Pn#tnfna plačana v trotovUk Leto LXIV., $t. 159 Ljubljana, petek 17. Julija 19Ji Cena Din L- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal aedeije in praznike. — inseratl do 30 petit kDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-«. UREDNIŠTVO IN DFRAVN1STVO LJUBLJANA, Knailjava Ollea it. 5 Telefon st. 3122. 3123. 3134. 3125 m 3126. POORDlMlOEi MARIBOR, Grajski trg it. 8. —--— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.35L Francija rešuje Nemčijo Francoska inicijativa za veliko mednarodno posojilo Nemčiji Prvi rezultat diplomatskih pogajanj v Parizu — Francija predlaga 12.5 miliiarde frankov posojila Nemčiji — Briining in Curtius odpotujeta danes v Pariz Pariz, 17. julija. V razvoju nemške krize je tako rekoč čez noč nastal popoln preokret, ki vzbuja upanje, da bo kriza rešena v najkrajšem času, tako v korist nemškega gospodarstva, kakor v korist evropskega sodelovanja in solidarnosti. Težišče krize sedaj ni več v Berlinu, marveč v Parizu. Francija se je zopet postavila na čelo velikopotezne akcije, ki naj prinese Nemčiji tako nujno potrebno pomoč in jo reši pred popol nim gospodarskim polomom. Francoska vlada je izdelala velikopotezni načrt, ki predvideva za Nemčijo posojilo v višini 12.5 milijarde frankov. Ta načrt tvori sedaj predmet diplomatskih posvetovanj v Parizu. Amerika in Anglija sta v načelu že pristali na francoski predlog, zaradi česar se je francoska vlada včeraj popoldne odločila, da povabi nemške državnike na sestanek v Pariz, kjer bodo skušali potom direktnih pogajanj doseči sporazum. Nemška vlada, ki je že začela obu pa vati nad svojimi zasilnimi ukrepi, se je te rešilne vejice takoj oprijela in že danes odpotujeta zvezni kancelar dr. Briining in zunanji minister v Pariz, kjer se bodo jutri pričeli odločilni razgovori. Toda v pariških krogih znova poudarjajo, da je odvisno od dobre volje Nemčije, da se ta dobronamerna akcija uresniči. Će bo Nemčija še nadalje vztrajala trdnovratno na svojem dosedanjem odklonilnem stališču, bo seveda ves trud zaman. Francije je znova dokumentirala svojo miroljubnost in voljo, pomagati Nemčiji, ki bo morala, ako bo tudi to pomoč odklonila potem tudi sama nositi vse posledice. V nemških krogih je izzval francoski predlog vidno olajšanje in vzbudil novo nado, da kriza, ki jo je izzvala nesmiselna politika nemške vlade, ne bo dovedla Nemčije na rob propada. Vesti o izgledih na skorajšnjo inozemsko podporo so kakor balzam uplivale na nemško javnost, ki se je preko noči pomirila, a tudi v vladnih krogih so sedaj razpoloženi mnogo bolj optimistično. Govori se celo, da namerava Briining pred svojim odhodom v Pariz omiliti nekatere zasilne uredbe, kar tolmačijo za znak, da računa z uspehom v Pa- rizu. Pariz, 17. juEja. Pogajanja, ki se vrše zadnje tri dni me4 francoskimi, an-gte-Sfijni in ameriškimi diplomati, kažejo že prve uspehe. Ko so prišli v toku razgovorov, ki so se vršili med Briandom, Lavalom in Flandinom na francoski, Handersonom na angleški ter Stimso-nom in Kelloggom na ameriški strani, do soglasne ugotovitve, da Nemčija iz lastne moči ne bo mogla prebroditi težke finančne krize, v katero je zašla po krivdi svoje revizijonistično-imperi-jalistično usmerjene politike, se je francoska vlada odločila, da prevzame inicijativo z velikopotezno podporno akcijo v korist Nemčije. V ameriških in angleških krogih J2 bila ta inicijativa Francije sprejeta zelo simpatično. Upoštevajoč pri tem popolnoma pravilnost francoskega stališča, da mora Nemčija dati primerne garancije, so se v Parizu zbrani državniki zedmili na to, da povabijo nemške državnike v Pariz na skupen razgovor. Ko je nemška vlada ta poziv sprejela, sta Henderson in Macdonald odpovedala svoj za daius nameravani poset v Berlinu ter se bosta sestala z nemškimi državniki v Parizu. Ne glede na ta važni sestanek vztraja angleška vlada na sklicanju konference zunanjih ministrov v Londonu, ki naj se sestane v ponedeljek. Na francoski strani pa poudarjajo, da se bo Francija udeležila te konference samo tedaj, če bo prsd tem prišlo z Nemci do načelnega sporazuma, tako da bi se mogla smatrati londonska konferenca za nadaljevanje pariških pogajanj. Ob takem položaju se je včeraj popoldne sestala k seji francoska vlada, ki je po dolgotrajnih razpravah sestavila konkretne predloge glede podpore Nemčiji in določila tudi pogoje, pod katerimi je Francija voljna podpreti Nemčijo. Podrobnosti tega predloga, ki bo objavljen še le potem, ko bo izročen nemškim državnikom, Še niso znane, toda iz poučenih krogov se doznavajo naslednja glavna načela francoske inicijative: 12.5 milijard frankov Po načrtu, Id sta ga sestavila Laval sila ameriške Zedinjene države, da so posojilo Nemčiji v predvideni višini sodelovale pri tem posojilu Francija, Švica in sicer tako, da bi eno tretjino rika, ostalo tretjino pa ostale imenova plačalo naenkrat, marveč bi nemška D tretjino, to je 4 milijarde frankov. S gočilo kritje povečanega obtoka bank se je inozemski kapital skoro popolno in Fladin, bo francoska vlada napro-delujejo v akciji za veliko mednarodno 12.5 miljard frankov. Poleg Amerike bi Anglija, Holandska, Belgija, Italija in prispevala Francija, eno tretjino Antene države. Posojilo se Nemčiji ne M \tr ržavna banka dobila za prvo silo eno tem bi se nemški Državni banki orno-ovcev, ki bo neobhodno potrebno, ker ma umaknil iz Nemčije. Finančni in politični pogoji Za posojilo naj garantira Nemčija s svojimi carinskimi dohodki, vrniti pa ga mora v roku desetih let. Poseben garancijski odbor, sestavljen iz zastopnikov oni hdržav, ki bodo udeležene pri posojilu, naj čuva nad striktno izvedbo stavljenih pogojev, zlasti pa nad tem, da se bodo carinski dohodki v prvi vrsti uporabili za amortizacijo tega posojila. Kar se tiče ostalih pogojev, ki jih stavi Francija, se poudarja zlasti naslednji: Nemčija se mora obvezati, da bo po poteku Hoovrovega moratorija točno nadaljevala reparacijska plačila v smislu določb Youngovega načrta. V to svrho naj služijo, v kolikor druga v ta namen predvidena sredstva ne bi zadostovala, tudi carinski dohodki, v kolikor ne bi bili angažirani za amortizacijo uvodoma omenjenega posojila. V političnem pogledu zahteva Francija prostovoljni pristanek Nemčije na to, da ne poviša izdatkov za vojaške namene ter da se odpove gradnji novih križark in carinski uniji z Avstrijo. Naposled zahteva Francija, da se Nemčija obveze na nekakšno politično premirje za dobo trajanja tega posojila, to je za dobo prihodnjih desetih let. V tej dobi mora Nemčija opustiti vsako revizijoni-stično akcijo in spoštovati status quo. Francija s svoje strani prevzame enake garancije. Na tej osnovi se bodo vršila pogajanja v Parizu Francoski tisk pa po-vdarja, da bi bilo napačno, udajati se iluzijam, marveč je treba računati s tem, da bodo pogajanja, na nemški strani naletela na hude ovire in težkoče. Toda Francija pod nobenim pogojem ne more opustiti svojih zahtev, ki nudijo edino garancijo, da pride v Evropi v bližnji bodočnosti do pomirenja. Pri tem ima Francija v vidu tudi svetovno razorožitveno konferenco, za katero hi se s sprejetjem francoskih pogojev ustvaril pripraven teren in zasigural večji uspeh. Francoski predlog je danes predmet diplomatskih razorjav med Francijo, Anglijo in Ameriki) ter bo na današnjem popoldanskem sestanku Hen-dersona, Stimsona, Kelloga in francoskih državnikov končnoveljavno redigiran. Odmev v nemškem tisku Berlin, 17. julija. Odhod zveznega kancelarja dr. Bruninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Pariz, je glavni predmet razprav in komentarjev . v nemškem tisku. »Deutsche Allgememe Zeitung« piše, da ni od Pariza ničesar pričakovati. »Deutsche Tages Zeitung« izraža mnenje, da pripravlja Francija glavni udarec proti nemškemu revizioni stičnemu pokratu. »BerMner Lokalanzeiger« misli, da francoske želje niso podane v obliki zahtev in da se bo zaradi tega dalo o njih razpravljati. »Germania« priznava, da se začenjajo pariška pogajanja pod zelo slabimi izgledi za Nemčijo. »Berliner Tage-blatt« opozarja na to, da ni računati z naglo rešitvijo političnih težkoč ter da bo treba mnogo dobre volje vseh udeležencev pariških pogajanj »Borzen-curier« označuje pariška pogajanja za preokret, ki je ogromne važnosti za Nemčijo. Nihče pa bolj ne pozdravlja pariške inicijative kakor Nemčija, ki si ne želi v sedanjem trenutku ničesar drugega kakor izhoda iz sedanjega nevzdržnega položaja. Pogajanja se bodo vršila nepretrgoma Pariz, 17. julija. AA Poluradno izročajo, da bosta prispela nemški kancelar Brun ing in zunanji minister dr. Curtius 7 soboto v Pariz. Ker je zadeva zelo nujna, bodo nemški, francoski, angleški in ameriški ministri razpravljali o gospodarski krizi v Nemčiji nepretrgoma. da pride čimprej do načelnega sporazuma. Nato se bodo nadaljevale konference v Londonu. Se ni prepozno London, 17. Julija. A.A. Odlični ekonomist in ravnatelj »Angleške banke« sir Basil Blackett je govoril snoči po radiju o položaju v Nemčiji. Dejal je, da ni prepozno, da se reši situacije. Končno je poudaril, da bo le takojšnja akcija vseh osrednjih bank in vlad obnovila zaupanje, ki je pogoj za mirni razvoj dvajsetega stoletja. Sodba čeških Nemcev Praga, 17. julija. AA. Organ nemške socijalne demokracije prinaša .