da so zavpili z usodne klopi: "Izdani smo!" Baron Penne father je očividno jezen. To je ali grda igra, ali velikanska nemarnost. Ponižanemu in skesanemu McCarthyju ukaže, naj sede. Nato se nekoliko o-meči in opravičuje preplašenega zagovornika. Toda jasno je, da ima sam svoje misli o vsej tej zadevi. Naenkrat izjavi Daltera, da je predložil Learyjevima zagovornikoma zapriseženo izpoved priče, ki je pozneje izginila, in da se je nista hotela poslužiti. To je prikazalo stvar zopet v novi luči. Sodnik se vnovič ujezi. Gospod Pi-got prizna, da sta izpoved prebrala, a da se je nista hotela poslužiti, ker sta mislila, da Heireen ne bo navzoč, in ju je v tej misli še bolj potrdil način, na kateri je ta najvažnejša priča izginila iz Dalterovega urada. Tako je ta stvar bila opravljena. Baron Penne-father se nasloni nazaj na svojem sedežu in dolgo misli — misli zlasti na one štiri može, ki bodo črez dva tedna viseli v mrzlem zraku. Keeffea izpuste, psi se umaknejo. Začenja se velika sodna debata in tako se končuje drugo dejanje male drame. Toda zdi se, da sta sodnika nekoliko raztresena, državni pravdnik nekoliko zmeden. Ta mala epizoda je bila začetek strašne zmešnjave, ki se je imela končati s popolnim porazom. VII. POGLAVJE. Astreja se je vrnila. "Tako ne gre več!" Tako je dejal slaven kritik, ko je obglavil nekega pesnika. Tako je dejal državni pravdnik Doherty, ko se mešana porota ni mogla zediniti in jc bilo možno, da mu tri žrtve uidejo. Bilo je popolnoma jasno, da so mešane porote, kakor vse, kar je mešano in polutansko, zanič. To pot bomo poskrbeli, da dobimo čisto kri. Ne smemo se več zmotiti. V četrtek zjutraj sede na obtožni klopi mladi Burke (brat našega polnočnega jezdeca), Shine (čigar brat je že obsojen na smrt), Connors in Murphy. Preberejo se imena porotnikov. Najbolj spoštovani gospodje, veleposestniki in oskrbniki so zaradi svoje vere brezobzirno potisnjeni v kot in izbrani so skrbno sami protestantje. To pot ne bo vratec, da kdo uide. Razen tega pride še v poštev zadoščenje nad porazom tega gromovega sina iz Kerryja, katerega prav gotovo ne more nihče opisati kot moža "z odlično zunanjostjo in odločno plemiškim obnašanjem". Patrick Daly čimdalje bolj napreduje, On hoče svoj delež od sedemsto-dvajset funtov pošteno zaslužiti in dati svojim naročnikom dobro blago. On namerja, kakor sam pravi v svojem izbranem jeziku, "prisegati do roba", lepa podoba, ki jo je menda vzel od vrčka piva. Zvedelo se je sicer že, da je hil Patrick Daly na semnju v Rathclareu tako pijan, da se ni več mogel držati na nogah. Vktj'nb temu je gladko pričal, kaj se je tam godilo: kako so prinesli na dan slavno zarotno listino, da se člani podpišejo, kako je obtoženi Burke bil navzoč kot član odbora iii kako je on, Patrick Daly, takoj po semnju vse to naznanil gospodu Ilillu. To je bilo zelo zadovoljivo. A nato se je pripetil dramatičen slučaj. Sodnik Pennefather namigne O'Connellu, naj pride k njemu. O'Connell pride, sodnik mu pokaže neki popir in obe glavi — sodnikova in odvetnikova s enagneta k nekaj minut trajajočemu posvetovanju. V sodni dvorani vlada tišina. Patrick Daly je tih in malo nemiren. Doherty se ne more domisliti, kaj bi bilo. Slednjič se vrne O'Connell na svoje mesto s popirjem v roki in vstane, ko nehajo Dalyja iz-praševati. "Naslednji dan po semnju ste podrobno popisali sodniji vse, kar se je godilo pod šatorom?" "Da." "Omenili ste tudi ukaze, da se nekatere osebe umore?" "Da." "In imena vseh udeležencev?" "Da." "To je menda Vaš podpis?" "Gotovo." "Nato ste porotnikom pripovedovali vse, kar se je pripetilo v šatoru?" "Če že hočete vse izvedeti, bom povedal. Tale Murphy je dejal, da je še več slabih ljudi v deželi, ki bi zaslužili, da se jih ubije; da bi bilo treba ubiti tudi majorja Maxwella in gospoda Batwella. Gospod Daniel Clanchy, j erekel, bo dal sto funtov tistemu, ki ubije Maxwella, in dvesto tistemu, ki ubije obadva." O'Connell je prebral prejšnjo Daly-jevo izpoved — popir, ki mu ga je bil izročil baron Pennefather. Tu ni bilo nobene besede o ukazu, naj se kdo u-bije, in o drugih podrobnostih, katere je ravnokar bila prisegla ta izvrstna priča. Njegov stričnik Owen stopi k mizi. Patrick je prisegel, da Owen ni bil z njim v šatoru. Owen prisega, da je bil. To vendar ne gre, da bi Patrick sam spravil ves denar. Moral je "prisegati do roba". Tudi on je bil seveda tam in zna vse ravnotako gladko in celo še slikoviteje popisovati kot "stričnik Pat". Njegova vnema in zgovornost je čudovita. Toda kakor marsikoga v življenju, tako sta tudi njega vnema in zgovornost zapeljali. V mnogih podrobnostih nasprotuje "stri-čniku Patu", zato ga odločno zapode od mize. To pot nagovori baron Pennefather porotnike v resnem dolgem govoru, naj natančno ohranijo tehtnico Astre-je v ravnotežju, namesto da vržejo vanjo meč pravice, kličoč obtožencem "Vae vietis — Gorje premaganim!" Porotniki, dasi sami protestantje, ne zapuste svojih klopi, temveč hitro o-proste obtožence s sklepom: niso krivi. Vsi v dvorani so se oddehnili in sodnik Pennefather se je naslonil preko klopi ter zašepetal gospodu Benet-tu, namestniku državnega pravdnika: George, ne bi Vas več rad videl tukaj!" Drugi dan naznani premagani državni pravdnik, "da so njegovi veleučeni prijatelji in on sam sklenili, da za sedaj ne nadaljujejo več obravnav in da ostale obtožence, o katerih se še ni preiskavalo, proti poroštvu izpuste." Kmalu nato so izpremenili smrtno obsodbo prve skupine obtožencev v dosmrtno