■ afe■]■ **ak iatittk. Cena ma )• I ■ aa lato. (Za Namiljo S K BO », » Ameriko la draga taja driare «KM*.)— Spiai la doplal ea po-illlajoi rossijski jezik«. Kadar mi govorimo o »ruski državi«, tedaj mislimo vedno, da sestoji ta velikanska država samo iz ruskega naroda; temu pa ni tako. Predno se ie ustanovila ta ruska država. ki nam jo danes predstavlja zemljevid, so se godile druge nič manj važne stvari, o katerih je potrebno, da nekoliko spregovorimo, ker drugače ne moremo razumeti, kako da so prišli Rusini pod našega cesarja obenem s Poljaki. Na velikem ozemlju, ki ga tvori danes nekako srednji del Rusije, ie živelo več ruskih plemen: Rusini, Velikorusi in Belorusi. Rusini so si najprej ustanovili državo, kateri so se pridružili tudi ostali ruski rodovi Veliko- in Belorusi. Središče te države ie bilo rusinsko mesto Kijev. Ko .ie kijevski knez Jaroslav razdelil med svoje sinove vso veliko državo, je dobil eden tudi zemljo velikorusko hi tam vladal. Kmalu pa so se Velikorusi odtrgali od nekdaj skupne države kijevske in si ustanovlili lastno, neodvisno, z glavnim mestom Moskvo. Od tedaj sta hodila malo-ruski in velikoruski narod svoja pota in si stala žal večkrat nasproti kot smrtna sovražnika. Kmalu je usoda odločila Malorusom (Ki-ievčanom) hude čase. Za to lepo zemljo se se .ieli. potegovati Velikorusi in Poljaki. Nekaj časa je pripadala tem, potem zopet onim. Nazadnje so si vendar Velikorusi pridobili večji del Ukrajine in le manjši je spadal pod Poljsko. Ko so pa 1. 1795 razdelili poljsko kraljestvo, je dobila Avstrija nekako današnjo Galicijo. kjer bivajo tudi Rusini. Rusinom na Ruskem se godi slabo. Ruski carji so celo prepovedali, da se nobena knjiga ne sme tiskati v tem jeziku. V državne šole so uvedli edino velikoruščino in zatrli celo "nedeljske šole, kjer so se poučevali rusinski otroci v domačem jeziku. Tudi slavno ukrajinsko visoko šolo v Kijevu so zatrli kruti oblastniki ruski. Da vlada ruska tako hudo stiska Rusine je krivo to, ker so se ti cela stoletja držali katoliške vere, dočim so Velikorusi že davno zašli v razkol. Šele car Peter je s silo privedel tudi Rusine v raz-kolno cerkev. Malo boljši so odnošaji, v katerih žive naši avstrijski Rusini. V gospodarskem oziru jih stiskajo seveda poljski plemenitaši — ve- leposestniki in iudje. v narodnem pa poljska vlada, ki jim daje le bore malo pravic: v uradih in šolah, tako, da so se Rusini odločili, učiti se raje v nemščini, kot pa v po jšum. To velja seveda o nekaterih srednjih šolah na rusinskih tleh. Imajo pa tudi Rusini pet čisto-rusinskih gimnazij, katere so si morali v dol-gem boju priboriti od Poljakov. Pri tej priložnosti omenimo nekaj, kar se tiče tudi nas Slovencev. Zakaj neki tako nagajati kakemu narodu in mu dovoliti le v nekterih krajih lastne šole v drugih pa ne, čeravno je ondi ravno toliko učencev, ki bi se radi učili v materinščini, in domače knjige so tudi na razpolago. S tem se potujči le tupatam kdo. razjezi se pa s tem početjem nasprotnik veliko boli in se tako le utrdi v svoiem sovraštvu. Narod rusinski je zgolj knietskl Njegovo žalostno stanje spominja skoro na nekdanje tlačanstvo, ker morajo kmetje na nekaterih krajih celo na polje veleposestniku Poljaku pomagat, seveda za slabo