UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica M. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradn3 ure *a stranke so od 10. do 11. lopold ne in od 5. do 6. no; oldne vsak dan razen nedelj in ,paznikov. Rokopisi Be ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ;	sprejemajo	:	s :
JJAROCN1NA	: celoletna	po poSti ali	s pošiljanjem	na dom	za
Avstro-Oprsko in Bosno K 21 '60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za V	:	ostalo	inozemstvo	in Ameriko	celoletno	K 86'—.	: .
Posamezne	številke po	8	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznftof .• .* .•	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbuigovi ulici it e v. 6, II., m uraduje za strani-e od 8. do <2. dopoldne in od 3. do 7. /večer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., podojen prostor, poslana :::	in	reklame	‘10	vin. — Inserate sprejema upTavniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■ ■  .■■■■■■	Reklamacije	lista so poštnine proste.	1	■*
Slev. 587.
V Ljubljani, v četrtek dne 20. marca 1913,
Leto III.
Grški kralj Jurij umorjen.
Jz celega kupa nasprotujočih	si	vesti	je
posneti le golo	dejstvo: V torek,	ob	5. in	20
jninut popoldne, ko se je grški kralj Jurij izpre-liajal s svojim adjutantom v Solunu, ga je nekdo ustrelil, in ko so ga odpeljali v bolnišnico, je	tarli čez eno	uro izdihnil.
Prve vesti	niso povedale nič druzega;	ta-
koj nato so sledila druga poročila:
»Kralj je zadet v srce: ko je prišel v bolnišnico, je takoj umrl; napadalca so prijeli...«
»Dva neznanca sta v Solunu umorila grškega kralja...«
»Ko se je kralj izpreliajal s svojini poboč-nikom, sta stopila morilca z revolverji nasproti. Kralj je bil zadet v srce in sc je zgrudil na tla. pobočnik je takoj preskrbel za aretacijo morilcev in je spravil kralja v bolnišnico.«
»Strel na kralja je bil oddan iz najbližje bližine, ker je bil morilec oddaljen od kralja komaj dva metra.«
»Morilca so prijeli, povedati pa noče ne svojega imena, ne svoje narodnosti.«
»Eden kraljevih morilcev se imenuje Si-nas in je dedno obremenjen ...«
*	Atentat na kralja je izvršil Bolgar ...«
»Na grškega kralja jc streljal fanatičen Turek ...«
»Neki anarhist je streljal na grškega kralja iz osebnega maščevanja...«
Iz vseh teh vesti, ki so sc vrstile iz Londona, Pariza, Kodanja, potem iz Aten itd., ni bilo zanesljivo posneti nič druzega kakor to:
Kralj Jurij ie bil na izprehodu v Solunu, kakor po navadi s svojim adjutantom, pa je bil nanj izvršen revolverski atentat. Kralj je mrtev. %
Še o tem suhem dejstvu so pri grških poslaništvih dolgo dvomili, misleči da gre za kakšen nesporazum. Nič manj goreče pa niso želeli politiki ostalih balkanskih držav, zlasti bolgarski. da bi bil le nesporazum.
Ali prva jutranja vest je razpršila vsako nado; Jurij je res umorjen.
Vpr^nje	pa je, kdo je	morilec.
malokdaj	;e ^j|0 prf	kakšnem	atentatu
.vprašanje po	storilcu tako	kočljivo, malokdaj
je	povzročalo	toliko straha	kolikor v	tem slu-
čaju. Upanje se je kar strastno oklepalo edine, Jz grškega vira prihajajoče vesti, ki je dejala, da jc napadalec umobolen.
V	Solunu so vroča tla. Tam je bila za balkansko zvezo najakutnejša preizkušnja, odkar so turški brambovci mesta kapitulirali. Skoraj sočasno so prikorakali Grki in Bolgari v mesto; hrepenenje obeh narodov je gorelo za tem mestom; v Sofiji so sanjali o bolgarskem, v Atenah o grškem Solunu.
Vkljub temu, da so zaradi varnosti zveze odgodili definitivno rešitev solunskega vprašanja in v diploinat’čnih in vojaških krogih še bolj skrbeli, da se okrepča grško-bolgarsko prijateljstvo. ni bilo mogoče preprečiti posameznih konfliktov med grškimi in bolgarskimi vojaki, konfliktov, od katerih se ne ve zanesljivo, kdo je bil začetnik, ki pa so delali obema vladama hude preglavice. Vkljub tepežem in bojem se je posrečilo preprečiti polom zveze; na obeh stra-
neh je bila na odločilnih mestih dobra, čvrsta volja, da se vzdrži zveza, ki je absoluten pogoj za uspešno zakliučitev vojne, pa tudi za nadaljni razvoj vseh balkanskih držav. Vsak pok, vsaka špranja te zveze, bi lahko hipoma preobrnila ves položaj na Balkanu, lahko pa bi tudi imela najusodnejše posledice v Evropi.
Zato je bilo naravnost usodepolno vprašanje:
Kdo je umoril grškega kralja?
Misel, da je izvršil atentat fanatičen Turek, je bila že huda. kajti takemu atentatu bi lahko sledili zelo nerodni zapletljaji.
Še hujša pa je bila misel, da bi bil Bolgar streljal na kralja Jurija . . .
A priori izključiti ni mogel nihče te misli. Vidnega, splošno razumljivega razloga za ta atentat ni bito. Slučajne praske med Grki m Bolgari so bile resnične. In raznntega so nekatere vesti nedoločno govorile o nekakšnih bojih v Solunu, ob katerih je moral človek nehote misliti na Grke in Bolgare.
Seveda: Če se imajo ljudje dovolj v oblasti, če znajo oni. ki odločujejo, ohraniti mirno kri, bi moral tudi taki sam na sebi obžalovanja vredni dogodek ostati brez posledic za politiko. Za blazno dejanje posameznika ne more biti odgovorna država, ne narod, ne druga skupina, kateri slučajno pripada. Ali kje so tiste silne inteligence, ki se znajo tudi v dobi splošne razburjenosti upreti iz instinktov izvirajočim strujam in z železno voljo držati, kar se mora držati zaradi višjih interesov? In kako v takih momentih preprečiti zlobo, ki je morda le prežala na primeren moment, da bi spravila v tir kamen zgage, katerega niso mogle zatrk-Ijatl lastne intrige?
Ce bi bil strel prišel iz bolgarskega revolverja. bi bil lahko povzročil zapletljaje, ki bi biti nemara vso Evropo potegnili v svoj kolobar.
Kolikor ie mogoče soditi po zadnjih vesteh, je ta eventualnost izključena. In to jc sreča v nesreči.
Naj bi bil novod atentata kakršenkoli in osebnost napadalca kakršnakoli — dejanje ie obsodbe in obžalovanja vredno.
Kralj Juri ie bil vedno le po imenu kralj; skoraj petdeset let ie sedel na grškem prestolu, ali v Atenah so vedno vladali drugi. V notranji in v zunanji politiki je bil njegov vpliv komaj navidezen.
Do začetka voinc ie bilo kraljevo stališče v deželi na tako slabem temelju, da ni bilo staviti nobenega vinnria za bodočnost njegove dinastije. Niti Krete ni mogel dobiti od Turčije; in tega mu niso mo<rli Grki nikakor odpustiti.
Z vojno se ie vse izpremenilo. Velikansko razširjenje je prinesla Grški, ins tem se je tudi javno mnenje zasukalo v prid kralju in njegovi dinastiii.
V	Solunu, po katerem so Grki davno davno platonično koprneli in v katerem so skoraj nepričakovano dejansko zavladali, je Jurija zadela kroglja. Ne v triumfu, ampak ob pogrebnem zvonjenju in ob petju mrtvaških pesmi se vrne kralj Helenov v glavno mesto Atene.
Princ Konstantin je novi grški kralj.
Giordano Bruno.
•	• • O, ti modri svet!
Križ je tvoj grmadam rabil za podnet!
A v imenu tvojem kurili grmade njega dni so razni slavni Torguemade.
In v plamenih zgorel mnog je živ svetnik, mnog svobodne misli hraber mučenik ...
A. Aškerc: Ahasver pod križem.
Bilo je dne 17. svečana 1600. Na trgu »Čampo dei Fiori« v Rimu je bila pripravljena grmada. Vseokrog se je trlo ljudstvo, ki je hotelo videti, kako se izvrši sodba nad »krivovercem«. Pripeljali so moža, dominikanca. Pred grmado mu je rabelj s kleščami izpulil jezik. Potem so ga Postavili na grmado, zanetili jo, živega svetnika, svobodne misli hrabrega mučenika . . .
Daleč tam v jutranji deželi je hodil nekdaj sin mizarja Josipa, Jezus, od mesta do mesta in oznanjeval ljudem svoj nauk, nauk ljubezni, ki ne pozna sovraštva, ne maščevanja, ne kaznovanja. Dotlej je velijal starotestamentarni zakon: Oko za oko, zob za zob. Jezus pa je romal okrog in podiral svet, ki je stal na tleh tega okrutnega nazora . . . Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe . . . Ljubite svoje sovražnike ... Ne sodite, da ne boste sojeni — je govoril. In s svojo krvjo je na križu zapečatil inu-čeniški pogum svojega vzvišenega nauka.
Leta in stoletja so pretekla, malo številce nekdanjih Nazarenčevih pristašev je ogromno naraslo, iz njegovega nauka je nastala vera z zakoni in obredi, nad njegovim grobom se je dvignila cerkev z bogatim kinčem in lišpom, v kateri so neštevilni služabniki, razdeljeni kakor armada po stopnjah, od bosonogega samostanskega fratra gor do sijajnega, v bhscu vladajočega vidnega namestnika nevidnega Boga delovali na to, da osvoje ves svet.
Ali besede Križanega so izgubile praKticno veljavo. Cerkev je postala bojevita, in v zašle-
Mirovno vprašanje.
Velesile posredujejo z novim predlogom.
Razgrete glave po nekaterih evropskih kabinetih in po enako evropskih redakcijah, ki so izgubile notranje ravnotežje, ko so prišli mirovni pogoji balkanskih zaveznikov v javnost, so dobile potrebno ohladilo: Velesile so nastopile edino pametno pot, in so odgovorile balkanskim zaveznikom, oziroma so pripravile odgovor, ki jim ga izročc vsak čas.