ječo, dasi so bili obsojeni na podlagi istih pričevanj, katera je tretja porota tako odločno zavrgla. Vendar so jim to kazen kmalu po nastopu znižali in njihovi otroci in otrok otroci žive še dandanes v Doneraileu. Dvoboj med državnim pravdnikom in O'Connellom pa se ni tukaj končal. Pri prihodnjem zasedanju državnega zbora je O'Connell predlagal, naj se preberejo zaprisežene izjave Patricka Dalyja in opombe, ki sta si jih sodnika napisala med obravnavo. Do tedaj ni bila navada zahtevati, naj se pokažejo opombe sodnikov, toda O'Connell je utemeljeval važnost tega slučaja in je pri tem delal poklone pravičnosti, po-Strežljivosti in poštenosti barona Pen-nefatherja ter obenem odločno graja! mlajšega sodnika. Toda glavni namen tega predloga je razvidno bil obtožiti državnega pravdnika, ker se je tako jasnimi nasprotji v rokah, kot so obstojala med prvotno izpovedjo Dalyjevo in njegovim kesnejšim pričanjem, vneto trudil izposlovati obsod-boobtožencev in ker je zamolčal ta dejstva v svojem nagovoru na porotnike. Debata jc vzbudila obširno vprašanje, ali more odvetnik, ki ima na-ravnostne ali nenaravnostne dokaze o nedolžnosti kakega obtoženca, po svoji vesti in poštenju te dokaze prezreti ter na porotnike vplivati, da izrečejo obsodbo. Debata je bila načelno izredno zanimiva. O'Connellov govor je bil značilen po svoji čudoviti zmernosti, dejstvo, vsled katerega je moral prenesti marsikatero zbadljivo opazko od ministrske strani zbornice. Državni pravdnik jc odgovarjal zelo medlo in je prešel na politično polje ter navajal nasproti prisiljeni O'Connellovi zmernosti v zbornici njegove govore pri slavnostnih in na ljudskih shodih. Mallowski poslanec, C. O. Dcnham Norreys, jc podpiral O'Connella v sijajnem, prepričevalnem govoru, v katerem jc poudarjal, da se vse suče krog tega, ali je imel državni pravdnik pri seli teh obravnavah iste izpovedi prič, na podlagi katerih je sodnik Pennefather dosegel oprostitev obtožencev. Gospod North jc branil državnega pravdnika in napadal O'Connella v strahoviti deklamaciji. Tako je debata divjala med vso sejo, dokler ni množica glasov na ministrski strani premagala ccle opozicije; O'Connellov predlog je bil odklonjen z večino o-seminpetdesetih glasov. Tako je prišla doneraileska zarota v zgodovino, a je danes le še ime, ki za ljudstvo nič več nc pomeni. Ime državnega pravdnika je tako pozabljeno, da bi ga ne bil nikdar slišal, če bi mi ne bilo zazvenelo iz predalov zgodovine, ki sem jih odprl. Toda če je kdo na zemlji nesmrten, je gotovo veliki odvetnik, ki se jc takoj v prvih letih svojega nenavadnega javnega življenja pričel boriti za pravice ljud stva in jih jt branil cesto z nevarnostjo lastne izgube v poklicu, za katerega se je bil odločil, in nekoliko-krat z nevarnostjo lastnega življenja. In med vsemi političnimi in sodnimi zmagami svojega življenja ni smatral, (Nadaljevanje na 7. strani.) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah,' četrtkih in sobotah 2—S in 7—8; ob nedeljah 10,—12. JOHN N. W. Phone 348 SlEFANlCH :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlog ter pošilja denar na vse dele rret*. Kapital in preostanek |300,000.06 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. II. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101, JOLIET, ILL Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. jy^j £ 1 Oscar J. Stephen s Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča K v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- _ sko stroko spadajoča pisanja. S _ S -S Govori nemško in angleško. ^ TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. John Grabeljr ...G-ostilničar... 999 Točim vedno sveže pivo, fino M -fornijsko vino, dobro žganje in tri' najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki prem' TELEFON 7612. i re Pot Taj Zaj Bla 1012 N. Broadway JOLIET. Garnsey, Wood & Lenflfli ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, p Mi hočemo tvoj denfl ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo t* lej postregli z najnižjimi tržnimi * nami. Mi imamo v zalogi vsakovf* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehk' j trdi les, lath, cederne stebre, d šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines o^ blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi bomo zadovoljili in ti prihranili de*"1 W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na vog1 DES PLAINES I NCLINTON S?1 Vs Metropolitan Drug Stori N. Chicago * Jackso« Sti. Slovanska lekari + JOHNSQNOVI 4 "BELLADONNA" OBLlf REVMATEMU HROMOSTI BOLESTI r KCUOJ BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALOH PROTTNU OTRPLOST! MtSaC SLABOTNE« KR0O slabostih , Clemch PLJUČNIH K PRSNIH KtS* HRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OFRSI PREHLMBUU BOLESTIH . LBDJV BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KA&JU ummm^mmmmmmm^ IZGUBAJOKUSA jfi ^^Iraf K«aj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi- I ] |U mo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava I ; i j sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne 1 • |I'J ; opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako iTM BI IN Mili okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano TR1NERS ELIXIR. b BITTER-W1HE TmNEMVO horke viko "•"-^Kd b/ JOSEPH TRJNER SAsKUnd Ave. HlCACO, ILL Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo. Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih: nemirnosti po jedi, zabasanosti, kislini in grenkobi v ustih, riganju ali metanjem, napetosti ali driski. Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja. DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR- Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj-Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper kašelj, pljučno bolezen, liripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali S0c. Po pošti 35 ali 6Qc. JOSEPH TRINER, IZPELO VATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Met Steal Die Use Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri meni ae dobe pa ten tiru mi in garantirana sleUefia zdravila: za rast in proti spadan-ui ženskih in moikili la«, kakor tudi z* ra*l, W0-fekih brk in brade; za revmatlzem kostibolj ali trganje v noeah, roliah in križu, za rane, opekline, bule, ture ill kraste, itd. Kateri bi rabil I mola zdravila bez uspeha, grrantiram 1500. Pišite takol po cenik. "Koledar" in žepna knjiga 0(1 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere 1'oSljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. iMIGMETcfliMli C 106 Lougliran Bldg. ) / Cass and Chicago Sts. JOLIET J Pcsojnje denar na zemljišča Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent t Both Phones 500. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJI IN SMODKI. [ Slovenako Katoliško Samostojno Pod. Društvo [ Marije gPl Vnebovzete \ I; (S. C. M. B. Society of ^^L^Jw St. Mary's Assumption) ^ i Ustanovljeno 15, avgusta 1909 ^KAJjl^^ Organizirano 2. aprila 1910 PITTSBURGH,____PENNSYLVANIA. » GLAVNI ODBOR: i 1 redsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:____MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. , Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. c Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. 1 Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. * -- r NADZORNI ODBOR: J Jesep'n Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Sutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. , Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. , ___ ( i POROTNI ODBOR: ji Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. 1 Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. -- i Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. , Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. i ^sa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." jfi s S ifi S Učite svojo deco slovensko S S - !fi S . ffi I moliti in citati « S ~~ ~ Sfi s iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje S I KATEKIZEM i s m te ij| KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. ^ $ iS Stane s poštnino vred samo 25c J ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. £ $ __ ____. _______________ m * " .......... » ® Pišite ponj na: ^ | Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois | Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1,41 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS |LJUDSKA BANKA j Vložite svoj de- | nar m obresti v I ffilfi I m iajvefjo in naj- I 11111, i it' Jltl banko ^ kil 1 Hranilnica »VaiiSc« mmi^C* in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar.' Pod' vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 w m*mm^*mmm**»ammmBmMmMm**Bam»»arMmmM*mM*mMmmm*mMimmMmBMMmaBmmMrmmBmmiBmmmmmr*t k f\ -STRANI OBSEGA- 4j(JVeliki Slovensko-Angleški Tolmač . prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih »'ovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI-*ELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgo-Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan *? n*jve{je8a Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. Sobe v najem in Lunch Room. "DOLINA KRVI". (Nadaljevanje s 6. strani.) kakor vidim, rešitve doneraileskih kme tov in delavcev za najmanjšo; tej zadevi se je, kakor je sam dejal v državni zbornici, posvetil z vsem srcem in vso dušo. Med mnogimi dogodki, k> jih je rad pripovedoval iz svojega življenja, polnega raznovrstnih dramatičnih epizod, se je, kakor vidim, s posebnim veseljem mudil pri spominu na ono znamenito nočno pot skozi gore in ob jezerih svoje rojstne grofije in se izredno živo spominjal strašnega nasprotja med lepoto in veličastnostjo narave, ki jo je opažal ono jutro na hribih in v dolini in v reki, ter med "lopovstvom irske sodne dvorane". Kmetje so se vrnili na svoje domove, ki so mislili, da jih ne bodo nikoli več videli. Zopet so sedeli ob svojih ognjiščih, ki so mislili, da so zanje na večno ugasnila. Polagoma je postajalo razmerje med ljudstvom in ta-mošnjo gospodo prijaznejše. Res plemeniti način, s katerim so se mnogi porotniki vkljub nevarnosti, da jih zato njihovi stanovski tovariši izključijo iz svoje družbe, uprli proti temu spačku pravosodne oblasti, je omehčal srce ljudstva in je odpravil tisto nesrečno sovraštvo, ki so ga bile ustvarile politične razmere. Previdnost je 1 zelo natančno odvagala lahko irsko t naravo. Zaniha se, kakor hitro se je j. dotaknete. Medtem ko se težje nara-' ve počasi dvigajo ali padajo, kakor £ deluje nanje teža ali pritisk okoliščin, j. poskoči keltski temperament že pod j težo peresa in v naglih in nepričako- j vanih izpremembah se vrsti mračna } i pobitost ali neugonobljiva veselost, ^ ■ razbojniška upornost ali več kot po- t ' daniška zvestoba. c " Med temi važnimi obravnavami na t i primer je smatral O'Connell za svojo l i dolžnost, da odkloni nekega prote- { j stantskega porotnika. Pripovedovali so ; . namreč, da je po obsodbah prve ob- j ! ravnave rekel, da