članek, ki razpravlja o položaju v Nemčiji, nastalem zaradi finančne krize. Clankar pravi, da Francija kot zmagovita država ponavlja pogoje Berlinu in Dunaju. Berlinu in Dunaju ni bilo treba začeti akcije za sklenitev carinske nnije, saj »o morali vedeti, da v nekaj mesecih ne bodo več mogli Izpolniti svojih obvez, In da so njihove razmere take, da ne morejo ničesar storiti brez zunanje podpore. Briining in Curtius sta vedela, v kakšnem položaju je Nemčija, vedela sta, da bosta morala prositi aa moratorij. Navzlic temu sta šla v boj, ki ga morata izgubiti, ker sta preslaba. Nemčija je vodila vojaško politiko v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, gradila je vojne ladje in tako dala tehten in upravičen povod francoskim zahtevam. Zdaj pa ji nič drugega ne ostane, kakor da prosi inozemstvo ss pomoč. Na potu v domovino Tudi na povratku so naši Sokoli povsod predmet velike pozornosti — Komentarji francoskega tiska Pariz, 17. julija. AA. Iz Arrasa poročajo, da Je tjakaj prispela delegacija jugo-sk>venskih Sokolov. Občinstvo in zastopnik! oblastev so jI priredili svečan prejem. Na postaji je jugoslovenske Sokole pozdravil mestni načelnik. Jugoslovensk! Sokoli so kasneje pred vedli razne proste veibe. Po končani prireditvi so se napotili k spomeniku češkoslovaških dobrovoljce v. Nato so obiskali vojaško pokopališče in tu položili venec. Pariz, 17. julija. AA. Havas poroča: Vsi listi priobčujejo poročia o jugoslovenskih Sokolih v Franciji, ki so se udeležili na tako manlfestacijski način prireditve francoskih telovadcev. L»isti poročajo obširno o organizaciji jugoslovenskega Sokola, ki Je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra Jugo-slovenski Sokol je igral v preteklosti veliko vlogo. Nj. Vel. kralj Aleksander Je združil vseeokolske organizacije Jugoslavije v čvrsto enoto. Po poročilu teb listov je podstarosta Sokola g. Paunkovič izročil predsedstvu francoskih telovadcev kip jugoslovenskega Sokola, ki je bil izdelan po liku jugoslovenskega Sokola z zastavo, kakor ga je daroval kralj Aleksander jugoslovanskemu Sokolu. Mussolini brani papeža Zaradi napadov na papeža je bilo več listov zaplenjenih, pisci pa aretirani in bodo kaznovani zaradi žalitve suverena Rim, 17. julija. AA. »Osservatore vaticano« je objavil članek, kjer ostro napada italijanske oblasti, ker so dovolile objave napadov na papeža. Včeraj so Italijanske oblasti zaplenile vse izvode listov, ki so napadali papeža in aretirale 4 pisce. Po konkordatu bodo aretirani kaznovani, kakor če bi razža-1111 italijanskega kralja. Poročajo, da pisci protipapeških člankov niso fašisti. Akcija italijanske vlade je napravila na vatikansko kroge dober vtis. Velika stavbna nesreča v Budimpešti Zaradi viharja se je porušil stavbni oder, z njim vred pa tudi stavba Dosedaj 3 mrtvi, 10 hudo ranjenih, 32 jih še pogrešajo Budimpešta, 17. julija. Včeraj popoldne tik pred '^aključkom dela se je pripetila pri neki novogradnji v tvorniški četrti huda stavbna nesreča. Pri trLna d stropni stavbi se je porušil zaradi silnega viharja, ki je divjal, oder. Na odru je bilo v tem času vse polno delavcev in delavk, ki so se z odrom vred zrušili v globino. Stavba pa je bila zgrajena tako slabo, da se je zrušila tudi cela fasadna fronta. Pri raz- kopavanju razvalin, ki je trajalo vso noč, so našli dosedaj tri mrtve In deset hudo ranjenih, od katerih štirje v bolnici umirajo. 32 delavcev in delavk Še pogrešajo " na'or?0 našli smrt pod razvalina.mi. Zid se je porušil zarad! tega, ker je bil ze^ slabo zgrajen. Betonska mešanica ni odgovarjala predpisom. Stavbenika so aretirali. Madžari vse zanikajo Budimpešta, 17. julija. AA. Madžarska telegrafska agencija poroča: V zvezi z vestmi o vprašanju madžarske dinastije izjavljajo uradni madžarski krogi, da so te vesti netočne in brez osnove. V tem vprašanju niso nastopile nobene izpre-membe. Novi nemiri v Indiji Bombaj, 17. julija- AA. Silna agttacoa proti povišanju premoženjskega davka :e povzročila včeraj v mestu Pudukota 9 južni Indiji velike nemire. Demonstranti eo napadli Javne urade, policij ste stražnice In zasedli Jetnišnico. Izpustili so vse jetnike. Končno so obkolili poslopje pre-ased nika deželne uprave in ga skušali umor'ti. Množica je bila več časa popolna Kospo-darica mesta. Demonstranti so zažgali več hiš Nemiri so trajali do večera. Končno Je prispelo v mesto vojaštvo in Je po dilj sem boju pregnalo upornike. Pri tem so bile ubite tri osebe. Dobro so začeli Madrid, 17. Julija. AA. Na seji španske skupščine Je republikanski poslanec Ro drlgo Sortano zaklical: živela republika, smrt vladi! V skupščini Je nastal velik nered. Množica je Bprejela ministre, k! so SU na sejo skupščine, s viharnimi ovacija-mi, nuncija Tedeschinlja pa Je Izzvižgala. Potop Italijanske podmornice PulJ, 17. julija. AA. Podmornica >Pulli-no< se je včeraj potopila. Nesreča se je pripetila, ker so se pokvarili stroji. Skrajšanje delovnega časa v državnih uradili Beograd, 17. julija. Zaradi vladajoče vročine je ministrski predsednik odredil, da se v državnih uradih skrajša delovni Čas za eno uro, tako da bodo državni urad-nikl delali dopoldne samo do pol 15. namesto do pol 1., kakor je bilo predpisano dosedaj. Uporaba domače konoplje namesto jute Beograd, 17. julija. AA. V industrij-skem oddelku ministrstva za trgovino in Industrijo je bila danes dopoldne in popoldne konferenca o uporabi domače konoplje mesto jute, manlle in podobnega blaga, ki ga uvažamo iz Inozemstva. Na konferenci so bila zastopana razna ministrstva itd. Po končanem posvetovanju je bila sprejeta resolucija, ki priporoča upo-rabo domače konoplje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2275.55—2280.39 Curih 1096.66—1099.96, Dunaj 792.87 do 795.27, London 273.94—274.76, Newyork 5636.74—5653.74, Pariz 221.19—221.85 Praga 167.24—167.74, Trst 294.71—295-61, Slock-holm 1506.99—1513.50. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.095, Pariz 20.22, London 24.97, Newyork 515, Bruselj 71.75, Milan 26.92, Madrid 48.50, Amsterdam 207.50, Dunaj 72.30, Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57w65, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. Poleti je treba lase bolj negovatil — Prah in vročina Škodujeta lasem. Če jih redno umivate z Elida Shampoonom — ^ Vam ostanejo lepi in zdravi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1 ELIDA SHAMPOO 5tT»T» \ »8 L O V ENSK T N A R O D<, dne 17.. julija 1931 Stev. 1^9 Prvi korak k reorganizaciji SPD Izredni občni zbor SPD — Dr. Josip Pretnar novi predsednik, dr. F. Tominšek častni predsednik 1 f Pred likvidacijo agrarne reforme v dravski banovini Ljubljana, 17. julija. Po dolgem času smo t Ljubljani zopet loživeli volitve s vsem sprematvom agitacije, razburjanja in tekanja po mestu. Celo v časopisih smo Čitali nekaj kandidatur. Slo je pa za prav resno stvar, saj so se pri volitvah merili ustanovitelji SPD in nova generacija, ki je krenila na modernejša pota alpinizma. Velika dvorana Mestnega doma je bila polna vrvenja 1n zumorja ter razgretih glav, vodje strank so pa stali pod podijem v kotu In se posvetovali za boj. Udeležba je bila izrecno velika, saj se je zbralo v dvorani nad 430 planincev. Ob vratih, kjer je stala mizica, ob kateri je poslovala kontrolna komisija legitimacij In razdeljevala glasovnice, je bila največja gneča, ker komisija ni pustila nobenega brez pravilne legitimacije v dvorano. Navzlic temu, da so bili člani SPD opozorjeni v listih, še večkrat pa osebno, naj ne pozabijo legitimacij, se jlti je moralo mnogo ▼miti domov, med n>tmi celo ugleden du-sevni vodja doeedanje opozicije. Otvoritev občnega zbora Mak) po 20. je podpredsednik g. Makao Hrovattn otvoril izredni občni zbor, ugotovil sklepčnost tn imenoval za zapisnikarja g. Hudnika, za overovatelja zapisnika pa inšpektorja g. Westra In g. Milana Khama. Nato je pa hEpregovoril o bivšem predsedniku g. dr. Josipu TomlnSku, ki je nad 20 let stal na čelu društva ln vedno z najboljšimi svojimi silami deloval v njegovo korist. Njegovo delo v prejšnjih letih je bilo za naše planinstvo velikega pomena in upanje je, da se vsi navzoči strinjajo s tem, da občni zbor zaslužnemu predsedniku izreče zahvalo. Govor je prekinil aplavz in pa g. dr. Jože Rus, ki je zahteval besedo ter predlagal, naj se Triglavski dom na Kredarici imenuje Tomin-škov dom. Predsednik je nadaljeval svoj govor in objavil dnevni red občnega zbora, namreč volitev predsednika, volitev od-bornfkovega namestnika določitev prispevkov za centralno upravo, razgovor o spremembi društvenih pravil in raznoterosti. za prihodnje leto, je bil predlog odbora sprejet. Razgovor o izpremembi pravil Glede isprememb društvenih pravil je odbor sprejel dva predloga ln sicer predlog g. dr. Mraka in tovarišev, da nastanejo iz sedanjega SPD planinske adrasbe s centralo v SPD, nova združba v Ljublj*-ni bi pa prevaela premoženje dosedanjega osrednjega društva. — Predlog podružn'c je prvemu podoben ln zahteva, da se ustanove povsod podružnice, torej tudi v Ljubljani, nad njimi naj bo pa centrala. Del premoženja bi dobile podružnice. Kar so zborovalci po dolgotrajni debati uvideli, da je za sklepanje o tem predlogu potrebna daljša debata, so na predlog g. dr. Pretnarja sklenili, naj se v ta namen rr>U poseben redakcijski odbor, ki naj te osnut ke preštudira in redigira, sklepe pa izroči