Po mnenju poslaniške konference v Londonu, ki takorekoč reprezentira Evropo, so bile zahteve zaveznikov prevelike, prekrute. Nič nc more biti bolj naravno in enostavno, kakor da velesile to povedo, in sicer da povedo to zaveznikom, ter jim obenem naznačijo, v Čem se jim zde zahteve pretirane. Ali po glasovih »velikega« časopisja, se je bilo bati, da nastopi konfercuca kdove kakšno pot, le tiste ne. ki jo kaže pamet. Posebno na Dunaju, kjer so vso glasovito »Gemiitlichkcit« izgubili pri di-plomatičnem »šnopslanju«, so se vnemali možgani in jeli zahtevati »ostrejše tone« proti balkanskim zaveznikom, ki so povzročili grofu Berchtoldu že skoraj toliko jeze kolikor njegovi poslaniki in konzuli.
Vsa ta razbili jenost je bila zelo nepotrebna; in če bi »Evropa« poznala sama sebe, bi bila tudi vpričo zavezniških zahtev lahko kri ostala mirna. Prav deistvo, da so bile zahteve očividno pretirane, bi bilo lahko celo pomirilo živec. Kajti pretiranost je pokazala, da se bo dalo posredovati in da so zavezniki a priori pripravljeni na popuščanje. Velesile pa so morale biti tudi pripravljene na to, da bodo razlike med zahtevami ene in ponudbami druge strani, Ce ne bi bilo takih diferenc, ne bi bilo treba posredovanja; kako naj bi tedaj gospodje diplomat je pokazali svojo bistroumnost in svojo mešetarsko sposobnost?
V	naših realističnih časih je smešno, če se delajo tako kakor da se kupčije držav bistveno razlikujejo od drugih kupčij. Pri enih in drugih gre za to. da skuša vsaka stranka doseči kolikor več dobička, vsaj relativnega; in če ne bi bile balkanske države same imele talenta zato. bi se bile že davno naučile od velesil, da je jedro vse visoke politike kupčevalsko, profi-tarsko.
Velesile so se ponudile, da bodo posredoval-:. Posredovati se pravi izravnati nasprotja; če so evropski velikani storili prvi korak, jc bilo naivno in potrebno, da store tdi drugega. Ta pa ni mogel biti vpričo pretiranih balkanskih zahtev nič druzega kakor predlog, ki pove. kaj bi bilo po nazorih velesil pravično in pametno.
To se zdaj zgodi. Bolgarska je zahtevala, da naj teče nova meja med njo in Turčijo od Rodosta do Midije; nasproti temu pa predlagajo velesiie črto od Enosa do Midije. Razlika je jasna. Redosto leži ob Marmarskem morju. Če bi se meja tukaj končala, bi bil Galipolski polotok za '1 urke mrtva posest, oblast Turčije nad Dardanelami bi bila iluzovična, in Carigrad bi bil le od bolgarske milosti turški. Če gre meja od Enosa ob Egejskem morju do Midije. bo pridobitev za Bolgarsko le prav malo manjša, kar se tiče velikosti ozemlja; ali Galipolski polotok ostane resnično turški in Carigrad je va-
ren. To pa ni le turško, ampak splošno evropsko vprašanje.
Velesile pravijo nadalje, da ne morejo zahtevati od Turčije nobene vojne odškodnine; ali ker bo posebna finančna komisija v Parizu razpravljala o razdelitvi turškega državnega dolga, so velesile pripravljene dovoliti, da dobe tudi zastopniki balkanskih držav sedež v tej komisiji.
Vse ozemlje severno in zapadno od predlagane črte Midija - Enos se izroča zaveznikom. izvzemši Albanijo, kateri bodo velesile določile meje. kakor bodo odločale tudi o usodi Egejskih otokov.
Iz Sofije prihaja vest, da sprejmejo zavezniki tako podlago za mirovna pogajanja, če dobe gotove garancije za denarno vprašanje. Sedež v finančni komisiji ima menda biti taka garancija. Velesilam mora biti samim na tem ležeče, da se olajša balkanskim državam gospodarska eksistenca, kajti trgovske dobičke, za katerimi gredo evropske države tudi na Balkanu, bo kapitalizem le tedaj žel, ako se bodo mogle ondotne dežele tako razvijati, da se bo kupčija z njimi izplačala.
Nemara je mnenje v Sofiji, da bo mir že v desetih dneh sklenjen, nekoliko optimistično. Pri posredovanju še vedno lahko nastanejo težave. tudi s turške strani, ker je stališče Mah-mud Sevketove vlade v Carigradu zelo slabo. Vsekakor pa je dejansko posredovanje edini pametni proces; če bi bile velesile meseca januarja započeto posredovanje pri Porti dosledno nadaljevale, bi bile nemara že davno premagane težave, nekoliko tisoč ubojev bi bilo preprečenih, m Evropa sama bi bila obvarovana strahov, ki jih bo drago plačevala.
Khuen in Desy.
Budimpešta, 18. marca 1913.
Poslanec Desv je očital Ltikacsu, da je kot finančni minister štiri miljone in nekaj čez na-mestvo državni blagajni oddal volilnemu skladu munkačke stranke. Iz tega se je razvila velika afera, ki se ima definitivno rešiti pri prizivnem sodišču. Bolj kot sodišča pa je zanimala vso ogrsko javnost, in opoziciji ie služila ta zadeva kot najmočnejše orožje v boju proti ministrskemu predsedniku Lukacsu.
Takrat ko ie bil Lukacs finančni minister, je bil njegov ministrski predsednik grof Khuen Hedervary. Kar ie Desy očital Lukacsu, je morajo vsaj posredno zadeti tudi Khuena, očeta munkačke stranke. In včeraj je bil gospod Desv dlje kakor uro pri grofu Khuen Hedervary-ju ter je z njim razpravljal o sanaciji političnega položaja. Kaj sta se gentlemana pogovarjala, o čem sta razpravljala in kakšna kupčija se je dognala, se ne more natančno vedeti. O dejstvu, da sta imela sestanek, poročajo vsi listi, o vsebini razgovora in o podrobnostih pa lažejo skoraj vsi, če že ne vsi. To je razvidno iz listov samih, ki nasprotujejo drug drugemu, kar ie najzanesljivejši dokaz laži. Seveda je tudi razumljivo. da se pri takih kravjih kupčijah ne butne na dan z resnico. Priznavamo pa tudi, da nas lc relativno zanima. Kadarkoli pride na dan, bo umazana; za to jamči že dejstvo, da se j med Kluienom in opozicijo nekaj kuha, in vse ' eno je, če je začel Khuen ali pa Desy.
dovanju svojih ciljev ie rabila tisto orožje, od katerega je upala uspeha. Smoter je posvečeval sredstva. Rimsko-katoliška cerkev je hotela neomejeno vladati 'ii kdor se ni udal absolutni volji njene liijerarhir se je moral vdali njeni sodbi, moral je. če se ji je zdelo potrebno, izginiti. Cerkev je imela moč, ter jo je rabila brez drugih pomislekov, kakor da si hoče ohraniti moč za vsako ceno. Takrat so plamtele neštevilne grmade, takrat je tekla kri v potokih »ad maiorem dei gloriam«, umor v znamenju cerkve je bil na dnevnem redu. Cerkev je ustanovila v ta namen poseben »sveti ofieij«. »sveto« inkvizicijo, da so se umorstva vršila po stalnem sistemu. Kdor se je drznil misliti s svojo glavo, je bil spoznan za »krivoverca«, in smrt je bila kazen za to hudodelstvo. Cerkvene sodbe pa je izvrševala svetovna moč, ki je bila cerkveni popolnoma vdana in od nje odvisna. Mnogo največjih mislecev. največjih dobrotnikov ljudstva je moralo na ta način žrtvovati življenje za svobodo svojega prepričanja. V sami Španiji je bilo od leta 1483 do 1808 obsojenih 49.071 na smrt na grmadi; 17.659 jih je pobeglo, 31.912 jih je inkvizicija sežgala. Duševni velikani kakor Hus, Savonarola so postali žrtve dogme.
In tudi Giordano Bruno.
Kadar se štejejo največji misleci tega sveta, ni mogoče pozabiti tega imena.
Na podlagi Kopernikovega nauka, ki ga je cerkev zavrgla kot grešnega, a ki ga danes priznava ves svet, ki ga ie morala pozneje priznati tudi cerkev sama, na podlagi tega nauka o svetu, je Giordano Bruno sestavil svojo filozofijo. Za Kopernikov sistem, ki je zavrgel staro mnenje, da je zemlja središče sveta in se okrog nje vrti solnce in zvezde, ki so nalašč radi človeka prižgane lučice, je Giordano Bruno podal mnogo dokazov in ves sistem je še bolj razvil. Dejal je: »Mi imamo en neomejen svetovni prostor, po katerem se vse giblje in vrti; vsa svetovna telesa so postala iz iste snovi kakor naša zemlja, ali ta snov razvije iz sebe lahko ne-
skončno veliko oblik in položajev. Ker se nahaja v večni struji razvoja v večnem gibanju, so tudi svetovi in svetovni sistemi vedno spremenljivi in vsled tega tudi izginejo; ali večna ostane eneržija, ki jim je podlaga, večna začetna moč, ki prebiva v vsakem najmanjšem atomu, samo sestava se spreminja « Ker mu je bila narava vse, je iskal tudi Boga v njej, in kako krasna in vzvišena je bila njegova ideja o svetu, dokazuje sledeči stavek: »Bog ni nič druzega, kakor edinstvo neskončne vesoljnosti, ki je potrjena v vsakem naravnem zakonu, vesoljstvo pa zopet ni nič druzega, kakor en neskončno razdeljeni Bog.« Prav tako krasen je bil njegov nauk o duši; njeno neumrjočnost je izvajal iz neustvarjenosti in nerazrušljivosti vsake individualne eneržije. Dr. Ktihlcnbck tolmači to teorijo tako, da je vsako individualno bitje plod neskončne vrste prejšnjih razvojev in da sledi tudi v bodočnosti neskončnemu razvoju.