bi bilo treba posta- , ' viti na vsakem razpotju v grofiji po { i ene vislice. Med ljudstvom se je dvi- j I gnil vihar ogorčenja zaradi te sirove, . brezvestne izjave. Pa glej! Neka pri- , ! ča je trdili, da so bile te besede rab-a ljene v popolnoma drugačnem zmislu, i da so obsojale način vladinega ravna-5 nja in da so bile izrečene ljudstvu v j prid. "Če pojde ta stvar tako naprej," = je rekel, "tedaj naj le postavijo na vsa-] kem razpotju v grofiji po ene vislice." ' Zdaj je stvar popolnoma drugačna, i Irska jeza je izginila in izhlapela v j oblak kadila krog priljubljenega urad-g nika. Tako se je v teh žalostnih zimskih dneh izpremenil velik del sploš-™ nega ogorčenja v plemenitejše, boljše ni čuvstvo ali pa se je samo obrnil proti R vrsti ljudi, ki so bili na Irskem vedno Kj predmet posebnega zaničevanja—proti _ ovadnikont. Tu, tu ni mogoče odne-" hati ali odpustiti. Strašni madež preiti haja od roda do roda; njihovi otroci fi in otrok otroci so izgnanci, s katerimi nihče rad ne občuje in s katerimi je _ vsaka zveza, zlasti zakonska, i dajal-ska in onečaščujoča. Zato je moral ki vsak izmed teh sovražnih ljudi zapu-je stiti deželo in celo v tujini izpremeniti jn svoje ime. Še dandanes nečejo stari ljudje govoriti o njih, razen šepetaje, T" in šele potem, ko so se skrbno ozrli naokrog, da vidijo, ali kdo posluša razen prijatelja. Gospoda pa, proti kateri je bila baje zarota naperjena, je o-stala v grofiji, od ljudstva cenjena in spoštovana, ter je mirno umirala v svojih posteljah. Zadnja sled spomina na to dramo je izginila, ko se je pojavila grozna prikazen lakote. Ka-(g kor beremo, da se zberejo ob nenadnih potopih v ameriških peščenih prerijah — najbolj sovražne zveri na enem s^mem varnem mestu, da uidejo pogubi, in J da pozabljajo tedaj v skupnem nagonu S ohranjenja na svoje naravno nasprot-5 stvo, tako so pod strašnim bičem o-j seminštiridesetega in devetinštiridese-$ tega leta izginila vsa nižja čuvstva sta-J nu in plemena in v skupni nevarnosti ^ $ sc je pozabilo na vse razen na skupno 5 rešitev. To je bil novi rodovnik — ^ i žal, da ga je tako često prekinila ne- ^ J pristna zgodovinska rodovina, ki smo ^ t jo zgoraj omenili — pravičnost je ro-J dila zaupljivost; zaupljivost je rodila S strpnost; strpnost je rodila medseboj- ^ S no umevanje; medsebojno umevanje ( J je rodilo ljubezen; ljubezen je rodila . S edinost, katere si vsi želimo. J In sedaj zapremo predale zgodovine ] ; ter stopimo v vrtove tradicije in ro- j J mantike. VIII. POGLAVJE. i Izgubljenca. 1 5 Glenanaar, Dolina krvi, je nizka za-§ sekal, ki se razteza naravnost od seve- , S ra proti jugu med nizkimi obronki go- 1 J rovja, katero deli Cork in Limerick. S Meja, ki je ločila ti dve grofiji in rav- ] Jj| no tako škofiji Cloyne in Limerick ter župniji Ardpatrick in Doneraile, je šla = ob zgornjem delu doline. Blizu ob tej ik meji na južni strani je stalo gospodarstvo Edmonda Connorsa, enega izmed tistih mož, ki so bili izpuščeni pri drugi obravnavi o doneraileski zaroti, katero smo že popisali. Njegovo posestvo je ležalo na pobočju doline, naravnost proti jugu. Raztezalo se je preko vsega pobočja; spodaj je segalo do potoka, ki je bil celo poleti vedno vodnat in ki se je pozimi izpreminjal v divji, jezen hudournik. Svoje ime Avon, ali kakor se izgovarja, Owna-naar, je dobil od iste strahovite bitke, po kateri se je nazvala tudi dolina. Hiša, dolgo, nizko poslopje, pokrito s ' trsjem, je bila obrnjena proti jugu. Dasi zelo oddaljena od vasi ali mesta c je bila cela pokrajina — gospodarska 1 poslopja, polje, potok — tako lepa in r slikovita, kot jo je samo na Irskem c mogoče najti. Edmond Connors, go- i SRodar, je bil, kakor smo že povedali, i Mož Herkulove moči, širokoplečat, s 1 krepkimi prsi in močnimi udi. Toda £ treba je bilo samo pogledati v ta mir- j ni, jasni obraz in te krotke, plave oči, c ki so zrle s polsočutnim polskrbnim 1 leskom, če ste hoteli spoznati, da bi i Edmond Connors, kakor je nekoč ne- 1 kdo rekel, "niti otroku ne mogel kaj j hudega prizadeti". On je bil v resnici krasen tip odličnega kmetskega zaro- < da, ki sedaj, žalibog, pod modernimi vplivi počasi gine v deželi. Vsi so bili j velikani, lepo razviti, krepko vzrastli. < Malokdaj so jedli mesa. Celo na Božič i in Veliko noč je to bilo potrata. Njihova hrana je bila preprosta in asce-tična — moka, mleko in krompir. To- i da njihova vedna izpostavljenost vsem : vremenskim nezgodam, dalje vztrajno . delo in železno telo, ki so ga podedovali od svojih pradedov in ga ohranili s čistostjo in zmernostjo svojega živ- . ljenja, je bilo bolj sposobno ustvariti trden, železen rod kot slabotna sredstva, ki jih nudi civilizacija. O takih možeh in njihovih pradedih je v obupu pisal Edmund Spenser, besni pre-ganjavec irski, kraljici Elizabeti, da so poizkusi, tako ljudstvo uničiti ali za-treti, popolnoma brezuspešni. Kajti bili so tako drzni, tako brez strahu pred smrtjo, pred napori in ranami, da celo Elizabetini in Cromwellovi raz-' bojniki niso uspeli uničiti to, kar je ' Previdnost očividno sklenila vzdržati in ohraniti. Na te močne kmete tudi 1 moderno mučenje in trpinčenje ni nič ' vplivalo. Imeli so svoje preizkušnje, toda oklepali so se tako brezpogojno svojih verskih načel, ki so bila tudi 1 njihova filozofija, da so prenašali vse } udarce usode, bolezen in smrt z naj- ■ globjq in najmirnejšo ravnodušnostjo. 