plačilo. Ponekod so cele vasi last kakega kneza ali grofa. Reka Dnjestr nudi priliko za trgovanje. česar se narod tudi poslužuje. V izobrazbi so seveda Rusini še daleč zadaj, čeravno so bili v preišnih vekih, ko je bila Ukraiina še samostojna, veliko boli omikani, kot pa Rusi ali Poljaki. Čeravno Rusinom primanjkuje šol, so v zadnjem času veliko storili za napredek. Narodno središče avstrijskih Rusinov jc Lvov, kjer imajo ti razna društva in druge kulturne zavode, med njimi akademijo znanosti. Mesto je po večini |x>l.isko, le nekaj tisoč Rusinov biva v njem. Težišče Malorusov na Ruskem je »sveti« Kijev, staro-slavna prestolnica ukrajinska. Mesto šteje 300 tisoč ljudi j in je imelo prej rusinsko visoko šolo. Po veri so avstrijski Rusini grški unijati. Cerkev njihova je katoliška, obred in jezik pa staroslovenski. Rusini pišejo s cirilskimi črkami (ixidobne ruskim). Ruski Rusini so po večini razkolni kristjani, ker veli tako car. V slovstvu rusinskem zavzemajo lepo mesto narodne pesmi, ki opevajo slavo Ukrajine. maloruskih hetmanov (poglavarjev) in kazakov. Pesmi so naravna slika rahločute-čega naroda. List »Dom in Svet« prinaša letos v prevodu ukrajinske narodne pesmi, takozvane kolomejke. Pojdimo še k ogrskim Rusinom, ki bivajo v Karpatih. Teh je manj kot pol milijona. Usoda njihova je pa hujša, kot ostalih Rusinov. Pot do izobrazbe in narodnega slovstva jim zapirajo Mažari, ki jim jxibero vsako domačo knjigo, češ, da jc izdajalska. V politiki so Rusini nasprotniki Poliakov. Ali treba bo, da se pobotata ta dva Slovana, kar bo obema v korist. Političen pregled. JUGOSLOVANI. Poslanci gledajo sedaj, da dobe kolikor mogoče mnogo vpliva v prihodnjem državnem zboru. Moč in veljavo bodo imeli pa le oni, ki jih bo dosti skupaj, da jih bo vlada morala vpoštevati. Zato se združujejo in delajo klube. Tudi naši poslanci morajo gledati, da si dobe moč in veljavo. Kar je naših, so se že združili in sicer 10 iz Kranjske ;4 iz Štajerske iu 2 iz Goriške, kakor smo že poročali. V soboto 15. junija so pa povabili tudi druge k posvetovanju, razun liberalcev. Kar se pa tiče slovenskih liberalcev, ki so sedaj 4 pravi namreč Hribar iz Ljubljane, ležovnik in Roblek iz Štajerskega in Štrekeli iz Goriške, je pa »Slovenec« pretečeni teden ivivedal odkrito besedo. Slovenec piše: »Naš boi proti liberalcem ni za šalo. Mi pečemo nič manj, nego uničenje vsega politi škega vpliva proiiadle liberalne stranke. Kje je hinavec, ki bi mogel igrati tisto vlogo, ki jo sedaj hočejo prisoditi našim poslancem ne kateri mešetarji? Čujemo namreč od več strani: Ustanovi naj se skupen klub. ker po ti poti bi se najlažje uničil Hribar s svojimi liberalnimi drugovi. V klubu bi bil njegov vpliv potlačen. Za tako igro je treba pred vsem sposobnosti za hinavstvo. Klub je dru žba somišljenikov, kjer se obravnavajo vsi zadeve odkrito in zaupno. Vsak mora imeti v klubu priložnost povedati, kar mu je na srcu. Ali je to mogoče, čc mora biti priprav Ijen na zahrbtne napade |x> imenu tovariša J Ne, tako mešetarstvo ni za nič, ker zahteva nekaj nenioškega in neznačajnega. Bodi povedano vsem, ki hočejo zvedeti resnico, da nam krščanski program, osobito v sedanjem času. ni bagatela, ki sc lehko s juir frazami obide. Ni iu ne bo! Mi se zanesemo na svoje po slance. Oni so sami v volivni borbi volivce okrepili in naučili, da vsakega, ki bi v tem oziru ne storil svoje dolžnosti, poženejo kol izdajavca. Edinost je lepa reč, toda mora biti resnična. Z liberalci je pa nemogoča; onemogočili so jo sami in nihče drugi.