Rimu niso mogli ugajati ti nauki, ki so podirali vse njegove sisteme. Papinstvo je besno planilo po konci, ko je spoznalo pravo veličino in pomen tega sijajnega duha. Ko mu je bilo 15 let, je Giordano Bruno prišel med dominikance. Tem redovnikom so takrat dejali »domini canes« — gospodovi psi — ker so opravljali uajvdanejše službe inkviziciji, in iz njihovih vrst so izšli tudi nekateri najbolj krvoločni veliki inkvizitorji, med njimi Torquemada in Diego Deza. Že v tistih letih so ga mnogi smatrali za krivoverca, ker je nekoč opozoril nekega redovniškega brata na stare cerkvene očete, katerih knjige so mu bolj ugajale kakor »sedem radosti device Marije«. Ko mu je bilo 24 let, je bil posvečen za duhovnika in takoj je dobil obtožbo s 130 točkami. Oiordano Bruno je vedel, kaj to pomeni. Zbežal je iz Italije, da bi se rešil progonov. Njegovo življenje je bilo poslej večno potovanje. Kamor je prišel, je poučeval in se udeleževal javnih diskusij. Šolski učenjaki so prišli često v zadrego, in kadar niso mogli dokazati, so si pomagali z neotesanostjo.
Ali tudi za to je imel Bruno pravi odgovor. Napisal je satiričen dialog: »Obed na pepelnično sredo«, s katerim je razodel plitkost, zasukanost in domišljavost tedanjih »učenih glav«.
Rim je v tem neprenehoma piežal, da bi ga dobil v svoje kremplje, in ker ni bilo drugače mogoče, ga je skušal z zvijačo vjeti v svojo past. Neki Mocenigo ga je zvabil iz Frankobroda v Benetke, tukaj so ga pa biriči inkvizicije takoj pograbili in vrgli v ječo. 7. januarja 1593 so ga kot moža, ki je »v največji meri krivoveren«, izročili »njegovi svetosti« papežu Klementu Vlil. v Rimu.
Sedem dolgih let je nesrečnež prebil v teminah in trohnobi ječe. Neprenehoma so ga silili, naj prekliče svoje »zmote«. Ali vpričo vse veličastne rabeljske družbe je ostal Bruno trden; »vas je strah, izreči sodbo« — je dejal — »mene ne, slišati jo.« Izjavil je, da ni učil nobenih zmot, da noče in ne more zatajiti resnice, da ne mara prositi milosti in da nima ničesar preklicati . . . Ko so se prepričali, da ga z nobenimi duševnimi in telesnimi mučili ne morejo prisiliti, da bi zatajil svoje prepričanje, so odločili, da mora umreti. Obsodili so ga na smrt na grmadi, prej pa mu je moral rabelj izpuliti jezik.
... Ne sodite, da ne boste sojeni . . . Kdor z mečem sodi, pogine od meča — je govoril Jezus. Papeži in njih služabniki trdijo, da so zastopniki istega Jezusa, ki je razglašal take miroljubne besede ...	.	.
Na trgu dei Fiori v Rimu se dviguje seda] spomenik dominikanca, ki drži prekrižam roki nad križem, pogled uprt v Vatikan, v prebivališče rimskih papežev. Ali večje cene nego visoki spomenik, je novi duh, duh velikega mučenika, ki veje zmagovalno po svetu, ki budi ih dviguje umove. duh duševne svobode, za katero je Giordano Bruno umrl. Njegovo truplo so sežgali, ali v tem, ko je izginila inkvizicija, ki ga je obsodila, ni izginila visoka njegova ideja, ki si v svetem, nekrvavem boju osvaja svet . . .
Neprenehoma je opozicija prisegala, da ne more biti miru na Ogrskem, dokler se ne popravijo zločini, ki jih je pod Tiszinim poveljstvom zagrešila trabantovska večina v parlamentu; prisegala je. da bo vodila boj zoper roparsko volilno reformo do skrajnosti ob strani socialne demokracije; in prisegla je, da se bo bojevala zoper korupcijo, dokler je ne butne ob tla.
Zdaj mešetari opozicija sama s korupcijo. In gospod Desy, uničevalec panamizma, si je moral izbrati ravno grofa Khuen Hedcrvaryja, kakor nalašč ravno njega, ki so Lukacs et com. napram njemu pravi vajenci korupcije. J?avno s Khucnom, ki je z denarjem in bajoneti ustvaril vladno stranko, ki je z denarjem in z bajoneti tej stranki »priboril« večino, ki je iz korupcije napravil državno institucijo, ravno s tem Khuenom se gre opozicija pogajat! Ravno s tem starim lisjakom, ki jih bo osleparil, kadar bodo najbolj prepričani, da jih je obdaroval !
Pravijo, da bosta Lukacs in Tisza odstopila, da se bodo razpisale nove volitve, da bo podana obljuba, da se ne ponovi zakonolom-stvo, kakršno se je lani 4. junija izvršilo v parlamentu. Pravijo celo, da se bo revidirala volilna reforma. Khuen pravi, da o vseh teh punk-tacijah ni bilo govora. Kdo ima prav, kdo nima prav, to se za sed;,; ne more dognati. Za politično intrigo gre na vsak način, ker je bil Khuen danes na Dunaju, baje kupovat velikonočna darila, v resnici pa v kabinetni pisarni, kjer ne prodajajo punčk in konjičkov. In da bi Khuen rad zopet postal ministrski predsednik, mu radi verjamemo. Le obžalovati pa bi morali opozicijo, če bi bila tako otročja, da bi od njega pričakovala pošteno vlado in zlasti demokratično volilno refoimo.
Neznačajnost te opozicije pa je poučna za socialno demokracijo. V interesu splošne in enake volilne pravice je sklenila zvezo z opozicijo, ker nima sama zastopnikov v parlamentu. Že njen nastop v parlamentu, ko se je imel pričeti boj zoper Lukacsevo spakedrano reformo, pa se je opozicija zadovoljila z Appo-nyijevo dolgovezno in dostojanstveno izjavo, kar je onemogočilo napovedano generalno stavko, so nastali veliki dvomi o poštenosti opozicionalnih namenov. Zdaj se nam zdi, da ni nič več dvoma. Izdajalci so, in socialisti ne morejo imeti nobene skupnosti več s to nelojalno kompanijo.	—	ny.
Ljubljana in Kranjsko.
— O slovenskem katoliškem časopisju
prinaša slovenska katoliška revija »Čas« (1913, 2. zv., str. 149) sledečo sodbo: »Ali se je osvobodilo v vsem judovskega liberalnega in nemoralnega vpliva? Časih kakor da se tej in oni cerkveno-politični vesti, tej in oni notici o cerkvenih odlokih, o sv. očetu pozna, da je šla prej skozi judovsko liberalno mišljenje. Časih človek pogreša prave toplote za ideale katoliške Cerkve. Vsled konkurence z liberalnim časopisjem je tudi naše časopisje preveč hla-stežno po senzaciji (poročila s sodišč!), nravno časih premalo tenkočutno, v boju premalo načelno in preveč osebno, v tonu nekaterikrat surovo in nizkotno. Naj bi se tudi naše časopisje tako izpopolnilo, da bi bilo v vsem vredno glasilo katoliških načel, ki bi dvigalo krščansko ljudstvo, a nasprotnikom vsaj ne dajalo povoda, da bi mogli s pisavo katoliških listov svojo podlo nizkotnost opravičevati!« —
— Brezplačne nadure v ljubljanski mestni hranilnici so bile v zadnji seji občinskega sveta v razpravi. Obč. svetnik sodrug Etbin Kristan se je upravičeno zavzel, da se te nadure, oziroma njih uzakonitost odpravi, toda našel je pri narodno-naprednih občinskih svetnikih — razen pri Pustoslemšku — gluha ušesa. Tako je predsednik mestne hranilnice g. Trnkoczy dejal, da je potrebna dotična določba za izredne slučaje, kot so run.bilauca in da morajo uradniki delati ob bilanci samo 14 dni po eno uro na dan več (poročilo v »Narodu« v tem smislu ni našlo nobenega popravka, torej je g. Trnkoczy res rabil one besede). Gospod pisarnični hranilnični ravnatelj Milohnoja je zatrjeval, da dotični paragraf nima namena šikanirati uradništvo in dejal, če bi te določbe ne bilo, bi uradniki v uradnih urah pasli lenobo, da bi v izvenuradnih urah delali proti posebni plači. Ker je vsled teh dveh izjav javnost bila očitno napačno poučena, navajamo nekaj suhih dejstev o nadurah v Mestni hranilnici. Za bilanco delajo uradniki po novem letu vedno po dva, tri mesece po eno uro več na dan kot sicer, prvih štirinajst dni v januarju in juliju pa delajo nepretrgoma od 8. zjutraj do 7., 8. in celo 9 zvečer, samo kosit gredo domov. Tem delu se niso še nikoli upirali, dasi zato nikdar ne dobe niti vinarja odškodnine. Istotako je uradništvo lansko leto novembra ob runu. ko so se ljudje zaradi vojne nevarnosti kot povsod drugod zbali za denar, prostovoljno delalo po enajst, .dvanajst ur na dan — blagajnik še domov kosit ni mogel iti — a za vse to požrtvovalno. neznosno in natančno delo ni dobil nihče nobenega priznanja ne v besedah, še manj pa v denarju. po novem letu je sedanji pisarnični ravnatelj Milohnoja odločil, da morajo uradnik; delati tudi ob sobotah popoldne, dasi so vsi ljubljanski denarni zavodi na željo urad-ništva sporazumno sklenili, da bodi sobota 'popoldne prost dan. Kdor je šel ob sobotah ob pol osmih zvečer mimo Mestne hranilnice, je videl uradne prostore razsvetljene, ker so uradniki še vedno delali. Kakor rečeno, uradništvo še ni nikoli dobilo za to izredno delo nobenega plačila. Pred novim letom se je pa zgodil značilen slučaj. V hipotečnem oddelku se je zvišala obrestna mera dolžnikom in g. Milohnoja je ukazal, da morajo uradniki delati izven uradnih ur ob delavnikih in tudi ob nedeljah. Uradniki so izrazili prošnjo, da bi se jim dalo zato plačilo. A kaj se je zgodilo? Milohnoja je vpil, da je spreminjal vse barve od najbolj krvave do bledo-zelene ter grozil z najuspešnejšimi disciplinarnimi kaznimi ter tolkel ob mizo, da bo poskrbel, da bodo »UDomiki« za svoio nesramnost troeli
vse življenje! Mož svoje grožnje ni uresničil, ker je moral spoznati, da bi to njegovo šikaniranje dovedlo do prav sitnih posledic — zanj! — Napisali smo to, da se vidi, da se s paragrafom, na katerem sta tako jahala gg. Milohnoja in pl. rrnkoczy, lahko šikanira uradništvo in se mu podaljšujejo uradne ure, kot se poljubi odločujočim gospodom iz ravnateljstva. Uradniki mestne hranilnice so vedno vestno in točno brez pritiska od zgoraj izvrševali svoje dolžnosti, da je šlo delo hitro izpod rok, v zahvalo za njih pridnost in natančnost se jim pa diktirajo nadure, a se jim ne plačajo. Še več! Kdor razmer ne pozna, mora spoznati iz besed gg. Milo-hnoje in Trnkoczyja v občinskem svetu, da so uradniki mestne hranilnice delomržnejši, ni jih je treba priviti s paragrafi, da ne bi mogli nikdar črhniti besedice — če bi se slučajno kdaj spomnili, da je že prebedasto dati si podaljševati uradne ure za cele mesece od oseb, ki nimajo nobenega smisla za hranilnično poslovanje in ki poznajo hranilnico samo, kar se tiče njih koristi. Ako je nova pragmatika uradništva Mestne hranilnice ljubljanske tako moderna, kot se govori na vseli oglih in če res obsega take silne dobrote, da se ie od njih treba kar cediti, potem dajte_ uradnikom to, kar jim gre in kar dobi sleherni delavec: plačajte jim nadurno delo!