odboru, da Jih predloži skupščin'! ▼ Govor dr. Brileja Po pavzi se je oglasil k besedi ctl^t g. dr. Brilej, češ da stoje zborovalci pred težko nalogo, ker so razmere pri sedanjih volitvah drugačne, kakor so bile prej. Ne gre za osebe, temveč za načela modernega alpinizma in za smernice, ki naj bi jih zastopal novi predsednik, že več let se borita med seboj dve struji ln ni sprave med njima, ker gre za principe. Dosedanjo vodilno skupino, njena dela in načela, ki jih je zastopal bivši predsednik dr Tominšek, poznate vsi. — Druga, mlada struja, kf stremi za modernim alpinizmom, je pa tudi močna ter po sili in vplivu hitro narašča. Tvori jo mlajša generacija in njej so se pridružili tudi uvidevni starejši člani SPD. Z vsem povdarkom ponavljam, da naši struji ne gre za osebe, temveč edino le za načela modernega alpinističnega g-ibanja, kakor se izvaja v ■mocemsTvu. Pri nas se pa ta načela še niso mogla uveljaviti zaradi razmer v društvu. Pričakujem od naših idejnih nasprotnikov, da poznajo literaturo modernega alpinističnega gdbanja v inozemstvu in načela, ki jih je v svojem velikem delu pri nas utemeljil S- dr- Henrik Turna Priznamo se k tem načelom in ne bomo odjenjali, dokler ne prodro popolnoma. V društvu so bila ta načela že večkrat tudi sprejeta, zato so že znana m tudi priznana, a izvajala se na žalost niso. Glavne naloge našega stremljenja so zimska al-pinistika, sprememba slabih pravil, reorganizacija društva, delo na kulturnem polju in zdrava gospodarska politika. Gre le za sistem, načela In smernice. Ko je govornik v daljših izvajanjih opozarjal še na vse sposobnosti in široko obzorje kandidata tako zvane opozicije g. dr. Josipa Pretnarja, tajnika Zbornice TOI. ki je tudi uspešen agitator, je za-donelo po dvorani navdušeno ploskanje. Prispevek podružnic Po odobravanju, ki je sledilo govoru, je predsednik zborovanja Imenoval za skrutinatorja g. dr. Vrtacnlka in dr. To minska, ki so se pa proti njima oglasili protesti, če* da skrutinatorjM ne smejo biti člani odbora. Zato Je g. Hrovattn imenoval g. dr. Orla In dr. Mraka. Da se pospeši volitev, jo g. Hrovatin Imenoval za skrutinatorja Še g. Bukovca ln g. Rudolfa Badinro. Ker se je videlo, da se bo volrtev za -vlekla, se je po kratki, a zelo Živahni d*» bati nadaljevalo z zborovanjem s tretjo točko dnevnega reda. Po statist'čnUi podatkih naj bi se prispevek članov podružnic osrednjemu odborn zvišal na Din 7 50, odbor je pa mnenja, da ima ta predlog sicer stvarno oporo, vendar se je pa odločil predlagati na prihodnj-i skupščini le 5 Din. V temeljitem govoru je knjigovodja g. Cesar poročal, kako je prišel odbor na podlagi statistike do 7.50 Din, vendar bi bil pa ta prispevek previsok, ker je osredn.'^ društvo močnejše in je tako prisiljeno žrtvovati več, kakor male podružnice. Zato predlaga odbor soglasno 5 Din, nekaj tiso čakov, ki bi Jih primanjkovalo, naj b! ntr* pel osrednji odbor, da tako podružnicam pokaže svojo dobro vojo in se izoene očitkom, da jih izkorišča. Po vprašanju inšpektorja g. Westra, če je ta sklep veljaven za tekoče ali naslednje loto in pojas nilu predsednika, da velja zvišanje prispevka šele po potrditvi glavne skupščine Novi predsednik SPD dr. J. Pretnar odobrenje. Predlagatelj je priporočil v redakcijski odbor gg. Mlakarja, Hrovatfua, dr. Vrtačnika, Janka Ravnika, dr. Brile!*, dr. Vovka, dr. Mraka, dr. Turno, Ruiofa Badiuro, inšpektorja Westra, Cesarja, Vil-harja, Ogrina ml. in dr. Pretnarja Po potrebi naj se pa kooptirajo še drugi gospodje, za kar naj občni zbor pooblasti odbor. K besedi se je oglasil dr. Tominšek mlajši z vprašanjem, če je izprememba sploh potrebna, češ da smo sedaj m' gospodar, po izpremembi pa lahko pianejo podružnice po premoženju, čeprf»7 smo koče zgradili mi. Tudi ima govornik pomisleke proti odboru, češ da naj v njem odločajo člani samo SPD. ne pa tudi član? konkurenčnih društev, kakor n. pr. dT. Turna, ki je duševni vodja sSkalsc. Stališče podružnic Po živahnih ugovorih je izjav nadzornik SPD g. sodni svetnik dr. Seujor ta Maribora, da pozdravlja zvišani prispevkov podružnic in iapremembo praril. Podružnice so že vodile boj za izp.*emembo, a so odjenjale, da so ohranile e-?ioto. Zato so pristale na marsikak kompromis, kar se je maščevalo na dr. Tominšku. Pozdravlja, da je tudi opozicija za ispremem-bo, češ bodimo vsi enaki s cent rak) nao nami. Pravila so sicer zelo širokogrudna, da bo prišlo tudi mnogo tujerod\)*v t društvo. Kar se tiče koč, se člani podružnic ne bomo držali trdo vratio svoj.h zahtev in kar je Ljubljana zgradila, nai tudi obdrži, pač pa bo treba govor'ti o kočah, ki jih je Ljubljana dobila po prevratu Ziast! je pa treba delavnim pod ružu '»am oa Gorenjskem dati koče vsaj v uprnvo Redak« oljski odbor bo s člani podružnic še nara-stel v preobsežno telo, zato naj se izbere iz njega ožja eksekutiva in skliče nato izredna skupščina. Planine so povsod lepe Prof. Janko Ravnik Je protenral proti napadu dr. Tomlnška mlajšega na člane društva, ki so obenem člani kluba »Skale« in >DrnStva prijateljev prirode«. V globokem govoru je pa branil >D/i*tvo prijateljev prirode« proti napadom dr Tomin-Ška ml. g. štukelj, češ da Do nori odbor SPD imel nalogo, da uredi tui razmerje s tem društvom, ki ima v naši banovini 3000 članov in mu „e dosedaj SPD naga jak>. da >Društvo prijateljev nrlrode« ni bilo sprejeto v savez planinarskih društev. Prijatelji prirode so internacljonalno delavsko društvo s 400 kočami, kjer imajo tudi člani SPD vse ugodnost. Prijatelji prirode nočemo odločevati v SPD, ker smo mednarodni in nismo plemersk!. pls nlne so pa povsod lepe. Pač p« sahteva mo. naj bo novi odbor pravičen in lojalen, da bomo dobri sosedje, »saj Ima tudi delavstvo pravico občudovati lepoto *n ljubiti planine ter ne ovirajte naloga raa-sssJss. Volitev predsednika Ko se je polegel aplavz, )e ribate! j g. Rasto Pustoslemšek dokazal potrebo z premembe pravil se s samim dejstvom, da Ima vsak član pođrusntoe glasovati na občnem zbora osrednjega društva, člani osrednjega društva po nims!o nobenih pravic v podružnicah. Imamo torej dvojr.e vrste članov, kar Je t največjo škodo društva. Po tem prepričevalnem dokazu je bil predlo« o redakcijskom odbora sprejet i ogromno večino in skmtinstor g. dr Mrak je razglasil rezultat volite r. Oddanih je Ml o 482 glasov, od katerih Jih ja dobil g. dr. Pretnar 297, (dolgotrajne ovacije dr. Pretnarju). G. Mlakar je dobil 126 glasov, po en glas po gg dr. Oblak, dr. Vrtatftlk, dr. Tumo in g. Hrovatin, prazne se bile 4 glasovnic«, neveljavna pa ena, ker no njej napisanega imena ni v članskem seznamu. Po tem rezultatu Jo dobil novi predsednik 00% vseh oddanih glasov, njegov protikandidat pa 29%. Profesor Mlakar se j« zahval:! svojim somišljenikom sa glasove in bran:! prej isrečenih očitanj, češ da je branil bivšega predsednika, saj se skoraj nikdar nJ oglasil, vendar je pa ponosen, da se je zavzemal za dr. Tominška, ki je pod njegovim vodstvom zraslo malo SPD v veliko organizacijo, — kako bo pa sedaj, je pa vprašanje. Programatičen govor novega predsednika Novi predsednik SPD g. dr. Pretnar je stopil na oder in po dolgotrajnih prisrčnih ovac i j ah pričel svoj govor. Zahvalil se je voHlcem, ker je že njih število garancija zaupanje hi podporo, ki jo bo rabil pri težkem dela sa napredek društva in slovenskega planinstva. Upiral se je kandidaturi, a pristaši novih smernic so ga postavili na to odgovorno mesto in borci za moderno alpinisti ko eo dobili danes z njegovo izvolitvijo zadoščenje. Nikdar niso nameravali napadati g. dr. Tominška osebno Ki da dokažejo, kako visoko ga cenijo, ker Je v društvu deloval toliko let '.n ga dvignil, zato predlaga, da g. dr. Tominška za njegove velike zaslugo izvoli občni zbor za cestnega člana. Predlog novega predsednika SPD, ki pomeni konec boja, spravo ki zopet en pohod k novemu doki ki napredku društva, Je bil sprejet z viharnim odobravanjem, veomlmitnlm aplavzom >n vzklikanjem. Ko se je aplavz polegel, je predsednik dr. Pretnar nadaljeval: >Ta izvolitev g. dr. TominSka za častnega člana naj bo primeren konec dolge borbe, da stopimo k delu brez zamere in osvete ter gremo skupaj k težkim nalogam. Pri tem važnem koraku se pa moramo spomniti Nj. Vel. kralja (zborovalci vstanejo) ter predlagam, da se mu odpošlje vdanostna brzojavka ter pozdravni telegrami predsedniku vlade generalu 2iv-kovlču, ministru trgovine kot resornemu ministru in banu g. dr. Marušiču. Med odobravanjem je pa po dvorani zadonel vzklik: »Ter ministru železnic zaradi polovične vožnje! < Po aplavzu je predsednik konstatiral sprejem predlogov ter nadaljeval, da moramo iti na težko skupno delo še tesneje roko v roki s podružnicami, če hočemo doseči cilje programa. Najtežja je reorganizacija in pogoj za njo je izprememba pravil. A resna volja bo kmalu pripeljala do sado volji vin pravil, ki naj razdereta sožitju v društvu škodljivi zakon, ker so osrednji odbor ln podružnice zvezane tako, da ne moremo hoditi skupaj in ne narazen. Zlasti važna so pa tudi vprašanja zimske arpinistike ter ureditve zimskih zavetišč, ker na mnogih ni niti dvojnih oken in pa markacij v snegu, nadalje vprašanja potov In njih markacij; zlasti važen je pa zakon o zaščiti prirode naših najkrasnejših gorskih predelov, predvsem nase flore, ki bo brez strogega zakona izginila. (Odobravanje.) Mnogo reč pozornosti moramo posvetiti tujskemu prometu in pa zvezam na železnici ter avtobusom progah, Uredtti bo treba zanemarjene studence ln napraviti vedrišča, zbrati pa moramo tudi planinski muzej ter posvečati največjo pažnjo kulturnemu ln znanstvenemu deln, letopisu in pa >Pla-ninskema Vestniku«, ki se g« raje ne do tikam. Pereča vprašanja so tudi knjižnica in čitalnica, posebno pa rod v kočah in pa njih administracija, ki je unikum naših razmer, ko morajo odborniki sami nositi vanje razglednice, se pogajati za vino itd., mesto, da bi vršili važnejše posle Za rešitev vseh teh vprašanj je treba več delavnih organov, t J. odsekov, kakor gradbeni odsek, ker so mnoge koče v slabem stanju in se grade le preveč brez sistema Prepotrebno je agilno udejstvovanje administrativnega in gospodarskofinančnega odseka, prav tako kakor literarno znanstvenega alpinističnega, zimsko-alpinistič-nega ter foto-amaterskega odseka. Delo, ki nas čaka, je ogromno in se ne da več odlagati, izvršiti pa le, če se bo delalo složne ln s združenimi močmi.