« To jc moška in odkrita beseda. Naši vo livci se gotovo strinjajo s to izjavo. Če mi in naši poslanci uničimo liberalce, je to po trebilo delo, kakor je potrebno, da se odreže roka od telesa, ki jc začela gniiti. HRVATJE. Istrski iu dalmatinski Hrvatje bi seveda radi. da bi se združili vsi slovenski in hrvaški poslanci, da bi bil skupen klub, kolikor mogoče močan. Seveda oni ne poznajo našega boia z liberalci. Tudi o tej stvari poroča »Slovenec« tako: »Dalmatinski in istrski poslanci bi radi imeli vse v klubu, ker hočejo čini najmočnejše jugoslovanske parlamentarne skupine. Cilj je pravi; tudi mi smo zani s celim srcem. A sedaj je mogoč močen jugoslovanski klub samo brez liberalcev. 7 nji mi imamo opraviti Slovenci; zato se pa mora tudi Slovencem prepustiti sodba o njih. In to sodbo ie izreklo slovensko ljudstvo že zdai z vso odločnostjo. Kdor zna misliti, si lahko izračuna da te baže ljudi kmalu ne bo nobe nega v dunajski zbornici. Naši poslanci bod hoteli res koristiti svojemu ljudstvu, "ki jih je izvolilo, jim pač mora biti edino to .na srcu. da se združijo z našimi jx'slanci in skn pai delajo za pravo svobodo ljudstva. DRŽAVNI ZBOR. Cesar je s posebnim pismom sklical P" slance za dau 17. julija. Večina poslancev i'1 pa prišla že par dni prej, da se posvetuje o skupnih zadevah. SLOVENSKI POSLANCI. Slovenski poslanci in sicer vsi naši, so se sešli v soboto dne 15. junija. Povabili so k posvetovanjem tudi koroškega Grafen-auerja, tržaškega Ribara in istrskega Man-diča. Liberalcev niso povabili. Hrvatski Poslanci ima.io svoje jiosvetovanje. PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA. Skoro gotovo bo za predsednika državnega zbora izvoljen dunajski krščanski soci-alec Weiskirchner. POSLANCI MEST IN DEŽELE. Preglejmo razmerje med zastopniki mest in dežele: Iz kmečkih okrajev je v zbornici 319 poslancev, iz mestnih pa 197. Seveda je med lem velikim številom »kmečkih« poslancev mnogo je kmečkih le po imenu in spadajo po svojem mišljenju drugam. Vendar vzemimo ' premožnem kmečkem posestniku svojega {lavnega nasprotnika, in vsak povratek iz za-lulile tovarne k zelenemu gaju in k rodovitni :ernlji pomeni udarec za socialno deniokra-'üo, ki more dobiti privržencev samo v bed-lem tovarniškem delavstvu. Socialna demokracija je.pa izrekla tudi »rotikinečko geslo: Otvorijo se naj meje tuji Sivini in z mednarodno konkurenco se naj »otlači cena našim poljskim pridelkom! S tem lesioni so šli socialni demokratje v volivno »orbo ter so obliubovali mestnemu delavstvu eno meso. Zdaj bodo morali svojo obljubo /polniti, in začel se bo boj med kmetom in "ed industrijo. To smo morali priobčiti, da se prime za slavo vsak kmet. ki je morebiti volil social-lega demokrata. PRIPRAVE ZA VOJSKO V ITALIJI. j Večkrat smo že poročali o teh stvareh, a vedno dobimo novih vzrokov. Ali so kaki ohuni ob meji ali pa kaki inženirji, ki so de- našo železnico, ki zopet prebude našo jado iz spanja. Sedaj se pa poroča