— Odpast rezervistov z avstrijsko severne in južne meje. Iz Lvova poročajo, da se odpuste ne le rezervisti letnika 1908, marveč tudi vsi rezervisti tehničnih čet letnikov 1908 in 1910. Rzervistom, ki so služili skozi štiri mesece, se je v vojaški službeni knjižici njih službovanje potrdilo s pripombo, da se jim ta čas računa za prvo in za tretjo orožno vajo in da morajo doslužiti le še drugo orožno vajo leta 1915. Iz Sarajeva pa poročajo, da je armadni nadzornik fcm. Oskar Potiorek odredil dopuste za rezerviste 15. in 16. armadnega zbora tako. da morejo na dopust dne 20. marca. Dopusti so kratki in se v štirih oddelkih dovoljujejo. Dopust se dovoli 4 odstotkom moštva, ki se mora vrniti nazaj, ko poteče dopust. Potne stroške nosi erar.
— Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja., da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 14. marca 1913, št. 18.080, rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913 vnovič do dne 31. maja 1913 podaljšalo.
. . v~ Umrli so v Ljubljani: Simon Malenšek, bivši delavec, 60 let. — Alojzij Berčič, tovarniškega delavca sin, 9 mesecev. — Ivana Leben, šivilja, 77 let. — Ana Preskcr, soproga železniškega oficijala, 40 let.
— Turki se vračajo. V ponedeljek jionoči se je mimo Ljubljane s posebnim vlakom iz Soluna preko Trsta peljalo 450 Turkov, ki so zapustili ob času okupacije Bosno in odšli na Turško, sedaj se bodo pa zopet nastanili na rodni zemlji.
— S trebuhom za kruhom, V ponedeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 12. V Heb jih je šlo 60, v Bregenc pa 40. Na Ogrsko je šlo 150, v Kočevje 18. v Novo mesto pa 40 Lahov. 40 slovenskih tesačev se je povrnilo iz Romunije, 20 Kočevarjev pa iz Spod. Avstrije. — 40 Rusinov je odpotovalo v Kanado.
v — Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj redni občni zbor dne 6. malega travna v Kamniku v kavarni Vanossi ob treh popoldne.
— Liro iz lavorike in cvetic je poklonil tamburaški zbor glinškoviški ob svojem prvem nastopu na veselici v nedeljo zborovodji sodrugu Štefanu Lehpamerju.
— Razredna loterija. Priprave za razredno loterijo so v polnem teku. Srečke se začno prodajati junija in sredi oktobra bo prvo srečkanje. Za vsako loterijo se izda 100.000 srečk, ki bodo igrale v vseh petih razredih; ena srečka za vsak posamezen razred znaša 40 kron, za celo srečko pa 200 kron. Srečke se razdele na 10 delov. Za vse srečke ene loterije bi torej država dobila 24 milijonov kron, na leto pa 48 milijonov, ker se vršita dve emisiji. Dobitki morajo glasom zakona znašali najmanj 70%, kar bi znašalo na leto 33.6 miljonov. Država bi dobila torej spočetka na leto 14.4 miljonov K kosmatega dobička, od katerega bo morala poravnati precejšnje stroške za pisarje, provizije itd. Pozneje bodo dohodki večji, čim se zviša emisija. Z organizacijo razredne loterije se bavi finančno ministrstvo. Najbrž se bo oziralo na kolek-tante, ki jih bodo priporočile trgovinske zbornice in na tobačne trafikante. Vsekakor pa bodo uredili razredno loterijo tako, da ne bo finančna uprava nosila nobenega rizika za neprodane srečke. Loterijske poslovalnice se bodo ustanovile le proti primerni kavciji. Imejiteljem poslovalnic se bo Izplačala provizija; bankam najbrže po 3%. trafikantom in rdrugim manjšim poslovalnicam pa do 6%.
— Dober plen. Dne 12. t. m. Je bil v Radovljici semenj, katerega je med drugimi pose-til tudi nek uzmovič, ki je napravil izboren plen. Namesto da bi bil nakupil živine, Je pred blagajno na postaji posestniku Ivanu Prosencu iz Strahinja pri Kranju prerezal pri telovniku žep ter iz njega ukradel denarnico, v kateri Je bilo osem bankovcev po 50 K, eden za 100 K in eden za 20 K. Med postajama Radovljica in Lesce je pa v vlaku prerezal žep 851etnemH užitkarju Tomažu Zupanc iz Sela pri Zabreznici ter mu ukradel denarnico, v kateri je ime! dva bankovca po 100 K, dva po 20 K. Orožni-štvo je moglo konstatirati le toliko, da je osumljenec okoli 35 let star, je imel lepe brke, čedno sivo obleko in črn trd, nizek klobuk. Odkod ga Je veter prinesel, je popolnoma neznano.
— Izgubljeno in najdeno. Služkinja Huda-lesova je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 22 K denarja. — Gledališki igralec Viljem Nordingen je izgubil srebno držalo za sprehajalno palico. — Jožefa Kajzeljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 40—50 K denarja. Kjučavničarskl vajenec Pavel Lampe je našel denarnico, v kateri le bila srednja vsota denar-
ja in dva uhana. Lastnik jo dobi nazaj na Ilovici št. 58. — Dijak Fran Jelovšek je našel v Koli-zejski ulici na medeni verižici navezanih 5 ključev, katere dobi lastnik nazaj na osrednji policijski stražnici.
Idrija.
— Socialno demokratični državni poslanec sodrug Maks Winter z Dunaja se je mudil od 14. do 16. t. m. v Idriji. Prvi dan si je ogledal več privatnih in eraričnih delavskih stanovanj in čipkarsko industrijo v Idriji. Drugi dan si je ogledal žgalnico in rudnik. V rudnik so ga s privoljenjem rudniškega ravnateljstva spremljali delegati rudarske zadruge, sodrugi Tomaž Filipič in Fran Kogej ter župan sodrug Štraus in rudniški svetnik g. Pirnat. Poslanca so posebno zanimale varnostne naprave v rudniku in akordi delavcev. Dalje se je informiral tudi o šolskih, prometnih in drugih razmerah v Idriji. Notiral si je več zanimivosti in je obljubil zastaviti svoj vpliv, da se izboljšajo nekateri nedostatki. Pri rudniškem ravnateljstvu so mu šli precej na roke. Tudi mi smo mu hvaležni, da nas je obiskal in se informiral o naših razmerah osebno. Še bolj pa niu bomo hvaležni, če bo njegov trud imel dober^ uspeh.
— Dennncijacije se poslužuje Proti Občnemu konsumnemu društvu v Idriji nek kramar, ki si je še nedavno najel prostore za svojo kramarijo v Idriji in čigar ime danes še zamolčimo. Povemo mu pa, da je za njega najboljše, če gre odkoder je prišel in pusti društvo pri miru. Če ne mu bomo mi izlepa in primerno preskrbeli spoznanje, da v Idriji ni prostora za ljudi tako nečastnih del kot se jih on poslužuje. Za sedaj samo toliko v svarilo njemu, članom pa v vednost naj se takih ljudi varujejo.
Štajersko.
— Detomorilka. Iz Vuzenice poročajo: 171etna Antonija Voh je imela že dlje časa razmerje s svojim stricem, ki ni ostalo brez posledic. 2. februarja je porodila, zadavila je prihodnjo noč novorojenčka in truplo potlačila v slain-nico. 14. marca je dobilo orožništvo ovadbo in pri hišni preiskavi so dobili dečkovo truplo v postelji. Truplo so prenesli v mrtvašnico, mlado detomorilko in njeno mater so izročili okrajnemu sodišču v Marenbergu.
— Nenavaden samomor. Iz Gradca poročajo: Policijski stražnik v Gradcu, Anton Lack-ner, ki opravlja svojo službo že dvanajst let, je bil že dlje časa bolan na živcih. Njegova družina ga je hotela oddati v umobolnico, a ko so ga v soboto peljali tja, je Lackner ušel svojemu spremljevalcu. V soboto opoldne so ljudje na cesti, ki vodi iz Gratweina v Judendorf, videli Lacknerja, slonečega ob telefonskem drogu. Zabijal si je v desno sence deset centimetrov dolg žrebelj. Na glavi je imel tudi še vse polno drugih ran, ki si jih je bil prizadjal sam. Okolo Lacknerja se je nabralo kmalu vse polno Hudi, zasti otrok, a nihče se mu ni upal približati. Ljudje so hiteli po orožnike in stražmojstru, ki je bil Lacknerjev prijatelj, se je posrečilo, da ga je spravil s seboj. Lacknerja so prepeljali v bolnišnico. Zdravnik je izjavil, da mu ne more izdreti žreblja brez operacije. V bolnišnici so ga operirali in sedaj se je njegovo stanje ze nekoliko izboljšalo. Najbrže mu bodo redili življenje.