3 Nekolikokrat so morda v svojem dol- ■ gem, delavnem življenju vzplamteli v - nepričakovanem plamenu jeze in tedaj 5 gorje onemu, ki je šel preko njihove ■ poti; a to je kmalu zadušila pekoča vest in nadaljeval se je stari, mirni, po- " trpežljivi način življenja. Res je mo-ral človeka geniti pogled teh krotkih velikanov z jasnimi modrimi očmi, v katerin se je pod močnimi, košatimi obrvnii skrival prepad skrbi, in način, kako potrpežljivo so prenašali nezgode življenja in kako mirno so se ukla-njali najbrezobzirnejšim muham usode. Njihove ravnodušnosti bi ne mogli vznemiriti. Pripovedujte jim o najčudovitejših in najstrašnejših ruffceh in oni jih bodo sprejeli brez presenečenja ali razburjenja. Nad njimi bi moral dramatik obupati, ker bi jih ne mogel niti začuditi, niti navdušiti. Spati, .vs.ja.tJ, delati, moliti,..umreti — to je bil program njihovega življenja. Čuditi se, občudovati, razburjati se, navduševati — skrivnosti tth reči niso poznali. Vse je odredila najvišja volja in mi smo njene stvari — to je vse! Kdo se ne spominja njihovih močnih, raskavih sukenj, sivih ali rjavih telov-1 nikov in kratkih hlač, grobih, doma „ ; spletenih nogavic in močnih črevljev— n ' vse ustvarjeno, kakor oni sami, za tež- i; ' ko delo in divje, viharno vreme! No- r » ben Wordsworth še ni pel slave tem 1 irskim kmetom, toda tudi to se bo še r 1 zgodilo spričo duševnega napredka, ki i " ga ravno sedaj opažamo. s Stari Edmond Connors se je po ob- 1 1 ravnavi in po srečni rešitvi pred stra- 1 k šno smrtjo še bolj navadil samevati 1 kot je bil prej njegov običaj. Vedno e samotno zamišljen je začel često hodi- ' ti na gore. Večkrat so ga videli sede- • 1 čega na nizki ograji mostu, ki je vodil I preko hudournika, večkrat tudi na ve- II likem kamnu globoko doli v brezdnu, ; n katero je obiskovalo samo solnce in 11 mesec in zvezde, in nekolikokrat so opazili, kako se njegova velika postava odbija od zimskega neba, ko je klečal in molil na kateri izmed velikan-" skih skal na vrhu hribov, ki so zrli tja 1 doli po dolini Limericka. Nihče ni 3 vedel, kaj je premišljeval, ker je bil kakor vsi njegovi stanovski tovariši molčeč mož in je redko izpregovoril 3 komaj kako besedico. Ti>to leto je nekaj dni pred Božičem padlo veliko snega, in ker je ostalo mrzlo, se ni začel kot navadno tajati, temveč jc mraz združil posamezne sne t žinke in jih črezinčrez p6kril s svojo j trdo, a blestečo skorjo. Vsa pokrajina je bila pokrita s to belo, čisto odejo, razen tam, kjer si je reka, sedaj počrnela vsled nasprotja s poljano, delala svojo mrzlo, temno pot med globinami, ki si jih je sama izkopala v mehkem peščencu hribov. Vendar pogled na žalostno, pusto pokrajino ni ostrašil Edmonda Connorsa, da bi ne bil šel, kot vsak dan do sedaj, na gore. Njegovi močni golenjaki in črevlji so kljubovali mokroti zasneženega vres-' ja. Stopal je naprej skozi blatno moč-i virje in preko mokrih polj in se le zdajpazdaj ustavil ter pogledal navzdol ■ po beli, ravni planjavi, ki se je razpro-I stirala v svoji srebrni enoličnosti tako • daleč, da se jc dotikala obzorja in se • grezala vanj. Nekega večera, ravno ko se je zače- - lo mračiti krog četrte ure in je zrak : postajal znatno hladnejši, se je vračal > proti domu. Pot ga je vodila preko ) malega mostu nad borovimi nasadi ob 1 glavni cesti. Ko se mu jc približal, i je zagledal v somraku neko ženo z o- - trokom v naročju, sedečo na nizki o-, graji. Njegove stopinje so bile v meh- - kem snegu tako tihe, da ona ni zapa-s žila njegovega prihoda, dokler se ji ni i. popolnoma približal, nato pa se je zbu- dila iz svojih sanj in vprla oči vanj. Bila je še zelo mlada in le otrok v naročju je pričal, da je že omožena. Njen obraz je bil jako lep, če bi ne bil otrpel kakor pergament. Dvoje velikih, črnih oči je strmelo iz bledega obličja kakor v strahu pred neko nedoločeno, sedaj še neostvarjeno bolečino, ki jo je strašila s svojo senco. Ko je zagledala veliko, visoko postavo ob sebi, je hitro pogrgabila svojo črno ogrinjalko in si pokrila glavo ter se obrnila proč. Ko je stari mož to videl, je mislil, da je dojila otroka in da se je obrnila iz sramežljivosti, in se ji je približal ter dejal dobrohotno: "Bog Vas varuj, dobra žena! Danes je gotovo premrzel večer, da bi človek ostajal zunaj, in mrzel prostor ste si izbrali za počitek." Žena ni odgovorila. "Nocoj bi si morali, uboga žena," je nadaljeval starec ljubeznivo, "poiskati prenočišča, če ne zase, pa vsaj za svojega majhnega otroka." Žena je dalje molčala in se ni obrnila. On je začel brskati po žepu in je vzel srebrnjak. i "Nate, uboga žena," je rekel in ji . ponudil denar. "Nimam veliko, pa Go-i spod je bil dober z menoj in mi mo- - ramo biti dobri z vsako ubogo stvarjo, . ki je česa potrebna." > Ona je z jezno kretnjo sunila njego- - vo roko preč; dvignila se je v vsej i svoji veličini in pogledala starca z žgo-l čimi očmi. i "Edmond Connors", je dejala, "jaz - Vas poznam, a Vi mene ne poznate, s Toda pojdite po svojih potih in pusti- Wo i te meni moja. Slednjič bo bolje za ___ i Vas." č "Saj nisem mislil tako hudo," je od- ^ ., govoril Connors ponižno. "Menil sem, ] 3 da bi bil umor videti Vas in Vaše ma-i lo dete na cesti v taki noči, kot je e nocoj, in ničesar ne reči." "Zakaj govorite meni o umoru? Ali >. nimate sami umora na vesti? In ali se - ne ziblje vrv za Vas še sedaj?" v "Jaz nimam niti umora, niti kakega j drugega hudodelstva na vesti," je od-e voril krotko, "dasi Bog ve, da sem do-a sti velik grešnik. Vi niste popolno-i- ma pri zavesti, uboga žena, in ne ve-)- ste, kaj govorite." h "Da