iz ita-nanskega državnega zbora, da Italijani kljub p,pp. da so z nami v zvezi povsod in vse-Cl resno upoštevajo možnost, da v bližnji "Jdočnostj izbruhne vojska z Avstrijo. Za-Periti jim tega seveda ne moremo, a priprav-leni moramo biti. Pri zadnji razpravi o mor-'anškem proračunu, ki se je vršila 8. t. m. laškem državnem zboru, so naši sosedje «Pet odkritosrčno odkrili svoje namere. Naj-oi| zanimiva pa so bila izvajanja generala «arazzija, ki seveda ni več v službi. Pov- . darjal je, da mora Italija v prvi vrsti gledati na to. da svojo mornarico poveča tako, da bo nadkriljevala vsa sredozemska brodovja, predvsem avstrijsko. Italija naj postane nekaka Anglija na jugu. Za vojsko na kopnem si ni treba preveč beliti glave, odločilo bo morje. In dejal je: »Moj duh vidi našo armado na kopnem razvrščeno ob vzhodni meji, kako tam čaka. In na kaj čaka? Čaka, da se mu z obrežja dà znamenje za napad, čaka, da italijansko brodovje tako dolgo zadržuje ali uniči nasprotno, da se bo lahko italijanska vojska izkrcala na nezavarovani obali nasprotnikovi, torej na dalmatinski. In zato. mora biti italijansko brodovje znatno močnejše, kakor avstrijsko.« Zapisnik seje zaznamuje pri tem govoru živahne vzklike odobravanja od strani poslancev. Resni italijanski listi s tem govorom niso posebno zadovoljni. Ne zato, ker s tako vnemo razpravlja o bodoči vojski z zaveznico, amjiak zato, ker menijo, da se je italijanskih generalov in admiralov polastila nekaka »pomorska bolezen«. Radi bi bili kakor Angleži, ne pomislijo pa, da se imajo od strani Avstrije bati vojske na kopnem in avstrijskega vpada v Benečijo in Lombardijo. Milanski »Corriere della Sera« od 9. t. m. obširno razpravlja o tem. Vzhodna meja — piše — je slabo zavarovana, naša armada ni nič boljše izvežbana, kakor avstrijska, izkrcevati itali-ianske oddelke na dalmatinsko in istrsko obal pa bo težka stvar; vsaj šipe kraljevega gradu v Rimu bi se pri tem precej tresle od pokanja avstrijskih kanonov in na sami lom-bardski zemlji bi se pretakala kri. Torej — tako nekako konča »Corriere« ne glejte le mornarice na kvar kopni armadi. Mornarica tudi ne more delati čudežev, nasprotnika pa se šele na kopnem v srce zadene Tako razpravljajo in se pripravljajo naši sosedi. Nas iiK)ra to tembolj zanimati, ker smo najbližji sosedje in v slučaju vojske bi se vse odločilo v naših deželah. Zato pa tako pozno zasledujemo in sporočamo vse te stvari. FRANCOSKO. Veter so sejali na Francoskem, sedaj že žanjejo vihar. Cela južna Francoska se upira. Poslanci niso delali druzega, kakor preganjali cerkev in duhovne, pozabili so na vse drugo in to se že maščuje nad njimi. Na Francoskem ni nobene postave proti IHiiiarejanju vina. Zato se ga pa silno veliko naredi umetno. Seveda potem vinogradi nič ne nesejo. Kmetje v krajih, kjer pridelujejo vino. niso več mogli živeti in tudi ne plačevati davkov in sedaj se je naenkrat pojavil velik upor proti vladi. V enem samem mestu se ic zbralo 100.000 kmetov, da pokažejo s takim shodom vladi ,da je za nič, ker nič ne skrbi zanje. Odstopili so v 800 občinah vsi župani, svetovalci in odborniki. Tudi vojaki se ne marajo pokoriti in jih zato zapirajo. Sedaj so kmetje še mirni, delajo ie shode in davkov nočejo več plačevati, toda