— Požar. V Selcah v Slovenskih goricah je pričelo goreti v četrtek, dne 13. t. m., ob 10. uri dopoldne v skednju posestnika Jakoba Baumana. Ogenj je v kratkem času vpepelil hleve. Rešili so samo živino. Od tukaj je ogenj P?sko-čil na sosedno hišo Marije Šveiger. ludi mej je zgorela hiša, hlevi in drugo poslopje. I ri gašenju ognja sta zadobila na pomoč pnmtevsa soseda Marko Ploj in Jože Lorbek, oba iz - el c, na obeh rokah kakor tudi na glavi hude opekline in so ju morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Pri Baumanu je nesreča tem večja, ker njegovo poslopje ni bilo zavarovano. Kako je ogenj nastal, še do zdaj ni znano; najbrže so otroci zapalili.
Goriško.
— Nabrežina. »Javna ljudska knjižnica« iz-posojuje knjige svojim članom vsak četrtek od 8. do 9. zvečer in vsako nedeljo od 9. do k. predpoldne.	_____________
Istra.
— Pulj. Pred nekaj dnevi je umrl nenadoma od kapi zadet zdravnik mornariške bolniške blagajne dr. Letiš. Pokojnik je bil po rodu Hrvat iz opatijske okolice, po značaju izredno blaga in človekoljubna duša. Kakor mu je v politiki bii tuj šovinizem, tako tudi v svojem zdravniškem delovanju ni delal narodnostnih razločkov in je podpiral s svojo radodarno roko vse reveže, ki so se zatekli k njemu; v tem oziru se je prav močno in ugodno razlikoval od ostalih bogatih »človekoljubov«, ki navadno svojo »plemenito« radodarnost spajajo s postranskimi nameni. Kako priljubljen je bil pokojnik med puljskim prebivalstvom, je pokazal njegov pogreb; lehko rečemo, da takega mrtvaškega izprevoda v Pulju še ni bilo. Ko je bil dr. Letiš imenovan za zdravnika bolniške blagajne — tedaj je bila mornariška bolniška uprava v socialističnih rokah — so morali italijanski sodrugi preslišati ljute napade od strani kamorističtie klike, češ da so svoj narod s tem imenovanjem izdali.
Umetnost in književnost.
— Iz gledališke pisarne. Na velikonočno ne-cteljo zvečer ob 7. (nepar-abonma) se poje prvikrat v sezoni na novo naštudirana velika Puccinijeva dramatična opera »Tosc a«. V naslovni vlogi nastopi g. Lowczynska, vlogo Camarodossija, poje g. Harfner, vlogo Scarpia pa g. Fejfar, ki vodi tudi režijo. Operno osobje se skrbno pripravlja za to veliko delo, tako solisti kakor zboi ja orkester io sf x£žito te dni
pod vodstvom g. kapelnika C. M. Hrazdire zadnje skušnje na odru. — Na velikonočni pon-deljek se izvajata zadnjič v sezoni dve opereti: ljopoldne ob 3. kot velika tujska predstava (izven abonmana. za lože nepar), Kahnauov »Jesenski manever«, za katerega je bilo pri prvih treh uprizoritvah gledališče razprodano; zvečer ob 7. (za par-abonma) pa velezabavna Of-fenbachova opereta »Orfej v podzemlju« da se nudi tudi občinstvu izven Ljubljane prilika ogledati si to burlesko. Na praznik dne 25. inarca sta dve predstavi; popoldne ob 3. (izven abonmana. za lože nepar) zadnjič v sezoni vele-komična burka »Pred poroko«, zvečer ob 7. (za nepar-abomna) se pa poje drugič Puccinijeva velika opera »Tosca«.
—	Gostovanje g. Ignacija Borštnika v Ljubljani. Slovensko gledališče v Ljubljani proslavi tridesetletnico umetniškega delovanja največ-jega slovenskega igralca-uinetnika g. Ignacija Borštnika s tem. da uprizori v sredo 26 t m. duhovito Cankarjevo delo »Kralj na Betajnovi« z gospodom jubilantom v glavni vlogi
— G. Lili Nordgartova, ena najboij priljubljenih pi imadon, bo gostovala koncem sezone na slovenskem odru.
— Slovensko gledališče. Ker je gospa Polakova tudi operna pevka, smo dobili v torek priliko, da smo Jo slišali in videli kot prostovoljca Marosyja v »Jesenskem manevru« To se lahko razlaga na različne načine. N pr' gospa Polakova živi v spominu Ljubljančanov le kot subreta; ali pa: Ljubljanskemu občinstvu gredo v gledališču operete nad vse; ali pa - Kdor bi rad slišal gospo Polakovo kot Madamč But-terfly, doseže to lahko v Zagrebu. Kateri tehtni razlogi so bili v resnici merodajni, da smo jo dobili ravno v KAlmanovi kompoziciji nam ni znano; ali vsekakor je bila intendauca zc’o pri' jazna, da nam je vsaj povedala, kakšne operni partije poje ga. Polakova — v Zagrebu Seveda je bila ga. pevka tudi operetni eiioletirik kakršen mora biti. živ, »stranmi«, predrzen zaljubljen, ves »od hudiča«. Njen nastop noživlja vso Predstavo in v gledališču je bilo razpoloženje briljantno. Kabaretno pesem v drugem aktu je pela povsem na svoj način, jokati se ie znala, da so ljudje pokali od smeha — bil j« skratka popoln uspeh. Ga. Polakov‘a je dobila lep šopek, živo cvetlico in veliko aplavza katerega so bili tudi ostali sodelujoči deležni -Snoči je bila gdčna. Fantova tako prijazna’ da je še ona nastopila v tej vlogi, vkljub temu’ da sta pravkar šele gostovali v njej dve nevki zunanjih gledališč. Da je domača subreta tudi po gospej Polakovi obveljala in žela priznanje, lahko smatra za resničen uspeh. Bila ie nrav ljubka in je zelo ugajala.
Trst.
— Seja političnega odbora in »Ljudskega odra« bo v petek 21. t. m. ob 8. in pol ZVečer v društvenih prostorih. Gre za izredno važno vprašanje. Zato se naj vsi odborniki seie gotovo udeleže.
— Tržaški zavedni proletariat ™ i/nrtO
delavce v tržaškem tehničnem zavoa,/ \’so- i
boto popoldne so bile izdane nabiralne pole izprte delavce v tržaškem tehničnem zavodu, f Do torka se je nabralo med zavednim tržaškim i pioletariatom za izprte delavce 1442 43 kron. Vsem onim, ki so dobili nabiralne pole pripo- j ročamo, da nadaljujejo nabirati in naj doneske j prineso takoj v organizacijo kovinarjev. Nabi-rati se sme samo na pole, ki imajo j)ečat orga- j nizacije kovinarjev.
JzPr^ delavci v tržaškem tehničnem za- ) vodu. kateri so člani konsuinnih zadrug dobe od konsumnih zadrug podjioro v blagu v enaki ; meri kakor bolni člani. Vsled tega plemenitega , sklepa konsumnih zadrug je mnogo delavcev, ki dobe poleg podpore v organizaciji skunai P® I 20 do 22 kron tedenske podpore. Iz tega i e dovolj jasno razvidno, kako važna je strokovna in gospodarska organizacija' za delavske boje-
— Sestanek zidarskih zaupnikov bo v četrtek 20. t. m. ob 5. in pol popoldne v zeleni dvorani »Delavskega doma«. Povabljeni naj privedejo s seboj še druge zaupnike Dnevni red je izredno važen.
— Volilne reklamacije so se z včerajšnji«1 dnem že pričele. V okolici je otvorila naša stranka sledeče reklamcijske urade:
ŠkedenJ: V prostorih »Delavskega obraževalnega društva« nad skladiščem >'Pe' lavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. Magdalena spodnja• V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja; V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva* (gostilna Alla Vittoria«).
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »Ali Orehi-dea«.
Sv. Ivan: V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino.
Vrdelca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kolon j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu: V prostorih podružnice »Ljudskega odra«.
Kontovelj; V prostorih »Delavskega! Izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Ai Dodiči Moreri.«
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Barkovljah, Opčinah in TrebŠah. Vsi tl uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan. Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo V imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani V volilne imenike. Članom naših okoličanskih volilnih odborov pa priporočamo, da izvrše vs« naloženo jim delo.
— Na velikonočni pondeljek pojdejo tržaški sodrugi v Sv. Križ na veselico, ki jo priredi tat* mošjoie podružnica ^Ljudskega odra«.
Balkanski in mednarodni položaj.
Avstrija protestira na Cetinju proti ustavljanju ladij. Velesile odgovore balkanskim zaveznikom z novimi predlogi. Zavezniki jih najbrže sprejmejo.
Vojna mornarica
v dela vaje ob južni Dalmaciji.
VOJNA MORNARICA.
Praga, 20. »Prag. Tagbl.« javlja z Dunaja, 'da sta včeraj dve diviziji ladij, prva pod po-veijništvom kontredmirala Njegovana, druga pod poveljništvom kontreadmirala Fiedlerja s torpedovkami in razdiralci odpluli iz Pulja proti Kotoru. Oficielno pravijo, da gre le za vajo.
NEZGODA OGRSKO-HRVAŠKE LADJE.
Reka, 20. Ladja, katero so Črnogorci v Medvi ustavili, je »Skodra«, ki je last Ogrsko-Hrvaške paroplovne družbe. Kapitan pravi, da je »Hamidjč« pri Draču streljala na njegovo ladjo, srbski oficirji so ga pa prisilili, da je moral transportirati srbske vojake.
AVSTRIJSKA INTERVENCIJA.
Dunaj, 20. Avstrijski poslanik na Cetinju |e dobil nalog, da protestira pri črnogorski vladi proti kršenju mednarodnega prava. Od njegovega poročila je odvisno, kako bo Avstrija ■adalje ravnala.
GRŠKE OPERACIJE. Valona ni zasedena.