« Volitev namestnika odbornika Po živahnem odobravanju je predsednik odredil volitev namestnika odbornika in je bil po krajši debati o pravilih z vzklikom izvoljen na predlo« g. dr. Mraka g. dr. Brilej. Pri raznoterostih je g. dr. Rus r daljšem poetično zasnovanem govoru utemeljeval svoj predlog, naj se koča na Kredarici Imenuje Tominikov dom. Ke jo g. dr. Mrak pobil predlog, češ da je predsednik te dobil svoje zadoščenje, pre-kričevanje koč bi pe slasti zaradi imen no zemljevidih dovodio do največje zmede, in ko Je v enakem smislu govoril Se g. Ogrin stL ter Je predsednik dr. Pretnar konstatiral, da pred takim imenovanjem že sam takt zahteva, vprašati počaičenca, jo Mi predlog dr. Rusa odklonjen. O. dr. Brilej je predlagal, naj bi bile skupščine ▼ novembru, g. Ceaar pa, naj M bile sploh tedaj, ko ni sezone, a predsednik je ugotovil, da je sa ta predlog treba izpremenitl pravila, kar bo odbor tudi skušal storiti. Zahvalil se je še za udeležbo ter ob 22. zaključil občni zbor. Udelefenci so se mirno razšli kot najboi* 81 prijatelji s trdno voljo posvetiti vse svoje moči Idealom SPD. Ustanavljanje pašniških in vse agrarne Zveza slovenskih aurarnih interesentov je poslala na vse zaupnike tam, kjer leže veleposetniški gozdovi, ki prihajajo v poštev za razdelitev po § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme, pravila in tiskovine za ustanovitev pesniških in gozdnih zadrug. Pozivamo vse agrarne interesente, da pri stopijo nemudoma k ustanovitvi, kjer še niso, in da se ravnajo natančno po naših na vodilih. Naj vas to nič ne moti, če vlagajo tudi občine prošnje za gozdove. Kajti tudi one so lahko prosilke za svoje potrebe in so po zakonu enakopravni subjekt kakor pas-niške in gozdne zadruge. Agrarni interesenti pa morajo v svojo zadrugo. Določba § 24. sedanjega zakona o likvidaciji agrarne reforme ni v bistvu nič drugega, kakor je določba, ki jo določa zakon o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdovih interesentom agrarne reforme v Sloveniji iz 1. 1^22. >Uradni list< 123. od 29. novembra 1922. § 1. tega zakona odreja, da imajo pravi gozdnih zadrug — Važno za interesente eo do kuriva in stavbnega le-a ii veleposestniških gozdov interesenti agrarne reforma, ubožni poljedelci in ostali kmetje, ki so navedeni v izkazu interesentov agrarne reformen" pod kategorijami A, B in C ter prebi\a-jo v okolišu gozdnega relesesestva.« Novi zakon te pravice razširja se na pa-šnjo, les za domačo industrijo in obrt ter za druge gospodarske potrebe agrarnih interesentov in kar je glavno, doioča, da s* bodo veleposestniški pašniki in srozdovi tudi razlastili. Iz navedenega paragrafa sledi, da se bodo gozdovi razlastili prvenstveno n agrarne interesente, ti pa so dolini stopiti skupaj in se organizirati, da bodo o svojih pravicah sami odločali. Zato je ustanovitev zgoraj omenjenih zadrug ogromne važnosti, za prizadete agrarne interesent*1. Agrarni interesenti na delo, rok je kratek. Do 26. t m. morajo biti vse prošnje iki kr. banski upravi. Zveza slovenskih agrarnih interesentov. Sezona požarov v savski okolici V kratkem že tretji požar rr Za domačijo se je vnel še gozd i! Sava pri Litiji, 16. julija. Pred dnevi smo poročali o dveh požr. rih v naši okolici: prvega ima na vest strela, ki je vžgala v šetlambertski občini samotno kmetijo; v Lešah pa je prišel posestnik Kreh zaradi upepelitve hiše in gospodarskih poslopij na beraško palico. Ko živi vsa okolica pod težkim dojmom .pravkar navedenih požarov, pa je zopet včeraj noč dvignil domačine in okoličane sredi noči obupen klic: Gori! Vranjkarje-va domačija je v plamenih. Poiar na Vrankarjevi domačiji in kovačnici. Okrog 2. ure zjutraj je prvi opazil plamen na Vrankarjevi hiši železniški čuvaj naše postaje, ki je imel nočno službo v signalnici na zagorski strani. KretniČar je takoj alarmiral Vrankarjeve, ki so precej pričeli gasiti svoj dom. Klici >Na pomoč!«, so prebudili tudi vso sosesko, vse je hitelo nesrečni kovačevi družini na pomoč Prometni uradnik na naši postaji je o požaru obvestil litijskega tovariša, ki je poslal k litijskim gasilcem uslužbenca. Kmalu je dospel na Savo avto litijskih gasilcev, ki so s svojo motorko takoj stopili v akcijo. Že preje so naši vrli sose-ščani skušali omejiti požar, pa niso imeli dovolj vode pri rokah. Neki posestnik je namreč zaradi hude suše speljal prejšnji večer potok, ki teče ob Vrankarjevi hiši, gori v hribu na svoje travnike, da bi jih namočil. Zato je bilo korito prazno. Voda, ki so jo sproti donašali iz Save, pa ni mogla zadušiti požara. Plameni so zajel, vso Vranjkarjevo domačijo in mu je pogorelo vse do tal„ razen doma seveda tudi vse pohištvo, obleka, in večina orodja, ki ga je imel v svoji kovačiji poleg hiše. V veliki opasnosti pa je bila sosednja domačija posestnika Marka Drnovška, bivšega župana občine Konj. fetamfarjevi, kakor se pravi pri Drnovškovih po domače, so bili po požaru že pred leti težko prizadeti, zdaj so si ravno preuredili na novo domačijo, pa so preživeli noč v hudem strahu, z Vrankarjevega pogorišča so že letele iskre na njihovo streho. Da jim je rešen dom, je v glavnem zasluga vrlih litijskih gaislcev, ki so gasili sproti vsak plamenček na Štamfarjevem domu. Le tako so preprečili ognju prehod na sosedova poslopja. Naš kovač Jože Vrankar pa je prišel v usodni noči ob vse. Gozd na Savo v plamenih- V prejšnjem poročilu o požaru, ki ie upepelil kovaču Vrankarju dom in kovačijo, nismo poročali o gozdnem požaru v našem kraju. Vrankar jeva domačija stoji ob vznožju hriba, ki je zasajen z borovci in hrasti. Zlasti mladi nasadi In razno nastelje so bili zaradi v zadnjih vročih dneh zelo izsušeni. Iskre, ki so letele z gorečega poslopja v gozd, so zanetile požar; gozd okrog kovačije je bil kmalu v plamenih. Ker so pa zaceli domačini takoj gasiti, so končno požar v glavnem zajezili. Dračje in listje pa je tlelo Še venomer dalje, gosilei ter Savijani pa so s krampi, prstjo in vejami le branili, da se ni razširil v hrib. Ko je odšla veČina gasilcev v dobri veri, da je požar pogašon, s svojo motorko in avtom v Litijo, so popustili pogorišče tudi naši domačini. Na kraju požara je ostala le požarna straža, ki je prevzela v varstvo tudi gozd, kjer so se Še vedno pojavljale razpihane iskre. Veter, ki je začel pihati kmalu po razhodu gasilcev, pa je oživel pogorišče, suhljad je ponovno zagorela, ogeuj se je širil z veliko naglico v hrib, nevarnost pa je že drugič pretila Drnovškovi hiši. Močan veter je gonil požar po gozdu v smeri proti Tirni, v obrambo je zopet prihitela vso soseska, iz Litije pa so sc vrnili tudi požrtvovalni gasilci. Del gasilcev je prevzel vodstvo gašenja v gozdu, ostali pa so prevzeli obrambo Drnovškovega doma, na katerem so z močnimi curki fz motorke gasili iskre, ki so jih zanašali zračni vrtinci s\ hriba. Medtem pa je ogenj z vso silo divjal po gozdu, vrstili so se prizori, kakor pred lanskim, ko je divjal požar v soseski v I ponoviških gozdovih, kjer so nekateri gos> dni predeli pogoreli prav do tal. Vest o požaru nad Savo je privalila tudi precej Litijanov z županom g. Lebingerjem in sre-skim Šumar jem g. Bu mikom. Oba sta >\>o~ razumno z gasilci odredila, da imajo vsi prebivalci iz Save in okolice oditi na gašenje gozdnega požara, kar je večina v pravem razumevanju nevarnosti tudi storila. Nekateri trmoglavri so se pa uka^u !e uprli, za kar bodo imeli opraviti g obla-stvom. Združenemu naporu se je j>osrečl-io, da so v nekaj urah požar pogasili. Baje je pogorelo ea 40—50 ha gozda. Elitni Kino Matica Danes ob 4*9 1 8* in 9. i uri Nepozabni zvočni velefilm: Godbena ljudska igra iz Alp e7Vesmf*£tit potepuh Po istoimenski opereti v glavni vlogi Liane Haid, Gustav Frohlich Izven tega: »Paramountov najnovejši zvočni žurnal«. 