Stanovsko gospodarska razmišljanja Naša sekcija je že lani nameravala izvesti po vseh svojih društvih stanovski gospodarski dan t. j. eno zborovanje društva v letu naj bi bilo namenjeno izključno in samo razpravam o naših stanovskih gospodarskih in socialnih ustanovah. Zaradi raznih ovir se lani ni izvedla ta namera. Upamo pa, da se to izvrši prav gotovo v teku letošnjega poslovnega leta. Da pa bi ta stanovski gospodarski dan obrodil čim več sadu in se kolikortoliko približal cilju, kakor so si ga zamisHli iniciatorji, je umestno in potrebno, da se nanj vsaj nekoliko pripravimo. Zakaj lažje bo potem slediti razpravam, lažje bo debatirati o raznih vprašanjih in lažje ,se bodo potem izluščili potrcbni in koristni zaključki, ki naj začrtajo smernice vsemu našemu stanovsko gospodarskemu delu za bližnjo in daljno bodočnost. To dejstvo je dalo povod temu članku in še tistim, ki mu bodo od časa dt> časa sledili. V njih se bodo morda ponavljale razne že večkrat in ob raznih prilikah iznešene misli in ugotiovitve, pa to nič ne de. Namen teh in nadaljnjih vrstic je samo ta: dati članstvu vzpodbudo, da samo razmišlja o teh zadevah in bo potem toliko lažje samo presodilo, kolikor je pač mogoče objektivno, in zavzelo pravilno stališče napram raznim našim go&podarskim, socialnim stanovskim ustanovam. Stanovsko idejno in organizatorično je slovensko učiteljsftrvo na višku. To mu priznava ne samo ostalo jugoslovansko učiteljstvo, ampak tudi drugi stanovi, čeprav mu vselej in vsi niso ravno naklonjeni. Dolga in trda je bila pot, da smo dospeli na svojem stanoviskem pohodu do te točke. Zato je prav, da ostamemo i nadalje tako tesno povezani med seboj. Le kompaktni bomo prebrodili tudi sedanje in vse bodoče težkoče brez večje škode za stan i<n. poklic, kateremu je posvečeno vse naše delo. Vzporedno z idejnim in orgajiizatoričnim stanovskim delom pa ni korakalo naše stanovsko gospodarsko in socialno delo. Casovno morda še kolikor toliko. Nikakor pa ni segalo nikoli tako v globino in širino, kakor je segalo in segla idejno in organizatorično delo. Zato imamo d&nes dejstvo, da so naše stanovsko gospodarske ustanove razmeroma že dokaj staire, a se v svojem razvoju še niso povzpele do one točke, ki naj bi odgovarjala novim prilikam in novim težkočam, katere prinaša sedanja doba in njene potrebe. Glavni vzrok temu dejstvu je predvsem ta, da je bil naš stan že od vsega početka mnogo bolj zaposlen z idejnim in organizatoričnim stanovskim delom nego s stanovskim gospodarskim in socialnim. Prvo je bilo nujnejše in je zahtevalo vseh naših sil. Tako jih za drugo ni preostajalo. Ko smo bili vsled razmer le primorani seči po samopomoči in smo poklicali v življenje to ali ono lastno gospodarsko ali pa socialno ustanovo, so prišla vmes nova idejna in organizatoričma vprašanja. Tako nismo prišli nikoli da tega, da bi se v stanovska gospodarska vprašanja poglobili tako, kakor bi bilo neobhodno potreba. Ravno ta vprašanja pa zahtevajo še več truda, časa in vzbrajnosti kakor pa idejna. In vendar more le dobra gospodarska osnova nuditi idejni borbi jamstvo za končno zmago. Gospodarska osnova proži sred^tva, d^ se more idejna borba sploh započeti. V idejni borbi je neobhodno potrebno, da ne klonemo. ampak vztrajamo. In tu so po-trebna zopet sredstva. Kje jih bomo vzeli, ako nimamo gospodarsko trdnega temelja? Še skoro več od teh materialnih dobrin pa so v idejni borbi vredne moralne dobrine, ki jih nudi trdna gospodarska osnova. Ako vem, da imam za svoj pokret neobhodno potrebna sredstva, potem pojdem s povsem drugim elanom na mejdan. Če se pa zavedam, da ninam trdnih tal pod nogami in bo moj vir l^malu usahnil, potem predstavljam |le žai lostno figuiro, o kateri so prepričani drugi in naposled tudi jaz sam, da bom podlegel. Samozavest in sigurni nastop sta že pol zmage. Tako je pri posamezniku in prav nič drugače ni pri celem stanu. Današnje neizprosne gospodarske prilike režejo globoko v meso vsakega posameznika in ga dan na dan silijo, da razmišlja, kako se bo izmotat iz mreže, v katero je zašel nevede in nehote. Tako je pač dandanes življenje s svojimi razmerami. Tako se ne godi samo sleheirnemu posamezniku, ampak tudi vsem stanovom. Ima pa današnja kruta doba kljub vsemu vsaj eno dobro stran. Namreč to, da je vsak posameznik tako rekoč nič, pač pa, da je celota vse. Le v skupnosti je moč, le v njej je še mogoča rešitev. Posameznik je pa slabič, ki ga kolo časa stere prej ali slej, pa naj ima še tako lepe ideale. In če se idejno in organizatorično nac slanjamo drug na drugega, se moramo prav tako naslanjati tudi v gospodarskem oziru. Posamezniki smo le majhni prav neznatni d'robci — tudi v gospodarskem oziru. Toda če se strnemo tudi na tem polju vsi, predstavljamo nezlomljivo moč, ki more uspešno kljubovati še hujšim prilikam kakor so današnje. V skupnosti je neizmerna in nezlomljiva sila. Zavedajmo se tega mie samo v idejni, ampak tudi v gospodarski in socialni borbi.