če vlada ne bo poskrbela, da se zboljša njih stanje, se zna pripetiti kaj mnogo hujšega. Socialni demokratje so pa pri tej priliki irokazali takoj svojo modrost. Predlagali so v državnem zboru, da naj se vsem kmetom, kjer raste vino vzamejo zemljišča in država naj jim da zk to primerno odškodnino, potem naj pa država sama z delavci obdeluje vinograde. Tako neumnost morejo narediti edino le socialni demokratje. Naj eden pomisli, kako bodo potem vinogradi obdelani, ko jih bodo obdelovali in pazili nanje državni uradniki. Toda povedati moramo, da je to podriav-ljenje zemljišč glavni namen socialnih demokratov. % NAJNOVEJŠE Z FRANCOSKEGA. Sedaj prihajajo prava poročila o velikanskem shodu viničarjev na južnem Francoskem. Mal shod je bil v Tulonu, kjer se je zbralo 15.000 viničarjev, ki so zagrozili vladi, da pridejo tudi v Pariz, ako ne izda postave zoper ponarejanje vin. Toda to je bila le igrača. V okolici Mont Pelijeja, starega, precej velikega francoskega mesta je vzel vso zadevo v roke kmet Mar-ceiin Albert. Po časopisih in zasebno se je agitiralo za shod. In res, takega shoda svet še ni videl. Ze več dni prej so začeli hoditi ljudje in sicer viničarji, delavci po vinogradih in sploh vsi, ki od vinoreje žive v mesto, Vlak za vlakom je bil napolnjen samih kmetov. Na dan shoda se je pa pripeljalo 200 posebnih, dolgih vlakov. Peš so hodili kmetje in na vozovih, kdor je imel po več dni daleč. Zbralo se je čez 600.000 tisoč viničarjev. Drugi časopisi pravijo, da celo 900 tisoč . Večina moških, pa tudi ženske. Samo po železnici se jih je pripeljalo 450.000. Škof je dal odpreti vse cerkve v mestu, da so ljudje v njih prenočevali. Na vse zgodaj so po občinah, župani na čelu, začeli v sprevodu hoditi po mestu. Hodili so celi dan. V sprevodu so bili napisi: »Doli z vlado in poslanci« in podobni. Na stotisoče listkov s sledečo vsebino so razdelili: Ko je državni zbor sklepal o postavi zoper jxmareianje vina, je prišlo v zbornico 25 poslancev izmed 600, ko so pa sklepali o povišanju svoje plače od 10 na 15 tisoč kron. jih je pa prišlo 530. Doli s takimi poslanci. Kniet Marcelin Albert iu drugi so govorili večkrat in na večjih krajihs, Albert je rekel: Pomnite poslanci, da se ne pustimo več izrabljati in da govorim v imenu 900.000 — beračev. — Tu se kaže vsa gniloba francoske vlade. Listek. .Zlati križ. Povest. Spisala Irena pl. Nellmuth. I. Ravnokar se je zaprla velika prodajalna »Pri volku«. Težke železne zavese ob izložbah so zdrdrale navzdol, luči so pogasnile, zaklenila so se vrata. V živahnem pogovoru so zapuščali uslužbenci veliko prodajalno. Vel je mrzel sever. Mlade prodajalke so se zavijale v ogrinjače in so smehljaje se in čebljajc stopale po ulici. Videlo se je ubogim mladenkam na radostnih licih, s kakim veseljem so zapuščale prašne prostore, da se po trudnem dnevu odpočijejo v domačem stanovanju. Dve devojki sta šli roko v roki za vrstami drugih. Obe sta bili še mladi, komaj odrasli kratkemu krilu. Starejše tovarišice so ju večkrat dražile in zasmehovale, zato pa je nujno prijateljstvo raslo boljinbolj. Hodili sta skupaj in sta se ogibali tovarišije starejših prodajalk. »Marija,« prične naenkrat ena izmed deklic, »jaz imama danes plesno uro. Ali prideš tudi ti?