'Me idrn c a Koledar. Danes: Petek, 17. julij, katoličani: Ales, Branko, pravoslavni, petek 4. julij: Draži-slav. Današnje prireditve. Kino Matica; Nesmrtni potepuh. Kino Ideal: Zaprto. Dežurne lekarne. Danes: Dr- Piccoli, Dunajska cesta, Ba-karčič. Sv. Jakoba trg. To so bili čas!! Mesar se ustavi v muzeju pred mamutovim okostjem. Ogleduje ga od vseh strani in sline se mu začno cediti: »Saperlot, to so bili srečni časi! Koliko je bik) takrat kosti za priklado! Vest Mati: Kaj ti vest ni nič očitala, da tega ne smeš delati? Sinček: Očitala mi je že, mamica, pa si oni dan sama dejala, da ne smem verjeti vsega, kar kdo pravi. Tudi spomin. — Kajne možiček, preden bodo urejene vse formalnosti najina razporake, se dava še skupaj fotografirati? Btev. 159 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 17. Julija 1931 Stran J Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanj©. P rezident Masarvk je odlikoval z redom Belega leva IV. stopnje za vojaške zasluge generalStab-nega brigadnega geneiala in poveljnika našega vojaškega letalstva v Novem Sadu Mi-ljutina Nediča, s kolajno Belega leva V. stopnje solastnika tvrdke v Sarajevu Otona Rou-bička, s kolajno I- stopnje pa vpokojenega strokovnega čuitefja v Sarajevu Antonina Paslerja. — Točna označba službenih nazivov po norem uradniškem zakonu. Poštno ravnateljstvo dravske banovine razglasa: Večina državnih pošt 9e še danes poslužuje službenih nazivov po starem uradniškem zakonu, to je da se vedno navajajo kategorije, dasi jih je novi uradniški zakon odpravil in nadomestil s skupinami (grupami). Bivše kategorije so razvidne sedaj le iz nazivov (zvanj) v posameznih skupinah. Tako se na pr. nazivajo pri prometu, odnosno pri po-MAh ura lutki bivše II. kategorije .sedaj >p. t. činovniku VI—IX. skupine, uradniki bivše IIL kategorije pa >p. t. manipulanti*, >telefonistket, >praktični tehniki« in >koo-dukterji« VIIL—X. skupine- Kakor na plačilnih polah, dopisih, vlogah itd., tako js treba tudi v vseh računih, zlasti v računih o nočnih nagradah in aprevodninah, kjer se nagrade in pristojbine ločijo po bivših kategorijah, navajati točne službene nazive, ki pripadajo posameznim uradnikom. Naziv >p. t. Čin.< velja torej le za uradnike bivSp TT. kategorije. — Odkritje spomenika br. Tonetu Ma-leju. Bratje, sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki se boste udeležili odkritja spomenika dragemu pokojniku 19. jul:a 1931 ob 11. uri 30 minut v Bohinjski Bistrici, blagovolite upoštevati sledeče: Odhod iz Ljubljane je mogoč v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5. uri 21. minut aH pa z vlakom ob 7. uri 30 minut. Kdor potuje tja in nazaj z izletniškim vlakom, ima itak polovično vožnjo. Tisti pa, ki žele potovati iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri 30 minut in žele imeti polovično vožnjo, se morajo prijaviti v pisarni na Taboru najkasneje do petka zvečer- Ti udeleženci morajo imeti tudi sokolsko legitimacijo in imajo iz Ljubljane skupen odhod ob 7 uri 30 minut ter iz Bohinja skupen povratek ob 17 uri 13 minut. Vodi jih v to določeni vodnik. Žalne svečanosti se bodo udeležili v svečanih krojih. Zbirališče članstva je pied sokolskim domom v Bohinjski Bistrici, od tam pa skupen odhod ob 11. uri 10 minut na pokopališče. Počastimo vsi spomin dragega pokojnika s svojo udeležbo! Zdravo! _ Odkritje spomenika br. Tonetu Ma- leju. Spored žalne svečanosti je sledeč: 1. Godim Sokola I zaigra koral. 2. Govor načelnika br. Staneta Vidmarja in odkritje spomenika. 3. Pevci zapojo »Vigred«. 4. Godba Sokola I zaigra žaiostinko. 6. Govori zastopnikov žup In društev. — 7. Pevci zapojo nagrobnieo »Pomlade. 8. Godba Sokola I zai-gra žaiostinko. fcalne svečanosti se bomo udeležili v svečanih krojih. Slava pokojnemu sokolskemu ju-ne-ku. Zdravo! Odbor. _ Sekcije v udruienju agronomov. Po novih pravilih udruženja agronomov, se stavljenih po načelih pravil udruženja inženjer jev in arhitektov, bo imelo udruženje agronomov 10 sekcij, v vsaki banovini eno, za Beograd, Zemun in PanČevo pa eno. Sekcije bodo imele svoje pravilnike, ki bodo sprejeti v sporazumu s glavno upravo in sekriiskirni občnimi zbori Glavna uprava je že pripravila osnutek pravilnika in kmalu bodo sekcije organizirane. Ustanovne občne zbore sekcij bo sklicala glavna uprava. — Hevamost sose minila. Pripekajoče solnce je bilo že močno izsušilo zemljo m bati se je bilo suše, ki bi bila tem občut-nejSa, ker je kmetovalcem v mnogih krajih pobila toča tako, da se jim obeta letos slaba letina. Suša bi bila uničila tudi grozdje, ki kaže letos zelo dobro, K sreči se je pa nebo še ob pravem času usmililo izsušene zemlje in ponoči smo dobili toliko dežja, da je zemlja vsaj za prvo silo namočena. Čudno je, da po tako hudi vročini in sopari ni bilo grmenja in treskanja. Ponoči se je vlil pohleven dež tako tiho, da ga mnogi najbrž niti slišali niso. Lilo je pa nekaj časa prav pošteno- Največ dežja je bilo v dem dravske banovine, pa tudi savski banovini so ga imeli nekaj. V Ljubljani so znašale padavine davi 8.3 mm. Kmetovalci so si pač globoko oddahnili. — Dobava kuriva in pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje dobavo kuriva za proračunsko leto 1931-32 za ekonomat pa dobavo pisarniških potrebščin. Natančne informacije dobe interesenti v ekonomatu _ Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašeni Henrik Urbane iz Srednje vasi, Ferdinand Lebeoič-nik iz Špitaliča, Franc Kranjc, iz Borečeve-ga, Jože Grojzdek iz Podgorice, Edvard Ferdinand Marnikar iz Zagorja ob Savi, Anton Mastnak iz Št. Rupe rta nad Laškim, Josip Tratnik iz Griž, Ivan Paver iz Škofje Loke, Rafael Pokom iz Škofje Loke, Ivan Klun rz Sodražice, Ana Glad iz Fare. Otok ar Medik iz Brebrovnika, Jakob LanČiČ iz Zerovincev, Ivan Pernek iz Podlehnika. Ivan Safko od Sv. Eme, Franc Zagozda iz Sedlarjevega, Peter Anderluh iz Šmarja pri Jelšah, in Anton Esih rz Ponikve. — Zračni promet med Beogradom in Spli tom. Zračni promet, ki je bil nedavno otorjen med Zagrebom. Beogradom m Splitom, se lepo razvija. Zanimivo je pa, da potujejo po zraku večinoma tujci, dočim fce domačini nikakor ne morejo sprijazniti s tem najmodernejšim prometnim sredstvom. — Športni klub v konkunn. Nad I. hrvatskim gradjanskim športnim klubom v Zagrebu je razglašen konkurr. Za upravitelja konkurzne maserje imenovan dr. Božo Mor. Vprašanje igrišča, ki ga je hotelo mesto zopet odkupiti za 1,300.000 Din, je dvig. nilo v Zagrebu mnogo prahu in zadeva je 7rišla celo pred sodišče. — Prepoved uhajanja v krčme. Okrajno »odisce v Gornji Radgoni je prepovedalo vmičarju v Rožičkem vrhu. občina Slatenin-ci zahajanje v krčme za dobo od 28. maja 1931. do 27. novembra 1082. — Pojasnilo. Včeraj smo poročali, da je bil dosedanji generalni direktor SUZOR-a g. dr. Avg. Arzelin odslovljen. V resnici je bil po zopetnem imenovanju g. Glaserja upokojen, kar je bilo itak razvidno iz naše notice. — Na&t planinci na Sljemenu. V nedeljo posetijo planinci iz Hrastnika in Trbovelj turistično >Društvo prijateljev prirode« v Zagrebu. Naši in zagrebški člani te mednarodne delavske planinske organizacije prirede v nedeljo zjutraj skupen izlet na Sljeme. — To naj bo otroško igrtiče? Podpisano uredništvo izjavlja, da g. Inž. C. Jeglič, ki je uradnik mestne občine, nI v prav nobeni zvezi z vsebino ali s piscem članka, ki je bil pod zgornjim naslovom objavljen v >€>lov. Narodu« dne 14. t. m. — Uredništvo >Slov. Naroda«. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, Sarajevu in Skopi ju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala ▼ Skoplju 39.8, v Beogradu 36.2, v Splitu 84.5, v Sarajevu 34.3, v Zagrebu 27-1, v Mariboru 23.3, v Ljubljani 22.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4 mm. temperatura je znašala 14_8. — Tapllčanovo truplo najdeno. Poročali smo že, da je utonil v Savi kurjač bolnice usmiljenih sester v Zagrebu Peter Topličan. V četrtek je Sava vrgla na suho truplo, v katerem so Topličan ovi tovariši spoznali pogrešanega kurjača. Trupio so prepeljali v mrtvašnico. — Nenadna smrt narednika. Včeraj zjutraj je v Zagrebu na cesti nenadoma umrl narednik Dušan Majstorovič. Mirno je šel po cesti, pa se je nenadoma opote-kel in zgrudil. Mimoidoči so ga prenesli v bližnjo restavracijo, pa je že med potjo umrl. Zadela ga, je kap. * Tovarna J0s. Reicb sprejema mehko fn škrobljeno oerilo v najlepšo Izvršitev Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Regulacijska dela v Ljubljanici. Na desnem bregu med čevljarskim in šetn-jakobskim mostom kopljejo obrežje, planirajo tla, polagajo tirnice za motorno uvigalo in zabijajo v tla pilote.. Od šentjakobskega mostu pa do za tvom i c na Grudnovem nabrežju sta napravljena dva odseka opornega betonskega zidu, dva sta pa v delu. Na Krakovskem nasipu je oporni zid gotov in je v akciji bager, da prenaša nakopano ilovico na breg zadaj za betonski oporni zid. Tako gre naprava opornih zidov in brežin z raznimi stroji in s številnimi delavci urno od rok zlasti še ob sedanjem ugodnem vremenu. Največ radovednin gledalcev je na Krakovskem nasipu v bližini bagra. Ta in oni prinese s seboj stol, da lahko dalje časa gleda zanimiva regulacijska dela. To je pač najcenejša zabava. _lj Obnova hiš. Na Gospoevetski cesti je dobila zadnje dni enonadstropna hiša (štev. 14) ge. Ivane GorŠe lično zunanjost. Na Mestnem trgu je domala izvršena obnova trinadstropne hiše (štev. 9), last ge- Marije Pollak. Obnovo te hiše izvršuje mestni stavbnik Smielovski. Sedanji lepi dnevi so kaj pripravni za renoviranje starih umazanih hiš in okruženih zidov. Tu pa tam je še kakšna hiša in to na jako prometnih cestah in ulicah, ki vpije po obnovi in popravilu. —lj Ob Prešernu rušijo obrežno zidov-Je. Za levi most pri tro mostov j u postavljajo leseno konstrukcijo za opaž, v svrho