Atene, 19. Italijanski časopisi so poročali, 'da so Grki zasedli Berat in Valono. Iz tega so italijanski in tudi drugi listi izvajali sklepe, ki bi bili tedaj neopravičeni, če bi bili Grki res iz vojnih razlogov okupirali omenjeni mesti. Toda kakor poroča »Agence d’ Athčnes«, je vest »ploh izmišljena. Poveljnik armade se skrbno izogiba vsakemu, tudi provizoričnemu podjetju glede na te kraje, ki bi moglo tu ali tam pokvariti dobro voljo. Edina točka, ki ima dopolniti grško mejno črto v Epiru, je Tepeleni, ki bo v kratkem zasedeno.
Santi Ouaranta in Delvin.
Atene, 19. Polkovnik Ipitis je s svojimi četami, prišedši iz Filjatesa, zasedel Santi Ouaranta. Drugi oddelki so zasedli Delvin. Zdaj je v.es Epir v grškili rokah. Čete Riza paše so se mnaknile v notranjo Albanijo.
GRKI IN ALBANIJA.
Atene, 19. »Nea Imcra« piše: Grki ne pozabljajo, da so zahteve Albancev do neke meje opravičene in sprejemljive, ter da se Grška, ki jc sprejela geslo »Balkan balkanskim naro-JomV"e m°re upirati zahtevam kakšnega bal-Kan ega naroda, če se vjemajo z logiko in pravičnostjo. Ali tudi če prestopa stremljenje Albancev ta plot, je treba resno jemati zadevo, ker se zanimata dve velesili za Albance. Opravičeno je upanje, da se bosta ti dve velesili ozirali tudi na opravičene zahteve Grške.
SRBI IN ALBANCI.
Dunaj, 19. »Albanska korespondenca« poroča iz Drača: Srbske čete so požgale albanske vasi Rogozina, Atanasio, Ciengeleo, Cirtej, Fluingi in Cerma, prebivalce pa so poklale. Le majhnemu številu vaščanov se je posrečilo uiti v gore. Reda med številnimi begunci v gorah je velika.
Srbski glas.
Belgrad, 19. Vesti zunanjega časopisja, da so Srbi ustrelili 700 Albancev, je brez vsake podlage. V vseh krajih, ki so od Srbov zasedeni, je albansko prebivalstvo mirno in ne daje povoda za nikakršne kazni, najmanje pa za smrtne.
SKADER.
Tujci y trdnjavi.
Cetinje, 19. Vsled sklepa črnogorske vlade, da se konzulom in tujim državljanom dovoli odhod iz Skadra, je odšel črnogorski parlamen-ter v Skader. da sporoči ta sklep poveljniku Esad paši. Ta je vzel sporočilo na znanje, ne da bi bil kaj odgovoril.
Priprave.
. Cetinje, 19. Artiljerijski boj, ki je trajal dva: dni, se zdaj že nekaj dni ni obnovil, ker so Turki mirni, Črnogorci se pa pripravljajo za na-daljne operacije.
Srbska pomoč.
Cetinje, 19, jz Soluna je prišlo več trans-portnm ladij s srbskimi četami pod eskorto grških bojnih ladij v Medvo.
ODRIN.
Carigrad, 19. »Sabah« javlja, da je dobil od svojega odrinskega poročevalca brezžično brzojavno vest, da je zdravstveno In moralno stanje čet v Odrinu izvrstno; živeža in streliva je dovolj in trdnjava se lahko drži še več mesecev.
Cete, ki se vdajajo.
Sofija, 19. Več turških oddelkov, ki pripadajo odrinskim prednjim stražam, se je vdalo Bolgarom, ker jim je popolnoma^ pošel živež.
TURŠKA POROČILA.
Carigrad, 19. Uradno javljajo, da se nadaljuje artiljerijski boj na vzhodni in zapadni strani Odrina po dnevi in po noči. Pred Bulajirom je mir. V okolici Cataldže so turški oddelki, ki So napredovali proti Kalfakeju in Akalanu, vrgli bolgarske čete, ki so jim stale nasproti. (To so Že enkrat poročali.) Iz okolice Kabakdže se sliši grmenje topov; mislijo, da je sovražnik fazdrl železniško progo in zažgal postajo.
ALBANIJA.
Sporazum.
Peterburg, 20. V diplomatičnih krogih zagotavljajo, da je opravičeno pričakovati popoln sporazum vseh velesil v vseh vprašanjih, ki se tičejo Albanije, dasi so nekatera detajlna vprašanja doslej še nerešena.
Grški kralj Jurij umorjen.
Morilec.
Atene. 20. Potrjuje se, da se imenuje napadalec na kralja Šinas. Ko so ga zaslišavali, je začetkoma odklanjal vsak odgovor. Naposled je povedal, da se piše Šinas, da je po narodnosti Grk in da je streljal na kralja iz osebnega maščevanja.
Iz maščevanja.
Atene, 20. Napadalec je videti okrog 40 let star. Pri zaslišanju jc dejal častniku, ki ga je vprašal, čc se mu nc smili dežela, da je socialist (!). Pozneje pa je dejal, da je pred kratkim prosil kralja na izprehodu za večji znesek, in ker ga ni dobil, se ie hotel maščevati.
Vtisk zmedenega človeka.
Atene, 20. Ko so Šinasa eskortirali na policijo in pozneje pri zasiišavanju se je vedel tako, da ga ni mogoče smatrati za normalnega.
Podrobnosti.
Berlin. 20. Iz Soluna javljajo, da je napadalec od zadaj streljal na kralja. Adjutant polkovnik Frankudis se je obrnil in ga jc pograbil za roko, ko je hotel še enkrat ustreliti. Boril se je z njim, da bi mu iztrgal samokres, ter ga je držal za vrat, ko sta prihitela dva žandarja in aretirala morilca. Kralja, ki se je bil zgrudil, so položili v kočijo. Še preden je bil v bolnišnici, je izdihnil.
Solun, 20. Opazovalci atentata pripovedujejo. da se je bil napadalec skril za policijskim komisariatom v ulici Svete Trojice. Ko je prišel krali mimo vogala, je ustrelil iz velikega revolverja. Aretirati se je dal, ne da bi se bil kaj upiral. Drugi pravijo, da je hotel bežati; žandarja sta ga hotela zabosti, kar je adjutant preprečil.
Bivši učitelj?
Ateue, 20. Šinas je baje bivši učitelj, doma iz Vola ali Seresa. Pri zasiišavanju je dejal, da je socialist. Vidi se pa, da je popolnoma neizobražen človek. V pismu, s katerim je hotel kralja napumpati, je nekoliko izrazov o pravični razdelitvi bogastva, ki jih je bržčas prepisal iz kakšne brošure. Oblastnije mislijo, da je umobolen anarhist.
Slepo orodje?
Berlin. 20. V tukajšnjih grških krogih mislijo, da bi utegnil Šinas imeti kakšnega sokrivca in da je morda ravnal pod vplivom ljudi, ki niso Grki. Neverjetno je, da bi bil socialist, ker na Grškem sploh ni prave socialistične stranke.
Sožalje.
Atene, 20. Vlada in dvor dobivata od vseh strani izraze sožalja.
Kralj Konstatin.
Solim, 20. Prestolonaslednik je sprejel vest o smrti očeta v Janini. Globoko ginjen jo ie v dnevnem ukazu naznanil armadi in objavil nastop svoje vlade.
Pogreb.
Solun, 20. Ponoči so prenesli kraljevo truplo v grad. Čez par dni ga prepeljejo v Atene. Pogreb bo najbrže v osmih dneh.
GAL1ŠKI DEŽELNI ZBOR.
Lvov, 19. Po dolgi pavzi, ki je bila izpolnjena z boji in pogajanji in novimi boji med Poljaki in Rusini, je bil včeraj zopet otvorjen gališki deželni zbor na podlagi kompromisa, ki se jc takorekoč zadnjo uro dosegel med Poljaki in Rusini.
Novi deželni maršal grof Goluchowski je v svojem pozdravnem govoru naglašal gospodarsko krizo, ki je posebno velika vsled dveh slabih letin, in pa neugodne finančne razmere. Potem je govoril o volilni reformi, ki pač ne zadovolji nikogar popolnoma; ali na udeležbo v javnem življenju bodo poklicani najširši krogi. Obema narodoma bo omogočen gospodarski in kulturni razvoj.
Namestnik dr. Bobrzynski je poudarjal, da se shaja deželni zbor v znamenju miru. O volilni reformi je dejal, da presega politični pomen volilnih zakonov v drugih deželah.
Dr. Konstantin Levickij je izjavil, da so Rusini pripravljeni sodelovati pri razpravah deželnega zbora pod pogojem, da bo imela volilna reforma prvo mesto na delovnem sporedu.
Abrahamowicz je dejal, da smatra pristop Rusinov na skupno delo za delekosežen ugoden preobrat, ki bo imel svoje dobre posledice v deželi in na Dunaju.
Knez Czartorysk| je v imenu centruma govoril proti volilni reformi.
Knez Sapieha je vprašal, zakaj je deželni zbor sklican na Veliki teden.
Dr. Dudikjevič je dejal v imenu Rusofilov, da sporazum ni sklenjen z vsemi Rusini, ampak le z enim delom.
Danes ima deželni zbor še eno sejo pred prazniki.
HRVAŠKA STRANKA PRAVA.
Zagreb, 20. Stranka prava bo imela čfne 27. in 28. t. m. konferenco Y Ljubljani. PrvJ
dan se posvetuje strankino vodstvo, drug! dan zborujejo vsi poslanci pravaške in Slovenske Ljudske Stranke. Baje bo konferenca tudi protestirala zoper nameravano ustanovitev Rau-chove stranke, kateri je pravaš Elegovič boter.
Josipovič posreduje.
Zagreb, 20. Po praznikih pride baje hrvaški minister Josipovič v Zagreb, da se posvetuje s političnimi strankami zaradi rešitve političnih vprašanj.
OGRSKE HOM ATIJE.
Khucn na Dunaju.
Dunaj, 19. V oficioznih krogih trdijo, da nima Khuenovo bivanje na Dunaju absolutno nobenega političnega ozadja.