bi vsaj bilo tako, Edmond Con- L-v nors," j^,dejala. "Ko bi mi vsaj Bog mm m dal, da to noč popolnoma zblaznim. , Tedaj bi lehko storila, kar sem hotela - storiti, ko mi je Bog ali zlodej Vas na - pot poslal." "Ne vem, kaj mislite," je rekel sta- - rec, sedaj zelo preplašen, "toda če ste i mislili kaj hudega storiti sebi ali svo-l jemu otroku, tedaj naj Vas obvaruje - Bog in njegova blažena in sveta Mati. i To je gotovo zadnje." e "Ali bi ne bilo bolje zame, da umr- - jem in me zagrebejo," je rekla neko- e liko mirneje, "kakor da me preganjajo £ i- od hiše do hiše, od župnije do župnije, Uk da mi vsakdo zaloputava vrata pred nosom in me kletev spremlja na cesti?' j"; "To je čudno," je dejal starec, "saj imate vendar poročni prstan na roki JJJ kakor vsaka druga?" "Da," je odgovorila. "Ravno to je moje gorje in nesreča. Bila bi sreč- ^ na žena, ko bi mogla zlomiti ta prstan = in skriti kosce kam, kjer bi jih ne bilo q moči najti." i i "Vsaj na svojega otroka bi morali : misliti, ki Vam ga je Bog dal," je rekel i in pomilovalno, opazoval plave-oči, ki so strmele vanj iz bednega, lačnega o-1 trokovega obraza. "In če sami sebi j , ne morete pomagati ali če mislite kaj I ; prizadeti temu —" j "Na kaj bi mislila?'' je vprašala iz- ( zivajoče. "Če imate Vi umor na vesti, Edmond Connors, to »še ni razlog, da I 1 bi tega tudi mene sumničili." , "Vidim, uboga žena," je dejal sta-1 i rec počasi odhajajoč, "da niste iz tega I kraja, dasi poznate moje ime. Nihče . 0 v tej župniji bi ne govoril tako kot ste -i Vi. In," je pristavil grozeče, "bi tudi I( I ne bilo dobro zanj, če bi." Zdelo se je, da so te besede vzbudile v nesrečni ženi neko skrito čuvstvo, kajti po kratkem premisleku je zaklicala za njim: "Odpustite mi trde besede, ki sem j jih ravnokar govorila proti Vam. Niste jih zaslužili in nihče ne ve tega j , bolje od mene. Če bi smela vse po-, vedati, kar povedati želim, bi bili z Vasni, Edmond Connors, pri prihodnji | obravnavi hitro gotovi. Toda moja I ] \ usta so zaprta. A le zaradi te male stvarice, moje Anice, ki mi je edina vez na zemljo, bo kmalu morje med menoj in Vašimi znanci. Mislim,) da Vas je Bog poslal to mrzlo temno noč, da rešite mojo dušo pekla. Kajti umor, Edmond Connors, ki sem ga o-čitala Vam — to je bila laž — bi imela kmalu sama na duši." , (Dalje prih.) Srečen mož. "Tvoja soproga igra ves dan na gla-1 sovir in še povrh presneto slabo!" "E, kaj te to briga! Naj igra, mi vsaj kosila ne kuha!" NAZNANILO. Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil iz svoje gostilne na 209 Indiana St. v svojo gostilno na 1134 N. HICKORY STREET , (vogal Ross St.) , kjer me lahko vsak čas najdete in ■ vam vsak čas postrežem istotako do-• bro, kakor na prejšnjem prostoru. ; JotLin. Fetrio, ; gostilničar - 1134 N. Hickory St. Joliet, 111. »S m m m m SLOŽNA SOSEDA. Prav za prav je to dogodbica, kako je rešil divji petelin krčmarja Poljanca bele žene smrti. Vsled slabega in malomarnega gospodarstva so prišli — razun dveh vsi posestniki pogorske občine Zape čica na boben. Posestnik grajščine Kožarje je pokupil posestva in jih po sadil z borovjem in smerečjem, tako da je bila malone vsa občina šuma Ostala sta le še dva siromašna kmeti ča, ki sta se kot edina soseda seveda podpirala, kolikor je bilo pač v nju nih slabih močeh. Pa tudi nagajala sta si prav rada. Seveda zadnje bolj radi kratkočasja in, no, ker sta se imela zelo rada. Edina njuna napaka je bila, da sta skušala drug drugega pri gospodarju grajščine Kožarje spraviti v slab glas, da bi si na ta način ohra nila dovoljenje, pobirati po šumah ste Ije za živino in dračje za kurjavo. Ker sta pa tudi ta dva imela po deželanski navadi priimek, so ju zvali svoje dni sosedje kar na kratko: Sprednji in Zadnji. In tako se je zgodilo nekoč, da je rekel Zadnji Sprednjemu: "Veš, Sprednji, grajščak nam doka zuje vedno svojo naklonjenost. Spodobilo bi se torej, da mu tudi midva napraviva od časa do časa kakšno veselje. Prav posebno se mu dopade če pride tako-le med dvanajsto in edno uro po noči kdo na dvorišče grajščine in na vse grlo zapoje: "Gori, gori — v peči se kadi, V cerkvi že polnoč brni!" To pa radi tega, ker grajščak nima nočnega čuvaja, a vse eno sliši, da drugi čuvajo nad njegovim imetjem. Prihodnji teden, ko me preneha boleti noga, pojdem sam in storim tako!" Nekoč je bil Sprednji ravno tako, morda tudi še bolj zvit, kot Zadnji. Tedaj se je pa zgodilo nekega dne, ko je popravljal streho, da se mu je iz-poddrsnilo. Padel je bil v globočino in priletel najprej s trdo glavo in še trša tla pokrita s slamo, a koncem konca — od tistega časa je postal Sprednji zelo zgovoren in silno zaupljiv, posebno proti sosedu Zadnjemu Ko je bil premislil besede Zadnjega, je dejal sam pri sebi: "Čakaj, Zadnji, ti se hočeš prikupiti grajščaku še le prihodnji teden, a jaz te bom prehitel." Že v sledeči noči je stal na dvorišču kozarske grajščine in kričal na vse pretege: "Go—ori, go—ori—" In že v prihodnjem trenutku so se odprla okna in vrata na stežaj in grajščak je vprašal raz okna svoje spalnice: "Kje pa gori?" "—v peči se kadi, v cerkvi polnoč' brni!" "Kdo se pa dere tu spodaj?" "Jaz, Vaša milost, Sprednji." "Naženite pijanca!" je ukazal grajščak hlapcem, ki so bili prihiteli od vseh strani z lestvami in mogočnimi korci. Tedaj je pa spoznal Sprednji, da so zdravi podplati in gibčna kolena najboljši del človeka, in vesel je bil, da se je konečno rešil preprijaznih — hlapcev. Sosedu ni Sprednji o celem nočnem dogodku