« Ogovorjenka je zmajala s tihim vzdihom piavolaso glavico in žalost je dahnila na njen droben, ljubeznjiv obrazek. »Jaz? O kaj takega ni zame, Jelica,« ie odgovorila žalostno in povesila oči, da zakrije prijateljici solze, ki so ji zablestele v očeh. »Saj veš,« Je nadaljevala čez nekaj časa žalostno; »mati moja je vedno bolna, ves moj zaslužek roma v lekarno in "k zdravniku. Kako bi mi še ostalo kaj denarja za zabave, lepo obleko in za dragotine, ki si jih morejo drugi privoščiti. Oh, jaz na to niti misliti ne morem. Vedno delo, revščina, težave! To je moja nsoda . . . Nisem poznala boljše sreče izza otroških let. Ko je umrl moj oče po dolgi hudi bolezni, so že nastopili žalostni dnevi. Nobenega premoženja nismo imeli, ker nam je vse zapravila dolga bolezen. In od tedaj se ni nič predrugačilo naše življenje. Veselje in radost ... ah, to so nam neznane stvari. Ne vem v čem sem se pregrešila, da se mi godi tako slabo na svetu. Ko bi ne imela moia dobra mati tako velikega neomajnega zaupania v ljubega Boga. ako bi mi ne znala s svojim zaupanjem vedno in vedno vlivati srčnost! v mojo dušo mislim, da bi bila obupala že zdavnaj. Ali ona mi vedno potolaži nezadovoljno srce s pravimi besedami in mi vzbuja zaupanje v bolišo bodočnost. Ona. ki toliko trpi. ki je že toliko let prikleniena na posteli, mora osrčevati mene, mlado dekle. Veš. draga, večkrat me je sram. zelo sram. Zdrava sem; ali ne zadostuje to, da bi bila vesela ?« »In veš, kaj še?« vpraša prijateljica. »Kaj?« »Pozabila si povedati, da si ne le zdrava, ampak tudi — lena. resnično lepa « povdari priiateljica z mehkim glaskom. »Vse tvoie težave bi rada prenašala, ko bi mogla biti tako lepa. ko bi me vsi ljudie občudovali, ko bi —;« dekle Je nagaiivo pogledala prijateljico s strani, — »pravzaprav bi ti ne smela povedati. ker bi se lahko prevzela. —« »Dal no. povej — kaj?« sili Marija v Je lieo. »Nekaj sem slišala danes.« prične Jelica počasi, da bi boli vzradovedila prijateljico, »nekai kar se tebe tiče.« — »Povej vendar!« »Ootovo si tudi ti opazila staresra gospoda z zlatimi očali in snežno-belimi lasmi.« Marija ookima. Jelica nadaljuie: »On je nrijateli našega gospodarja Večkrat pride v prodaialno in ne kupi ničesar. Danes ie vprašal gospoda: »Povei. kdo je onnle mala tam s plavolaso elavico? Take oči in lase sem opazil redkokdai.« Pri te*m ie pokazal nate in te je občudoval. Zavidala sem te. »Te oči sem že videl nekie. ko bi le vedel kdaj in kako. Kadar k) vidim, se vselej spomnim svoje--« »Kar sta covorila nanrei. nisem razumela.« ie nadalievala Jelica ogn'evito. »a'i novel mi. Mariia. kako ti ie pri srcn, kadar te takole očudujejo?« »Tudi meni se ie že zdelo čudno, zakaj včasih stari gosnod tako strmi name, kakor bi itic hotel ogovoriti.« Po trh besedah ie obstala Mariia pred malo. nizkotno hišico, stisnila ie sprrml;evalki rr.ko in ii le brzo voščila: »Lahko noč Jelica! Težko me že oričakule mati.« Stisnila se ie skozi ozke. samo naslon'ene duri, in ie vstopila v borno, toda snažno sobico. Bleda žena ie ležala na bornem ležišču. Mala. medlo goreča svetilka na mizi 'e za potrebo razsvetHevala sobico, le v kotih ie ostalo nopolnoma temno. Ob koncu postelle je sedela usmiljena sestra, čez njen madonin obraz ie hnšknil vesel smehljal, ko je prišla mlada hčerka bolnice. »Vi ste še vedno tukaj, sestra Elizabeta ?