betoniranja tega mostnega loka pa morajo podreti ob Prešernovem spomeniku v dolžini okrog 6 m obrežnega zidu, odnosno del obrežne verande, sicer bi mostu ne mogli zbetonirati. Zidovje rušijo s kompresorjem med oglušujočim truščem, ki še vedno privlačuje Ljubljančane, četudi so ga že vajeni. Nekateri se namreč boje za Prešerna, ki stoj! prav za prav že samo na eni nogi, ker so ga ob Ljubljanici Se globoko podkopali. Toda zaenkrat Se mu ne preti kompresor. —Ij Članice ženskih organizacij Atena, Kola jugoslovenskih sester in Splošnega ženskega društva ter Khiba Primork in vse odbornice teh društev vabim, da pridejo jutri ob pol 16 v Splošno žensko društvo na Rimski cesti na razgovor o proslavi stoletnice Frana Levstika, ki bo 25. in 26. t. m. v Velikih Laščah. Franja dr. Tavčarjeva. —lj Tlakovanje podaljšanega dela Masa-rykove ceste. Za tlakovanje potrebni materijal, t j. kocke in robnike, so večinoma že napeljani. Cestišče se v celi dolžini — od Reeljeve do Šmartinske ceste — ureja. Za vozni promet je cesta deloma zaprta. —Ij Zgradba poslopij pri novi carinarnici ob Vilharjevi cesti radi ugodnega vremena in zadostne množine stavbnega materijala naglo napreduje. Nekaj objektov je v surovem zidovju že dograjenih, ostali pa do prvega nadstropja; salo jih bo do zinv» nekaj pod streho. —lj Uprava sokolske ispe Ljubljana nam je poslala: V nedeijo 19. t m. dopoidrie bo na pokopališču v Bohinj« odkritje spomenika blagopokojoemu bratu Tonetu Mateju, ki je žrtvoval Umsko leto ob priliki mednarodnih tekem v Luxemburgu svoje mlado živijenje na oltar domovine in so* kolske ideje. Pozivamo vse članstvo društev naše župe. da se udelef* te svečanosti v čim večjem števtfu po možnosti v kro* ju, da prisostvuje odkritju spomenika tn s tem počast: spomin nepozabnega nam Srn ta Toneta Maleja Odhod z jutranjimi viak\ —lj Sokol L Ljubljana • Tabor potiva svoie članstvo, da se udeleži odkritja spomenika ookojnemu br. Tonetu Malciu 19. t. m. ob 11.30 na nieeovi eomili v Bohinjski Bistrici. Odhod in zbirališče v Bohinjski Bistrici je bilo že razglašeno v dnevnem časopisju. Pripominjamo, da ie udeležba obvezna. Kdor ima svečani kroj. naj se te Žalne svečanosti udeleži v kroju, ostalo članstvo oa v civilu z znakom. Ker se društvo udeleži z društvenim praporom, pričakujemo da se bratsko Hanstvo odzove temu oozivu v največiem Številu. —lj Sestanek samarjanov »Rdečega križa« v Ljubljani se je vršil v sredo ob zelo veliki udeležbi. Mestni zdravnik dr. Mds je predaval o pomoči pri nezgodah, povzročenih po streli in električnem toku in o duševnem delu. Predsednik krajevnega odbora dr. Fettich pa je s primernim nagovorom zaobljubil udeležence zadnjega samarjanskega tečaja in jim razdelil diplome. — Sestanki se bodo večkrat ponavljali. — Nameravan je prihodnjo nedeljo skupen izlet v Polhov gradeč s pose-tom tamošnje ferijalne kolonije -Rdečega križa«. — Organizacija samarjanov je trdna in zavedna, pripravljena in izvežbana, da pri vseh humanitarnih akcijah »Rdečega križa« krepko pomaga, —lj Pojaanilo. Izjava, ki smo jo priobčili včeraj med malimi oglasi, se ne nanaša na mesarja g. Rudolfa Pušnika. —lj Koturaški savez, pododbor Ljubljana. Na pododborovi seji dne 29. junija se je soglasno sklenilo, da se priredi skupen celodnevni pododborov izlet v nedeljo dne 19. julija t. 1. v Kamniško Bistrico. Zbirališče točno ob uri zjutraj na Dunajski cesti pri gostilni Kacič. V slučaju slabega vremena se vrši izlet 8 dni pozneje. Prijatelji kolesarskega sporta se vljudno vabijo. —lj Oblastna strelska družina Ljubljana priredi v nedeljo IS. t. m. ob 8. zjutraj ostro streljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Za člane udeležba strogo obvezna radi strelskih tekem, ki se v Majdica hoče pomagati. Mamica pere perilo in malo Majdica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: ,Nc potrebujem prav nobene pomoči, saj sama ni-mam kaj delati Vzamem Schichtov Radion in on pere sam*. Nato Črta Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA kratkem prično. Na strelišču se dobe legitimacije. Dežurna: Vahtar, Gorazd. —lj Javno stenograflČno tekmo priredi povodom sklepa šolskega leta Ohristofov učni zavod v svojih učnih prostorih na Domobranski cesti št. 7 prihodnji torek, dne 21. t m. zjutraj ob 8. url K tej tekmi se vljudno vabijo starši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. — Vstop prost. —Ij Za nedeljo napovedana veselica Kola Jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter, ki bi imela biti pri Briclju v štepa-nji vasi, je zaradi nepremagljivih ovir odpovedana. —lj Tvrdka Ivan Perdan nasl. Ljubljana je izročila Ciril Metodovi družbi Din 1000 kot prispevek CM Čaja. Iskrena hvala! Kupujte in naročajte CM Čaj! 358-n Gostilničarski stan ogledalo civilizacije Občni zbor Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavar-narjev, izkuharjev in žganjetocnikov Ljubljana, 17. julija. Na prijaznem senčnem vrtu Kavčičeve restavracije na Privozu je bil včeraj popoldne 40. občni zbor Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev in kuharjev in žganjetocnikov v Ljubljani, ki se ga. je udeležilo okrog 50 članic in članov, v imenu ZTOI pa tajnik g. dr. Pretnar ter za Obrtno nadzorno oblast g. R u p n i k. Načelnik g. Kavčič je pozdravil članice in člane ter goste ter omenil, da bo zadruga praznovala svojo 40-letnico s slav-nostjo, ki bo združena z otvoritvijo Gostil-ničarskega doma, nato se je pa spomnil umrlih članov in tovarišic Franja Ber-g a n t a, Ane C o k a n, Rudolfa M U 11 e r-j a, Leopolda Tratnika, Antona Zabu-k o v c a, Jerice Kovač, Marije Ražen in Tilke Dolenc, ki so zborovalci počastili njihov spomin stoje. Načelnik je opravičil tudi podžupana prof. Jarca, ki se občnega zbora ne more udeležiti zaradi važne seje ter naznanil, da je iz tujih krogov prejel zagotovilo o sposobnosti naših gostilničarjev, ki so kos tudi najtežjim nalogam ter tudi silno solidni. Ko je tajnik g. P i n t a r prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, je g. Hr-voje Tomec vprašal glede poslovanja mestnega magistrata, ker na 4 vloge zaradi trošarine še ni dobil odgovora. Ostro je obsojal postopanje magistrata, ki pomeni največje omalovaževanje gostilničarskega stanu. Zastopnik občinskega načeiatva g. Rupntk izjavlja, da o stvari ničesar ne ve, a g. Tomec mu je pojasnil,' da gre za 14.000 Din povrnitve trošarine in pripomnil, kako počasen Je magistrat, kadar je treba kaj plačati, nagel je pa pri terjatvah, saj rubi že za 20 Din. Omenjene akte sta iskala tudi občinska svetnika Daks in šterk in jih nista mogla najti, končno je pa g. Sterk izjavil, da mu je ravnatelj dohodarstvenega urada g. Zupan vae razložil, za kaj gre. Po tej epizodi je bil zapisnik sprejet. Tajnik g. dr. Pretnar je pozdravil zborovanje v imenu ZTOI in Čestital zadrugi k 40-letnlci ter pripomnil, da člani posvečajo zborovanjem mnogo premalo pažnje, če bi posvečali zborovanjem več pažnje, bi imela zborovanja sama več uspehov, kakor tudi intervencije zadruge pri obla-stvih večji učinek. Gostilničarski stan je ogledalo civilizacije in gospodarstva pokrajine, zato je kardinalna napaka, da oblasti ne podpirajo v dovoljni meri gostilničarskega stanu, ki je baza tujskega prometa. Ker so goatilničarstvu odpadli konzumenti, kmet, delavec, obrtnik in sploh domači ljudje, jim ta zaslužek mora nadoknaditi tujski promet, vendar si pa gostilničarstvo mora najprej pomagati samo. Prevažna je vzgoja stanu in podvig zlasti v glavnih mestih, resnica je pa, da je gostilničarstvo preveč obremenjeno in mu ta obremenitev resno ogroža eksistenco. Davčne in taksne olajšave gostilni carskemu stanu so pogoj napredku tujskega prometa. Oostilničarsto je pokazalo dobro voljno s vzorno vzgojo naraečaja, lokali so pa tudi kakor v velikih mestih. Zadruga je mnogo žrtvovala za gostilničarski stan, zlasti z zidanjem Gostilničarskega doma, ker bodo dobile prostor stanovske organizacije ter vzgojne in dobrodelne Institucije. Dela naj se v resni in stvarni smeri s podprtimi pritožbami, največja patnja naj se pa posveča tujskemu prometu, da Slovenije ne zasedejo tuji strokovnjaki. Tudi ceste in prometna sredstva so gostilnlčarska vprašanja ln žile blagostanja gostilničarskega stanu. Tujski promet je namreč glavna žila dohodkov naše banovine, zato naj pa zadruga razpravlja pred vsem o teh vprašanjih. Po aplavzu govorniku se mu je načelnik zahvalil in priznal delavnost ZTOI, ki je vedno podpirala gostilničarje. Občinski svetovalec Daks se je prav tako zahvalil g. dr. Pretnarju ter omenjal boljše čase pred 10 leti, ko so imeli gostilničarji večje pravice, sedaj so pa zaradi prevelikih davkov in skrbi postali mlačni in se nimajo časa baviti z najvažnejšimi vprašanji svojega stanu. Gostilničarji ne pomenijo nič več in povsod žanjejo le neuspehe, kar jim jemlje ves pogum v boju za ogroženo eksistenco. G. Tomec se je pridružil izvajanjem g. Daksa, češ, da gostilniški stan vse prezira, vse eksploatira in obremenjuje ter mu črta podpore, da povsod nazaduje. Ljubljana ga pritiska najhujše, saj morajo plačevati hotelirji 20% od sob občini, drugje pa povsod mnogo manj ali pa celo nič. Tudi prizadevanje ZTOI za gostilničarstvo ni rodilo uspehov, konstatirati pa moramo, da je pri podražitvi piva celo molčala v Škodo gostilničarstva. Kar se tiče razvoja