ničesar povedal, spoznal pa je nagajivost Zadnjega in se zarotil, da mu vrne milo za drago. Nekega dne je stopil tja gori k Zadnjemu, ga potegnil v skriven in varen kotiček in vzel izpod plašča puško ter dejal: "Prijatelj, to bi bilo nekaj za te. Vidiš, tu imam puško, a spretnosti za streljanje mi manjka. Kakor imaš ti protin v nogah, tako ga imam jaz v rokah in ni mi mogoče mirno pomeriti. Tam zgoraj v borovju je divji petelin in vsako jutro ga lahko slišiš peti. Krasen tič ti je to. Pa slep mora biti, popolnoma slep. Vedno frfota od drevesa do drevesa ter se zaletava z glavo v debla, a nikoli ne odleti. Lahko ga bo vstreliti, a lovcem ga ne privoščim. Krivec si boš lahko prodal in marsikakšen polič si ga boš za dobljeni denar lahko privoščil." Zadnji je pa bil zelo tankovesten, posebno še, ker se je bal zlih posledic. In zato je dejal: Naslednje jutro, ko je šepal v gozd po les, je res slišal petelina peti, tedaj ,si je pa mislil: "Hm, lepo bi že bilo! In kdo bi mogel zvedeti za to? Lovec je sedaj vedno na oni strani v Goličavi in ne ve, da je tu kdo na preži." Tretje jutro je vstal še preje, šel v gozd in — vstrelil petelina. A predno je padel petelin na zemljo, stala sta pred Zadnjim dva lovca, ga prijela in odvedla v Žabje k sodniji. "Povejta mi," je dejal spotoma Zadnji svojima spremljevalcema, "kaj sta morda vohala, da sem bil v borovju na preži?" "To pač ne. A zahvali se svojemu sosedu," mu je odgovoril eden lovcev škodoželjno. Tedaj je pa rekel Zadnji sam sebi: "Oj ti Judež! Če bi bilo morda res, da si me izdal ti! Če bi bilo res! Zagodel bi ti tak ples, da bi si ga zapomnil vse žive dni!" šest tednov je dobil Zadnji radi petelina. Razjezil se je nad to krivičnostjo in zavpil: "Ali je to pravica? Mene obsodite S radi ušivega petelina na šest tednov in moj sosed Sprednji, ki je ustrelil jelena, je še vedno prost!" Lovca, ki sta slišala te besede, sta i !fi se jeze prijela za tanke svoje trebuhe in malo da ne popokala. Šla sta tja gori v gore, koder je stanoval Sprednji in že naslednjega dne sta stala moža postave in v njuni sredini Sprednji, zopet pred sodnikom. Le-ta je pa dal privesti tudi Zadnjega in ga pustil postaviti tako, da sta si gledala s Sprednjim oko v oko. "Kdo si upa trditi, da sem ustrelil jelena?" je vprašal Sprednji v tihi na-deji, da ga ni nihče pri tem videl. "Ta-le," dejal je sodnik in pokazal na Zadnjega. "Ta-le?" je odvrnil zateglo Sprednji. "Ta-le ne more ničesar povedati, prav ničesar, ker ni nič slišal in nič videl. Ni ga bilo zraven." "Kje pa je bil?" je nato naglo vprašal sodnik. "Pri Mlinarjevem Tonetu je izpraznil tisto noč kašto." "Kdo to pravi?" se je razburil Zadnji. "Jaz," je odgovoril Sprednji in se moško postavil pred soseda. "Ti?! — Ti glej raje, da boš vrnil Zabrekarju ukradene srebrnjake in ne toži poštene ljudi, ali veš!" "Poštene ljudi? Ne bodi smešen, sosed! Ali so ljudje, ki po noči zažgo svoje kozolce, da dobijo zavarovalnino, morda poštenjaki?" Na koga pa cikaš?" Na te!" Hvala lepa! Povej, sosed, zakaj pa ti ne požgeš svojega kozolca? Kaj ne, zato ker je dobro — skrivališče za tihotapce, česar pa žena ne trpi, da bi se godilo v hiši. Kaj ne?" "No, tebi seveda tvoja žena dovoljuje še vse kaj drugega. Pa tudi sama dobro ve, zakaj." "In ti boš tudi vedel, ti grdoba. Sedaj tvoje punčare vsaj niso v stanu po-davjati svojo nezakonsko otročad." "Kdo je podavil?" "Ti ne! Ti seveda nimaš časa, daviti otroke, ti moraš v ponočnih urah za cesto prežati na samotne popotnike, da jim izpihneš življenje, razumeš?" "Pazi na svoj jezik, da si ga preveč ne obrabiš! In pa, brez tvoje pomoči bi bil še malokomu izpihnil življenje. Ti si začel v oni kresni noči, veš, ko si zabodel onega mešetarja —" Zabodel, seveda zabodel! Pa kako bi ga bil, da ga nisi ti držal, neumnež, neumni." Tako sta si očitala soseda svoje grehe v mirnem, polahnem govoru, kot bi bila kje na samem, in pri tem sta popolnoma pozabila, da ju posluša — sodnik. Sodnik pa je sledil njunemu govoru tiho in pazno in ko sta se zavedala soseda svojih besed in skušala dati ravno povedanemu drugo lice, je bilo prepozno. "Ta dva ne spadata tu sem! Vkle-nite ju v verige, kajti zrela sta za vislice!", je dejal sodnik. In tako se je zgodilo. Tiste dni pa še je bavila porota s krčmarjem Poljancem, češ, da je za svojim hlevom zaklal — mešetarja! Poljanec je skušal dokazati svojo nedolžnost, a se je vedno bolj zapletal v protislovja in videti je bilo, da bo obsojen na smrt. Takorekoč v zadnji minuti so pripeljali uklenjena soseda, Sprednjega in Zadnjega, ki sta v slepi svoji jezi prišla od ustreljenega divjega petelina do — zabodenega mešetarja. Nedolžnost krčmarja Poljanca je bila jasna kot beli dan in še tisto uro se je vrnil svoboden na svoj dom. Zadnjemu so odpustili divjega petelina in tudi Sprednjemu jelena. Ravno tako zažgani kozolec in okradene rebrnjake. Le umorjeni mešetar ju je držal in — spravil na vislice. if!! Sfi! ZA KRATEK ČAS. i W m Še eden. Na Badenskem se je v neki kmečki vasi zgodilo to-le: Kmet stavi v gostilni, da bosta on und no eener — in še eden v desetih minutah izpila cel sodček piva. Stava se sprejme. Mož gre in pripelje še enega. V petih minutah je bil sodček prazen. In kdo je bil ta eden? Pripeljal je vola, ki ga je bil že od mladega privadil piti pivo. Pozabljena ura. Ko pride profesor zjutraj v šolo, stika po žepih in išče uro. Slednjič reče enemu izmed dijakov: "Ti P.! Pojdi na moj dom in reci moji ženi, naj mi da mojo uro; najbrž sem