Dnaj, 19. Grof Khuen Hedervary je bil včeraj v kabinetni pisarni. V poučenih krogih pravijo. da je njegov prihod na Dunaj v zvezi s sestankom, ki ga je imel s poslancem Desyjem v Budimpešti.
'1 ajnl svetniki.
Budimpešta, 19. »Pesti Tukor« poroča, da so imeli tajni svetniki Szterenyi, Wekerle in Navay sestanek na Reki, kjer so razpravljali o novem načrtu za razpletljaj situacije. Doslej se ni moglo dognati, če je vest utemeljena.
MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 19. Ministrski predsednik Briand je včeraj podal demisijo kabineta, ker je dobil v senatu pri razpravi o proporčni volilni pravici nezaupnico. Briand je ob začetku seje izjavil, da odstopi, če sklene senat kakšno določbo v nasprotju z vlado. Upozarjal je, da so imele že razne vlade leta in leta volilno reformo na programu in da je stvar nujna. Proti Briandu je nastopal zlasti Clemenceau, ki je trdil, da je zastopstvo manjšin nevarno republiki (!). V specialni debati je senator Peytral takoj pri prvem paragrafu predlagal amandma, da »ne more nihče postti poslanec, kdor ne dobi večine oddanih glasov.« Briand je takoj vstal in izjavil: »V odločilnem trenotku smo. Peytralov predlog izključuje možnost vsake poravnave. Če senat sprejme ta predlog, podam svojo demisijo.« Pri glasovanju je bil predlog sprejet s 161 glasovi proti 128. Briand je s svojimi ministrskimi tovariši takoj zapustil zbornico in naznanil Poincarčju demisijo. Predsednik republike je demisijo sprejel in naprosil Brianda, da provizorično vodi posle dalje.
BOURGEOIS NASLEDNIK.
Pariz, 20. Včeraj popoldne je Poincarč sprejel Brianda in je konferiral z njim eno uro o položaju. Pozneje je sprejel predsednika senata in zbornice, in potem je prišel Leon Bour-geois. Briand je svetoval Poincarčju, katerega je zvečer še enkrat obiskal, naj poskusi sestaviti ministrstvo, ki bi zbralo vse republičanske stranke. Njegov naslednik bo najbrže Bour-geois. Baje prevzame Clemenceau vojno ministrstvo. Nova vlada bo morala najprej spraviti vojno reformo pod streho.
GENERAL ANDRE MRTEV.
Pariz, 19. General Audre, ki je bil v ministrstvu Wa!dcck Rousseau vojni minister, je snoči umrl.
KOKOyCEV NE ODSTOPI.
Peterburg, 20. Peterburška brzojavna agentura pravi:	Govorica, ki se raznaša, češ da
hoče ministrski predsednik Kokovcev odstopiti, se uradno demantira. — Od druge strani pa trdijo, da je Kokovcev v kabinetu osamljen. Ministrski tovariši mu očitajo, da dviga revolucija zopet elavo, 011 pa da je brez moči zoper to.
NEZGODE VOJAŠKIH LETAL.
Karlsruhe, 19. Nemški vojaški aeroplan L 71, ki je moral danes popoldne vsled hudega viharja na tukajšnjem vojaškem vežbališču pristati. je popolnoma uničen. Veter je dvignil letalo in ga treščil s tako silo ob tla, da se je popolnoma razletel. Letalo je bilo 20 ur v zraku.
RUDNIŠKA NEZGODA.
Bochum, 19. V rovu št. 2 je izbruhnil ponoči ogenj. Rešilna akcija se še ni mogla pričeti. Koliko rudarjev je zaprtih v globočini, se še ne ve.
SMRTNA NEZGODA AVIATIKA.
Somma Lombarda, 19. Poveljnik vojaške letalne šole stotnik Morena je padel danes iz višine 200 metrov. Bil je takoj mrtev.
Vestnik organizacij.
Ljubljanska podružnica planinskega društva „DJe Naturfreunde" ima v četrtek 20. t. m. ob 8. zvečer važen sestanek, da zavzamejo člani stališče napram predlogom, ki so predloženi glavnemu zborovanju zveze, Člani, ki še niso poravnali svojin prispevkov, naj čimprej izpolnijo svojo dolžnost, ker je denar treba poslati centrali. — Prihodnji četrtek bo predavanje o „življenju In delu Karla Narxa“ in je želeti najobilnejše udeležbe.	Odbor.
Socialno politični pregled.
= Nova delovna pogodba dunajskih kovinarjev. Dunajski kovinarski delavci so sklenili z avstrijsko zvezo industrialcev novo delovno pogodbo, ki velja do 1. marca 1916. Nova pogodba ima naslednje določbe: Minimalne mezde se določijo za posamezne delavske kategorije posebej. Od dosedanjih so za štiri do šest vinarjev na uro višje. Urne mezde se povišajo za tri vinarje, ravno tako tudi akordne. Za akordne mezde velja: temeljna plača se garantira. Nove cene se dogovore z delavcem. Delavec dobi pravico do vpogleda v knjigo akordnih cen in pred začetkom dela se mu izroči akordni listek. Pri izrednemu delu, kjer ni mogoče določiti cen in mora delavec, ki je doslej delal na akord, delati za časovno mezdo, se mu garantira povprečni zaslužek zadnjih dveh mesecev. Ako je določena akordna cena m doseže delavec vsled svoje pridnosti in spretnosti večji uspeh pri deli} in s tem tudi večji zaslužek,
tedaj se ta okolnost ne sme izrabiti za reduciranje njegove akordne cene pri enaki delovni metodi. Doslej veljavni ceniki za akordno delo se bodo pregledali po vseh obratih in slabe akordne cene bodo predmet nadaljnih pogajanj. Delovni čas se zniža od 54 ur na 53 in pol ure na teden. Skrajšanje delovnega časa naj se po možnosti izvede v soboto. Za čezurno delo se plača po 25 procentov, od 8. zvečer (doslej od 9. zvečer) dalje po 75 proccntov (doslej 50). Določbe o delu na praznike so se tudi izboljšale. Zaupnike je izvoliti potom alternativnega predloga, to se pravi v dvojnem številu in podjetnik jih polovico prizna za dobo delovne pogodbe. Kjer veljajo že sedaj boljši delovni pogoji. ostanejo neizpremenjeni. — To pogodbo so sprejeli v torek zaupniki 86 veleobratov dunajske kovinarske in strojne industrije. Za 9000 delavcev velja pogodba. Brez boja je dosegla organizacija kovinarjev in livarjev pogodbo, ki sicer ne prinaša delavstvu toliko, kolikor zahteva današnja draginja, vendar je pa znaten napredek za sedanji čas, ko je gospodarska kriza splošna. Pogodba je pa tudi lepo izpričevalo za jakost strokovne organizacije.
= Priseljeniški zakon v Ameriki. Dilling-ham Burnettova naselniška predloga je pokopana za nekaj časa. Po predsednikovem ugovoru je dobila v senatu potrebno dvetretjinsko večino in senatorji so upali, da njihovemu zgledu sledi tudi zbornica. Ali zbornica je prekrižala senatorjem račun. S tem. da je padla naselniška predloga, ki bi najhujše zadela jugoslovanske, italijanske, poljske, ruske in maloazijske delavce, še ni rečeno, da je nevarnost za vedno odstranjena. V prihodnjem zasedanju bodo amerikanski nazadnjaki zopet poskusili svojo srečo. O tem ni dvoma!
Novice.
* Abderitje v Ameriki. Zakonodajalna zbornica v Pennsylvaniji je sprejela zakon, ki pod kaznijo prepoveduje rdečo zastavo na javnih obhodih ali paradah ali na poslopjih. Pennsyl-vanski kovači zakonov imajo že od nekdaj navado, da se dado pobotati za vsako postavo, ki jo skujejo, ako je komu odveč. Proti temu najnovejšemu koščku legislativne vsemodrosti pa ni nihče ponudil podkupnine! Socialisti se čisto nič ne zmenijo — še celo smejejo se in prav krepko se norčujejo iz možganov salomonsko modrih »očetov« v Harrisburgu. Ali ste že videli bosonogega otroka, kateri je z nogo kresnil ob kamen in potem hladil svojo jezo nad kamenom s tem, da ga je tolkel z drugim kamenom? Temu otroku so podobni postavo-dajalci v Pennsylvaniji. Mislijo, da bodo ustavili val socializma, če prepovedo rdečo zastavo! Kje jim je pamet? Modre buče morajo sedaj sprejeti drug zakon zoper rdeče kravate, rdeče panteljce v laseh deklet, rdeče solnčnike in zoper rdeče kiklje; prepovedati morajo v imenu zakona, da se ne smejo roditi otroci z rdečimi lasmi, žrebeta z rdečo dlako niti petelini z rdečemi grebeni; prepovedati morajo rdečo šminko za lica in ustnice našemljenih babur med višjo gospodo v pittsburških milijonarskih krogih. Sploh morajo modri Salomoni 20. stoletja prepovedati vse, kar je rdečega — tudi rdeče nosove v svoji sredi v zbornici! Rdeč, rdeča, rdeče! — Brrrrr! Klobuk in kapo dol ped neskončno modrimi Kišoti v pennsylvanski zakonodaji!
* Atnerikanska »sramežljivost« in poštna cenzura. Ce sme poštna uprava ukazovati časopisom, kaj smejo in kaj ne smejo priobčiti, potem se naj gre solit taka tiskovna svoboda. Socialistični dnevnik »The New York Call.c je priredil serijo člankov o spolni higijeni z naslovom: »Kaj mora vsako dekle znati.« Članke je spisala Margareta H. Sanger, izvežbana zdravniška postrežnica in sicer v popolnoma dostojnem ter znanstvenem duhu. Komaj je pa prvi članek izšel, je pošta v New Yorku takoj prepovedala nadaljevanje dotičnega spisa. »The Nev/ York Call« je nato prinesel samo naslov članka in komentar z debelimi črkami:
»Kaj mora vsako dekle znati?
Nič ne sme znati —
vsled ukaza poštne uprave«.
Sodr. Berger je v reprezentantni zbornici predložil resolucijo, s katero pozivlje kongres, da po posebnem komiteju preišče poštno cenzuro napram časopisju. Cas je že. da se takim smešnim cenzuram, ki bijejo v obraz tiskovni svobodi, naredi konec.