tujskega prometa, so slabi upi, ker se zaradi šikan tujec v Ljubljano več ne upa ter je zato Ljubljana v tem pogledu na zadnjem mestu. G. dr. Pretnar je rep lic i ral na napade na ZTOI ter prepričal s svojimi tehtnimi dokazi vse zborovalce, da je ZTOI storila za stan več, kakor je njena dolžnost. Neupravičeni napadi so izšli iz nepoučenih krogov, saj je prav zbornica redila gostilničarje, da jih oblasti niso gnale pred sodni-jo, kakor mesarje in peke. S pavšalnimi obdolžitvami ZTOI se pa dela tudi krivica lastni organizaciji. Po splošnem odobravanju je g. Tome popravil svojo izjavo, češ, da je govoril le o resničnih neuspehih, vzdržal je pa svojo trditev o pivu ter izrazil upanje, da bo sedaj morda bolje, načelnik Kavčič je pa ugotovil, da je gostilničarstvo na robu propada, kljub ogromnemu delu, ki ga zadruga žrtvuje za stan. Besede načelnika, kar se tiče napornega in le redko uspešnega delovanja zadruge, je najlepše dokazalo poročilo o njenem delovanju, ki je bilo sprejeto soglasno prav tako kakor tudi računski zaključek, ki izkazuje 94.085 Din dohodkov in 61.667 Din izdatkov, torej 32.418 Din prebitka in 84.159 Din Čistega imetja. Na predlog revizorja g. Poldeta Zupančiča je bil sprejet tudi absokitorij soglasno. Pri proračunu za leto 1981 je bila izražena želja, naj se 60.000 zaradi novih večjih izdatkov zviša na 70.000 .vendar je pa občni zbor sklenil na predlog g. občinskega svetnika Sterka, naj ostane pri starem. Po dolgotrajnih in zelo temperamentnih debatah, ki so se pa tikale le formalnosti, je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: načelnik g. Kavčič in podnačelnik g. K r a p e ž, za odbornike pa gg.: S k n 1 j Rudolf, Stritar Ivan, Čeme Jernej, Banko Ignacij, M i k 11 č Franjo, Tome Hrvoj, t ter k Peter, Ris t Konrad m za namestnike gg.: Breskvar Fran, Zupančič Leopold, R o t Aleksander, B o n-č a r Matija ter za preglednike računov Bresovšek Konrad in č e r n e Ivan in za namestnika g. Joško H u b a d. Načelnik in podnačelnik sta izjavila z vso odločnostjo, da sprejmeta odgovorno čast po 20-letnem delu za zadrugo le še za zadnje leto, ko se otvori krona njunega delovanja, Gostilničarski dom. Pri raznoterostih je načelnik poročal o okrožnici mestnega načelstva o slavnostnih dneh 6. in 8. septembra ob odkritju spomenika kralju Petru, ki bo združeno s festivalom in veliko tujsko-prometno razstavo na velesejmu. Ker je tedaj pričakovati velikega navala tujcev, je občina pozvala zadrugo, naj konstituira poseben prehranjevalni odsek in občni zbor je sklenil, naj ta odsek tvorijo vsi člani odbora in pa gg. Tonejc, Skerlep, Hubad, Lavtar, Košak, Rot in Klasek. Glede teh dni je zadruga sklenila določiti nižje cene za prenočevanje, prehrano pa dajati v treh razredih tudi po najnižjih cenah, kar se pa higijene tiče, so ljubljanske gostilne pač na višku. Z odobravanjem je občni zbor sprejel tudi predlog, da zadruga s posebno spomenico zahteva za velesejem policijsko uro ob 20, kar je obljubila podpirati tudi mestna občina. Pri razgovoru o nameravani naredbi mestnega fizikata o prodajanju kruha v vrečicah, ki je uvedeno tudi že v vseh drugih mestih in tudi dve ljubljanski pekarni že oddajata kruh v vročicah, je bilo sklenjeno zahtevati od pekov ves kruh v vrečicah, drugače ga pa pač kupovati v onih pekarnah, ki ga bodo dajale v vrečicah. Tajnik hotela *TJnlonSLOVEN8KI NAROD«, dne 17. julija 1931 Stev 15Q Grey: Skrivnostni jezdec Roman. — Tffato vragov, kdo pa je ta možakar? — je zakričal bandit. — To ni bilo njegovim pajdašem namenjeno •vprašanje, to bi bilo prav tako lahko na štiri stene naslovljeno vprašanje; bilo je srdito vprašanje, namenjeno počasi probujaj.očemu se, mučnemu spominu, obenem pa plaho prizadevanje utajiti nekaj neprijetnega. — To je Wade, se je oglasil Bel-kwmds. — To je dober prijatelj Wilsa Moora. Lovec, o katerem sem vam že pravil; čez zimo ye delal pri mojem Očetu. — Wade. Kaj? Saj niste nikoli omenili tega imena. — Pa vendar ni — pa .vendar ni... — Da, da. Cap, — se je oglasil Wa-đe. — To je stari dečko, ki je vam pred mnogimi leti pokvaril krinko. — Wade! — je vzkliknil Folsom ves iz sebe od groze. Prebledel je ko zid. Nehote se je iztegnila njegova desnica po revolverju, pa je na pol poti obstala. — Pazite, Cap! — ga je posvaril IVVade. — Bila bi velika škoda, če bi ne mogel malo pokramljati z vami... Obrnite se in pozdravite starega tovariša iz davnih časov. Folson se je obrnil, kot da ga je zgrabila nepremagljiva roka. — Gromska strela ... Wade! — je vzkliknil. Njegov glas, njegove plam-teče oči so pričale, da je zaslutil nekaj groznega, neizogibnega — morda bližajočo se smrt. Toda Smith ni bil strahopeten. Kljub povelju, ki ga je bil izrekel lovec z revolverjem v roki, je segel Folsom zopet nazaj, pograbil karte in jih vrgel Belloundsu v obraz. Potem je pa začel strahovito preklinjati. — Čujte, vi razvajeni pankert bogatega farmarja. Zakaj mi pa niste povedali, da je ta lovec Wade? — Saj sem vam povedal, — je zakričal Bellounds plamtečih oči. — Lažete! Kaj mislite, da bi bil njegovo ime kar tebi nič meni nič preslišal? — To ime mi je šlo preveč na živce, da bi ga še izgovarjal, — ja odgovoril Bellounds hripavo. — Ha-ha-ha! — se je zakrohotal bandit. — Na živce vam je šlo? Menda mislite, da je to komično. O, če bi vedeli, kolikim ljudem je šlo to ime na živce--in več kot na živce! — bi se vam ne bilo zdelo več tako prokleto komično. — Kaj pa hočete s tem pritlikavim, krivonogim, vsiljivim postopačem — tnož z ženskim glasom — slab kuhar, mazač, kravji pastir in kdo ve kaj še vse. — Ta »kaj še vse« boste že še spo- znali... Wade, ali ste se res že tako postarali, da dovolite temu ščenetu tako dolgo... — Njegovo bevskanje me zabava in rad bi, da bi se vi vsi zabavali ob najinem pomenku. Ce me namreč ne prisilite nastopiti energičneje proti vam, vam povem marsikaj zanimivega o tem Jacku-Neotesancu... Ali hočete sedeti mirno in poslušati me — obenem pa jamčiti za svoja tovariša? — Za nikogar ne jamčim, Wade. Kolikor pa morem presoditi položaj, nista moja tovariša nič kaj navdušena za prepir, — je odgovoril Folsom in pokazal zaničljivo na svoja spremljevalca. Rdečebradec, moz visoke postave in koščenega obraza, zlobnih, pretečih pogledov, je dejal: — Čuj, Smith, ali sam vrag vedi, kako se glasi tvoje pravo ime — ali praviš igra temu, kar tu igramo? — Menda bo že tako. In če spraviš pod streho le najmanjši trik, boš lahko govoril o prokleti sreči, — je zamrmral Folsom. Drugi bandit je molčal. Bil je nizke postave, rjave kože, črnih oči in gladkih las, očividno belokožec z mehiško krvjo. Nepremično je sedel in napeto lovil vsako besedico. — Jack-Neotesanec, vaši novi pajdaši so podli tatovi in eden med njimi še nekoliko večji falot, kar bi lahko dokazal, — je dejal VVade. — Toda v primeri z vami so to sami poštenjaki. Bellounds se je zaničljivo zarezal, toda ošaben ni bil več. Polagoma se je začel zavedati kočljivega položaja. — Kaj me briga vaše prazno besedičenje? — je zamrmral topo. — Prokleto vas bo brigalo, če tem banditom povem, kako ste jih nalagali. Bellounds je poskočil kot volk v pasti; še preden je pa vstal, mu je spodrsnilo. Bandit na desni ga je namreč sunil in omahnil je nazaj na steno. — Oho, prijateljček moj, oglejte si tole! — je vzkliknil VVade in sprožil samokres.«. Krogla je udarila v bruno. Spotoma se je bila pa dotaknila Bel-loundsovega uhlja tako, da je začel krvaveti. Bellounds je zadrhtel in prebledel ko zid. V hipu ga je bila obšla groza — strahoten, primitiven smrten strah. Folsom se je zaničljivo nasmehnil. — Čujte, Jack-Neotesanec, nikar ne mislite ,da je meril moj stari prijatelj Wade v vašo glavo. Tedaj sta tudi druga dva bandita spoznala, da je gospodar položaja mož, ki ni v nobenem pogledu navaden človek. — Ali ste vedeli, Cap, da dolži Jack-Neotesanec mojega prijatelja Wilsa Moora, da je kradel živino, ki ste jo vi prodajali? — je vprašal Wade. — Kakšno živino pa misHte? — je vprašal bandit, kot da ni slišal. — Živino, ki jo je kradel Jack-Neotesanec svojemu očetu in jo prodajal vam. 40*000 kg dijamantov in 20 milijonov kg zlata Siromašen farmar našel največji dijamant na sveta ~ Smaragdi izpodrivajo dijamante O dijamantih se mnogo piše, največ seveda o ukradenih. Angleški listi so nedavno poročali, da so našli v začetku marca v Transvaalu ogromen dijamant. Našla sta ga slučajno dva siromaka in hipoma sta postala milijonarja. Srečna moža imata v Transvaalu nekaj malo rodovitne zemlje, tako da sta se s svojima rodbinama komaj preživljala. Da bi si nekoliko opomogel, se je napotil siromašni farmar v Joha-nisburg, kjer je hotel prodati svoj inventar in poiskati koga, ki bi bil pripravljen kupiti njegovo zemljo. Drugi farmar je pa ostal doma in se je igral s svojim otrokom. Kar je opazil, da drži otrok v roki velik blesteč kamenček. Solnce je sijalo in kamenček je žarel v vseh barvah. Farmar ga je vzel otroku iz rok in hitel k sosedu vprašat, kaj bi utegnilo to biti. Sosed je izkušen mož in takoj je ponudil siromašnemu farmarju 1000 dolarjev za kamenček. Toda mož je slutil, da gre za dragulj velike vrednosti in takoj se je napotil v Johanisburg, da poišče svojega prijatelja in vpraša draguljarja, koliko je v resnici vreden blesteči kamenček. Draguljar mu je povedal, da gre za pravi dijamant, ki tehta