jo pustil na nočni omarici." Pri teh besedah potegne iskano uro iz žepa in re če mirno: "Čez 15 minut si lahko zo pet tukaj." ti in zamenjati? Vedite, moj ženin je pismonoša!" Sitno. Mlad doktor (v čakalnici, kjer čakajo bolniki): "Kateri najdalj čaka?" Krojač: "Jaz, gospod doktor! Jaz sem Vam že pred enim letom naredil obleko!" Izgovor. Papa: "Edko, zakaj pa nisi danes poljubil mamice za dobro jutro, kakor po navadi." Sinko: "Papa, saj si vendar sam rekel včeraj, da ima mamica strupen jezik!" Lepo tolažilo. Bolnik: "Prosim Vas, gospod zdrav nik, da mi prav odkrito poveste, al bom prestal to bolezen?" Zdravnik: "Prav gotovo!" (Potegne neki papir iz žepa.) "Vidite, tu imam statistiko o bolezni, ki jo imate Vi: od sto ljudi ozdravi le eden." Bolnik (prestrašen): "Kaj? Samo eden od sto?" Zdravnik: "Da, Vi ste ravno stoti ki sem jih zdravil; drugih devetinde-vetdeset je že umrlo." Dragi časi. Slava: "Poprej bi bila jaz dala za ta moj nov klobuk komaj 40 kron in sedaj me je veljal 80 K!" Erna: "Je pač istinito vse dražje Premisli: Mleko se je tudi zopet podražilo za dva vinarja!" Slava: "Kaj? Ali je to mogoče!? To je pa že največja nesramnost!" Novost. "Že dobro leto se nisve videle, draga prijateljica; kaj je novega pri tebi?' "I, kaj naj bo novega! Soprog, o trok in pa dvanajsta služkinja!" Veliko zahtevanje. "Ivan, še nekaj; če se poročiva, bo-deš moral tudi mojo mamo in njene druge otroke vzeti k sebi." "To se razume!" "Kako si dober Ivan! Bratca moja bodeš dal lahko učiti; enega za inže-nerja in druzega za profesorja!" "Bomo že videli, kaj se da narediti!" "Ste pa še tudi dve sestrici; kako pa bode z njihovo doto, če bi se imele možiti?" Laskavo. Meščan je hotel kupiti pri boljšem kmetu svinje, pa ga ni bilo doma. Doma pa je bila samo njegova lepa hči. Tej se je hotel naš meščan nekoliko prikupiti, češ, morda pride tem goto vejše in cenejše do svinj. Vpraša jo tedaj: "Vi, Micka, ali kako se zovete, če so vaše svinje tudi tako lepe, kakor ste vi, no, potem so zares lepe svinje! Pri poroki. Duhoven poučuje ženina in nevesto o njunih prihodnjih zakonskih dolžnostih eden do drugega; med drugim reče ženinu: "Mož mora s svojo ženo vedno lepo ravnati in jo varovati vsega hudega." In nevesti pravi: "Žena mora mirno in potrpežljivo slediti svojemu možu na vseh njegovih potih skozi vse življenje." Nato se pa osup-nena oglasi nevesta: "Prečastni gospod, ali bi se ne smel ta nauk obrni- Važno za Avstrijce! Avstrijske krone, ki so bile vredne predvojno 20 1-4 centa so sedaj vsled majhnega izvoza avstrijskih izdelkov v Združene države precej ceneje. V Avstriji imajo pa še vedno isto vrednost! NAŠA PONUJA YAM FIRMA PRILOŽNOST, DA KUPITE SEDAJ ZA SAMO $130.00 za 1000 Kron od odstotkov Avstrijskega vojnega posojila, ali pa v manjših zneskih po $13.00 za vsakih 100 K. Obresti teko od dneva, ko se denar vplača v New Yorku. Na vsako Avstrijsko vojno posojilo, ki je kupljeno pri nas, posodimo vsaki čas 70% TRŽNE VREDNOSTI. Natančnejša pojasnila damo rade volje. Na vprašanja v slovenskem jeziku bomo slovenska odgovorili. Zimmerman« & Forshay člani New York Stock Exchange Oddelek K. NEW YORK 9-11 Wall St. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 J JOSIP KLEPEC] JAVNI NOTAR J 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. t I § 1006 N Ako hočete streho popraviti po za mil denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.C Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$F 3 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po........................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite • skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Ii*. a. ši Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve-nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar, Alois Skulj P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4 POZOR! POZORI JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino »e dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, i«a-ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiketc izvzemši na oblekah delanih po meti Vaši naklonjenosti se priporoča Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Lr^ng^f^llHBM Sflm Joliet. ill* PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS- POZOR ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba jt naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Frank Juričič 1M1 M. Chicago St. JOLIKT, IL Luka Pleše HVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk. 1014 North Chicago St., Joliet, Ills. W. H. KEEGAfi POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: K*" dar potrebujete pogrebnika se obrnit' na to tvrdko in prepričani bodite, d* boste najbolje postreženi, ker ta zav<^ je najboljši ter mnogo cenejši k"' drugi. V slučaju potrebe rešilnega vo«* (ambulance) pokličite nas po teleff nu, ker smo vedno pripravljeni — f° dnevi in ponoči. Vse delo jaračeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA* re P< . St ju si z; Pi C) n, ži t< ti d c - i W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, & STENSKI PAP1B Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske«* papirja po nizkih cenah. ^lexander Harass Chi. Phone 376. i/ N. W. 120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556 -----ee#* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORT um-u.j—LJi---IU- ,'JffBHMMB, , — _____ ' II -M"__I__IS ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota teletom 405, S. Bluff St.. Joliet. 111. ]