* Kaplan — zapeljivec. »Čas« poroča iz Kolina: 7. marca je nenadoma izginila služkinja Marija Pavlikova, ki je služila pri trgovcu WeiBbergerju. WeiBberger je naznanil policiji, da je izginila njegova služkinja. Pavlikova je večkrat dejala svojim prijateljicam: »Ko bi moj fant izvedel, da imam razmerje s profesorjem Hrachovskijem, ali če bi morala iti na sodnijo, tedaj se raje utopim.« Njene prijateljice so vedele, da ima Pavlikova razmerje s profesorjem Hrachovskim, ki je bil kaplan v Kolinu in voditelj kolinskih krščanskih socialcev. V kovčegu Pavlikove so našli pismo, ki ga ji je bil pisal kaplan Hrachovski. Ko je bila Pavlikova izginila, so se po mestu širile različne govorice, kakor da hi bili Pavlikovo umorili Židje. Oblasti zasledujejo vso zadevo in močen sum leti na kaplana, da je dekleta zapeljal, ki je nato izvršila samomor. Priče so izpovedale, da so videle 7. marca Pavlikovo na mostu, da so sn-šale, kako da Je nekdo skočil v vodo in klical potem na pomoč.
* Katoliški I« protestantski cmoki. Nemško mesto Augsburg, znano iz zgodovine verski!« prepirov, je bilo pravkar v nevarnosti, da postane zopet pozorišče hudih verskih bojev. Slo je za velikansko vprašanje: ali naj se kuha v mestni bolnišnici tako kakor doslej, za katoliške bolnike posebej, za protestantske posebej, ali pa naj se pripravlja hrana skupno v centralni kuhinji. Bolniško oskrb in prelnanitev za katoliške bolnike vodijo usmiljenke, za protestantska pa diakonlsinje. Mestna uprava bi bila rada
Gričar & Mejač, Ljubljana
:: : z Prešernova ul 11 ca,	0.	:: : •
mmm
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otioke. — Konfekcija za dame.
Točna postrežba.
Solidne cene.
združila obe kuhinji, ker bi se takoj znižali i/datki, in poverilo vodstvo kuhinje katoliškim rsmiljenkam. Protestantske diakonisinje pa .-.o se čutile s tern zapostavljene in so izjavile: če :e uvede centralna kuhinja zapustimo bolnišnico. Za diakonisinje sc je postavila tudi protestantka cerkvena uprava in cerkveno predstoj-i.štvo, češ, če se nc ugodi želji diakonisinj. te-Jaj se bo skalil hudo verski mir. Zdravniki so M Sporočali združitev obeh kuhinj, ali mesto je moralo odnehati, ker je pretil že prav resen spor »ned avgsbm-.rškiim protestanti in katoličan. f-itoliški in p-otestamski cmoki v avgsburšk 11 Inišmci s ;i;do torej tudi odslej kuhali loče 10 n: noben j . . s*.antovski bolnik ni v neva.nosti. da bi se mu zaletelo, če bi jedel cmok, skuhan od katoliške usmiljenke.
Morilec Sternlckcl in njegovi tovariši obsojeni na smrt. V soboto zvečer je porotno sodišče v Frankobrodu ob Odri izreklo sodbo nad Sternicklom in njegovo družbo, ki je pred dobrim mesecem umorila tri osebe na uprav zverinski način. (O strašnem zločinu, ki je zbudil veliko senzacijo, je »Zarja« svojčas poročala.) Sternickel. ki so je med razpravo tako cinično obnašal, da so morali enkrat razpravo celo prekiniti, je v zmislu nemškega zakona obsojen zaradi trojnega umora, združenega s težkim ropom. in zaradi požiga trikrat na smrt, na pet |ct težke ječe in na trajno, izgubo državljanskih rasti; Juri Kersten in Schliemenz zaradi dvojnega umora in enega uboja, združenega s težjim ropom, trikrat na smrt, na pet let težke ječe in na trajno izgubo državljanskih častnih pravic. Vili Kersten je vsled mladoietnosti zaradi enakih zločinov dobil 15 let težke ječe = Stavka londonskih pekov. Ta teden prično 'ondonski peki stavkati. 7. marca je 5000 pomočnikov odpovedalo mojstrom. Pekovski pomočniki zahtevajo 54urno tedensko delo in minimalno tedensko mezdo po 36 K za delavnice, 38 K 40 vinarjev za tovarne. Mojstri so pripravljeni, da sprejmo zahteve delavcev le pod tem pogojem. Če jim delavec garantira, da bo napekel vsak teden najmanj iz desetih vreč moke kruha. Seveda ne sprejmo pekovski pomočniki te ponudbe.ker so delavnice prerazličon ti rejene. Po moderno opravljenih delavnicah bi pač izvršili to delo, ali v Londonu je še vse polno starih delavnic z najenostavnejšimi pripravami in v teh bi delavec pri najboljši volji »e zmogel zahtevanega dela. Razmere po londonskih pekarnah so vnebovpijoče. Celo urednik lista pekovskih mojstrov priznava, »da so v Londonu pekarne, ki niso le v sramoto vsej obrti, temveč tudi civilizaciji«. Po nekaterih delavnicah delalo pekovski pomočniki več kakor po 100 ur na teden in zaslužijo kvečjemu ?4 K. Zdravstvene razmere so po londonskih pekarnah naravnost sramotne. 1330 pekarn je nastanjenih še pod zemljo. Tem razmeram, ki nimajo para v vsej deželi, hočejo londonski pekovski pomočniki, med katerimi je mnogo Avstrijcev in Nemcev, napraviti enkrat za vselej konec. Izbrali so si najboljši čas za svoj boj, velikonočni teden, v katerem posebno cvete pekovski obrt. Zlasti na veliki petek pojedo :tikaj nezmerne množine žemelj, zaznamovanih s križem. Tem željam — hot cross buns — se ’>ode moglo londonsko prebivalstvo najbrže letos odreči.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
prijatelj moj.
Gre na vsako pot z menoj!
K 0* s© večkrat z njim l< ref>čain, Vedno zdrav želod’c imami
Najboljše krepčilo želodca!
Sladki in grenki.
Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih 1
dostavno varovano
40 letni uspeh,
tisoče priznanj.
_	33;
Želodčna = l = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
^ Trgovci, peki!
-  —
Droie (kvas) i2 odlikovane slovenske tovarne drož MAKS ZALOKER, Ljubljana, Krakovski nasip št. 26 v last«’
hiši, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naro čajte pri narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenut
jema^'lekarna G. PiCCOli, Ljubljana.
Maksim Gorki]
- ,Mati“ -
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje* v Ljubljani, ki je —	knjigo	založila in izdala.
Kupujte obutev, kjer je
ceneje!
V
i j j
Moški čevlji za štrapaco .
Visoki damski čevlji . .
Velika zaloga vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke iz ševro in btks usnia, modernih in trpežnih vse po jako nizkih cenah.
Zaloga čevljev
Alt. Frankel, kom. družbe
vodja Josip Hočevar
Ljubljana, Stritarjeva ul. 9.
Največje podjetje te vrste v Avstriji. — 132 prodaj* ien,
Popravila se po ceni računajo. Pošilja se tudi po pošti
2 5 ^
.. s ™ «
c — E
irii*
C O«
C
7?** O
Varčne gospodinje!
Q1	lrn^oczyja	sladni	čaj
Oldltlll tdj daje vsakomur kri, moč, živče,
•7n anilra sPanie. cvetoče lice, okusen za]-lillCtllllVCt trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Olnfl{n terinsko mleko in umrljivost dojen-OIclU.111 čkov omeiuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki (e s slndiiim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po >/< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schttn-brunnerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva Ljubljano In okolico.
za
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
-	stroj	eT7-	=—
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
T7" o z n a, kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da oci SO. fe-bninrjn 11*1 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
odračunam 10°/« popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih Hbi-ontnili »talnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kraval rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd.
Opozonm istočasno, da je moja medna trgovina za gospode, založena ne-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren, in sicer v nedvomljivo nrjvečji izberi.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGDIČ, Ljubljana, gl
Pa/.ite na cene v izložbah!
I
Delavske konsumne zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
-------------vpisana	zadruga z omejenim jamstvom.------------
Cenjeni člani!
Tudi letos bode izdelovala naša pekarna
velikonočne pince
in dobro bi bilo, ako bi se om člani, ki si jih želijo nabaviti, pustili zabeležitiv skladišču, kjer se poslužujejo. — Cena jim bo
1 —, 2—, 3—, 4— in 5— kron komad.
Pince bodo izdelane iz samega jajejega rumenjaka (brez vode) in & iianmit^a maslu.
V lia&i pekarni, nahajajoči se v
ulici S. Marco štev. 17 na dvorišču
se bodo pekle slaščice, pričenši s sredo 19. marca — pri tej priliki bode odprta pekarn* cel dan — po naslednjih cenah.
Krnili, telit Joč l kg..........................K	—'30 kom^
Krtilii, tHitajoM 1 d«* 2	kg....................„	—-40	,
*ruh» tehtajoči ve*-. kot	2 kg..................„	—r\0	,
Pr« suita brez razlike............................. —*40	.
Pr-uti s testom vred............................„	1—	„
Kakor običajno, ime i bodemo tudi letos velikonočne pršute. Cena jim bode letos K 2 80 kg, Kosi pršuta od 2 kg naprej. Izbrana vrsta iz Gradca
Priporočamo toplo našim članom, da se piavočasno zabeležijo v skladiščih za na* . avo pinc in pršutov, da ne ostanejo nepreskrbljeni.
Spremenjene cene:
Jajca.......................................  .	.	. p« K —.09
Srnin* k na platnu..................................    _	—‘06
Mod v vrč* Hi od *8 kg Med v \rfiklli od kg Med v brekih od \ kg Med v vrnili od l kg Dateljni kg ....
-50
-•so;
l-6(
B —
Ravnateljstvo.
,S L A VIJ A
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n. slovensko obiinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SI.AVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejSi Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim^ članom Zivljenskc police banke^ .Slavije* ^neizpodbitne in nezapadljive Gmotno mosvojitvijo narodnega gospodarstva skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij
GENERALNI ZASTOP „SLAV1JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
J