skoraj 200 karatov. Srečna farmarja sta dijamant prodala in postala milijonarja. Ko ga obrusijo, bo dijamant še vedno večji od slovitega Kohinorja, ki tehta 106 ka- ratov in krasi angleško kraljevsko zakladnico. Vsi dijamanti na svetu tehtajo po mnenju strokovnjakov 40.000 kg in 34.000 kg dijamantov izvira iz Afrike. Zadnje čase so našli največ dijamantov v Transvaalu in v nemškem kraju Mvanzi v bivši vzhodni Afriki. Dijamanti so bili doma tudi v nemški jugozapadni Afriki, v belgijskem Kongu, Braziliji, v Indiji, angleški Gvineji, na Borneu in v Avstraliji. Smaragdov so našli največ v Kolumbiji. Cene smaragdov so od predvojnih časov zelo poskočile in še zdaj ne padajo, ker so ti dragulji lepši in bolj priljubljeni kot dijamanti. Zato je dijamantov vedno več in dijamantni sindikat je bil prisiljen omejiti prodajo teh draguljev. Ko so našli nedavno pri reki Oranji bogata ležišča dijamantov. je dotično ozemlje brž kupil sindikat in poskrbel, da tudi iz tega vira ne pride preveč dijamantov pa svetovni trg. Pod pritiskom sindikata pride letno na trg približno za poldrugo milijardo Din dijamantov. To omejitev čutijo najbolj podjetja, kjer dijamante brusijo. V zvezi s tem so zanimivi tudi podatki o zlatu na svetu. Strokovnjaki menijo, da je na vsem svetu najmanj 20 milijonov kg zlata, če računamo vse zlato v kosih, ves zlati denar in pa vse zlato, ki ga imajo indijski maharadže. Mož, ki je delal filmske zvezde Med ameriškimi tiskovnimi agenti je zavzemal odlično mesto nedavno umrli Harry Reichenbach. Mož je razumel javno mnenje tako, kakor virtuoz svoj instrument in mnogim filmskim zvezdam je pripomogel do slave. Odkril je Douglasa Fairbanksa, Barbaro La Marr ki Rudolfa Valentina, delal je za Glo-rio Svanson, Ethel Barvmoor, Charlie Chaplina in Polo Negri. Bil je pravi mojster svojega poklica. Delal je že za Saro Bemhardovo in ko je nekoč pripravljal v Južni Ameriki tla za njeno gostovanje, mu je zmanjkalo v Urugvaju denarja. Brž se je ozrl po novem viru dohodkov in našel ga je. Začel je delati propagando za takratnega prezi-denta republike. Ko je prezddent spoznal, da je že dovolj popularen in ni hotel več plačevati Reichenbachu visoke nagrade, je organiziral podjetni agent proti njemu malo revolucijo. O Reichen- bachu pripovedujejo, da je zaslužil pri marsikateri filmski družbi več, kakor zvezda, za katero je delal propagando. Toda revolucija v Urugvaju ni bila edino njegovo delo. Nekoč bi moral delati reklamo za Tarzanov film. Ker je hotel napraviti temo o premoči človeka nad živaljo za predmet dnevnih razgovorov, je izpustil v velikem newyor-Šlkem hotelu leva, ki ga je krotilec zopet ujel. Drugič bi bil moral delati reklamo za film »Devica iz Stambula«. V listih je razširil vest o ugrabljeni šejko-vi hčerki in ko se je o tem mnogo pisalo, je pripomnil da bodo ljudje videli konec te romantične zgodbe v filmu »Devica iz Stambula«. Stroga služkinja. — Imate otroke? — Ne. • — Imate psa, kanarčka ali mačko? — Tudi ne. — Klavir, gramofon, radio? — Tudi ne. Pač pa imam nalivno pero, ki nekoliko škriplje, kadar pišem. Vas to ne bo motilo, gospodična? Ra] kuharic Pri nas imamo priznano dobre kuharice, ki jih imajo povsod radi, saj najdete slovensko kuharico celo v švicarskih hotelih in penzijonih. Toda za naše kuharice se prijatelji dobre Kuhinje še daleč ne potegujejo tako, kakor Angleži za svoje. V Angliji imajo ljudje s služinčadjo sploh več skrbi, kakor drugod po svetu. Tam je problem služinčadi zelo težaven, služin^ad se ceni mnogo bolj, kakor pri nas. Da je to res, nam dokazujejo oglasi v angleških novinah. Tako čitamo v nekem angleškem listu: Išče se kuharica. Imamo že sobarico in lakaja. Rodbina šteje samo ova člana. Peč je patentna. V vseh sobali je tekoča voda, stanovanje brez plina. Ponudbe pod ... V nekem drugem listu čitamo zopet oglas, da se išče kuharica. Ponujajo ji dobro mesto v manjši rodbini, stanujoči v vili četrt ure hoda od Londona. Mesto je pripravno za gospodično, ki rada malo dela in ima dobro voljo streči skromni rodbini. Prednost imajo dobre kuharice, služba pa ni primerna za klepetulje in za take. ki neprestano zabavljajo na gospodinjo, niti za kuharico, ki se rada prepira z vrtnarjem. Plača je postransko vprašanje. Srečni dediči Sorodniki angleškega bankirja Aqui-lara, živeči na Češkoslovaškem, so se že dolgo potegovali za dedščino, ki jo je zapustil ta bogataš pred 130 leti in ki jo je doslej upravljala angleška vlada. Gre za premoženje, ki znaša v našem denaTju nad 800 milijonov Din. Iz Budimpešte poročajo, da se je posrečilo pravnemu svetovalcu angleškega poslaništva dr. Rustem-Bamberiju priboriti to ogromno premoženje potomcem rodbine Aquilarov. Člani rodbine žive deloma na Madžarskem, deloma pa na Moravskem. Gre za potomce bankirje-vega brata, ki se je naselil v drugi polovici 18. stoletja v Hodoninu kot najemnik posestva. Bogati bankir Moses Rafael d'Auqi-lar, potomec španske židovske rodbine, je živel na Španskem, Holandskem in v Avstriji. Z Dunaja je odšel v Anglijo, kjer se je uspešno udejstvoval v bankarstvu. Umrl je leta 1800. v Londonu in zapustil okrog 4 milijone funtov šterlin-gov. Med bogatašem in njegovo rodbino je pa vladalo tako sovraštvo, da se za dedščano sploh nihče ni potegoval. Zato je angleška vlada prevzela ogromno bankirjevo premoženje v svojo upravo in ga upravljala, dokler se sorodniki niso začeli potegovati žanri. V kratkem se bo vršilo v Piitanih rodbinsiko posvetovanje na Madžarskem in na Moravskem živečih potomcev bogatega bankirja, ki si bodo ogromno bogastvo po možnosti pravično razdelili. £3 ■ *V*^™0TjREVMAT,IMU- šS^SSm K&[ ^^PREHLADU in ISHUASU. ^jSK' liti' LABORATORIJ 0r RAHLE J EVA § tLY^ ^=im) BEOGRAD Sarajevska 84 dobiva se v vseh lekarnah PO ceni D1M.7s g|f tU tu Hi tgg tU sag nt §§3 m !>^S pg@ ' RS 5*5 in^-/ 555 ixN-y ;-/ ">.v5 5K5 i r«efon St. 2466 IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FTNEJSI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGO GRAFI KA LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ŠT. 23 m Hi W& W& mi i m §931 Vsaka beseda. SO par- Plača me lahko tudi v munkah. ta odgovor znamka I — Na vprašanja brc* znamke ne j i ndeovariomo - NajmanjM o^la* Of » 5-—► -■ LADIJSKA TLA nudi najceneje — »Jugograd«, Streliška ulica 33. 2080 KAMPA, KAM? V nedeljo vsi k »KONJIČKU« pod Golovec! Na ražmu pečen prašiček in izborni dolenjski cviček. — Se priporoča 2089 Marija Prepeluh. SVETLO SPALNICO lepo, dobro ohranjeno, prodam. iMklošičeva cesta 28, pritličje, levo. 2069 VEO ZIDARJEV fasaderjev, proti dobri plači — sprejme Ljubljanska gradbena družba. 2088 GRAFOLOG IN HIROSOF N. Sadlucki v Ljubljani Cita: karakter, prošlost, sedanjost, bodočnost. — Sprejema vsakodnevno od 9.—12. in od 2.—7. Personalna konsultacija traja okoli 1 uro. Daje vsakemu klijentu pismene nasvete, kateri morejo koristiti skozi vse življenje. Ostanem v Ljubljani do konca tega meseca, potem odidem v Maribor. Naslov: Ljubljana, hotel >Slone, L nadstr., soba št. 64. 2073 KROJAŠKEGA POMOČNIKA mlajšega, dobro izurjenega v velikem delu, sprejme takoj Simon Jane, krojaški mojster, Radeče pri Zidanem mostu. 2087 GONILNI JERMEN prvovrstne kakovosti, 16.50 m dolg in 28 cm širok, po nizki ceni proda M. Svajgar, Dravlje št. 74, pošta št. Vid nad Ljubljano. 2086 Malinovec pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja lekarna Dr. G. PIOCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6. ŽELEZNIH TRAČNIC, kompletno žago 10—15 km, po 7 ali 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjetlina kod Sarajeva. 2085 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO44 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 38 (na Balkanu) Telefon 34—34 Amaterska dela izvršuje najceneje FOTO: ANTON MANCINI, Rožna dolina pri Ljubljani. 2061 Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po '-nnkurenčnlh cenah pod garancijo J. HLEBA družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstve Ljubljana, Sv. Petra c SS. MODROCE vrhne la afrik, močno blago & Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA Marijin trg št. Z L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zalogo *~*r»fkov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. :- Lovske puške floberte, brovvning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. RAISEB tmškar Ljubliana Kongresni štev. o Specijelni entel oblek in volan francoslj sistem pri Matek & Mtkeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDAc žepni robci ^m. Din 2.—, -vezenje zaves, pregrinjal in perila. Namodernejše Deset zapovedi pri jedi. 1. Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro z grizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljal! 10. Vživaj večkrat izborne testenine »Pekatete« ali »Jajninec, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z n^imi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! 199 r Kreditni zavod za trgovino fn industrijo LJUBLJANA. Prešernova nlica štev. 5© (v lastnem poslopfn) Obrestovaoje vlog, nakup in prodata vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter naka žila v to- In Inozemstvo safe - deposita Itd. itd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon 2040. 2457. 2K4R fnterurhan 2706. 2806 m Za upravo in inseratni dal Usta: Oton Ctoriato*. — Val v {^ubijaot