« vpraša Mariia z vidnim veseljem. »Kako ste dobri! Ah, kako sem potolažena, ker vem, kako zvesto in skrbno varuhinjo Ima moja uboga mati!« OgovorJenka pokima deklici: »Ponoči bom ostala tu pri njej. dete moje, da boš ti lažie in mirneje spala.« »Bober večer, mamica!« S temi besedami se obrne deklica k bolnici. »Kako ti je danes, mamica?« Bleda žena je pogledala s trudnimi očmi usmiljeno sestro, in sestra je razumela. Nato je odvrnila hčerki veselo: »Počutim se prijetno nocoj, otrok moj. Bolečine v prsih in glavi so pojenjale, kašelj me ne muči več, tudi diham mnogo prosteiše. Upam, da bom kmalu rešena bolečin. »Kako me to veseli,« se zasmeje deklica s srečepolnim smehom. »Kako me veseli, da upaš . . . upaš . . . Morebiti res pride enkrat tudi k nam sreča in veselje. Ko boš ti. ljuba mamica, zdrava, potem se bom veselila svojega življenja. In ti boš ozdravela. Jaz bom delala potem za obedve. Ti ne boš ničesar pogrešala, mamica, ničesar ne bodeš trpela.« Tako ie kramljala deklica, veselo zaupajoč v boljšo bodočnost. Bolnica pa Je sklenila koščene roke in je govorila tiho s seboj: »Kakor Bog hoče, tako naj se zgodi. On je neskončno dober, On mi želi najboljše. Popolnoma se vdam v njegovo sveto voljo. — Samo pri Njem najde človek pomoč in tolažbo.« Mariji se je zdelo, da si je sestra Elizabeta otrla solze z lic. Pogledala jo je z vprašujočimi očmi, ali sestra Elizabeta se je obrnila k raznim steklenicam in skodelicam, ki so stale na mizici poleg postelje in je podala bolnici žličko zdravila, ki ga je povžila ubožica jako nerada. »Cemu to?« je zvenelo raz njene blede ustnice. »Tako dobro se počutiš,« se je smehljala Marija vsa srečna, »da niti zdravila ne maraš več ?« »Da Marija, tako dobro — se počutim danes. — Kmalu se bom počutila — še — boljše—.« Nikdar še ni videla deklica matere tako zaupljive. Vprašujoče je gledala bolnico, in njen obraz se ji je zdei bled. silno blčd, lica upala, silno upala. Boli je bila podobna mrliču kakor bolniku, ki bo kmalu ozdravel. Morebiti se njej le tako zdi? Morebiti jo medla luč tako čudno obseva? Njen glas je bil tako čudno zveneč, kakor še nikdar. Morebiti se mati moti? Ce bi se vendar njeno zdravje ne zboljšalo? Ali bi se je ne polastil popolen obup, ako bi zvedela, da jo je varalo upanje? »Ali res veruješ, da se ti bo zboljšalo?« vpraša Marija z boječim glasom. »Prav gotovo! Jutri mi bo tako dobro — tako dobro — o, kako se veselim tega — o. kako prisrčno bom zahvalila Boga. če me —« Nehala ie govoriti, ker je opazila, s kako bojazliivo napetostjo je gledala Marija v njene ustnice. Močneje je stisnila glavico ljubljenega otroka na svoje prsi, in je šepetala deklici na uho: »In prosila bom ljubega Boga zate. da te obvaruje in vodi po svojih svetih potih. Prosila ga bom naj njegovo očetovsko oko čuva nad teboj. Bodi srečno, ubogo dete! —Saj si doslej užila še tako malo sreče, ali tudi k tebi bo prišel enkrat srečen dan; prišel bo! Vsakemu človeku se enkrat približa, enemu prej. drugemu poznej. Tudi jaz sem enkrat videla srečo, tako lepa je bila — pa tako kratka!« Čudno, čudno se vede danes mati. Kako se svetijo niene še vedno lepe oči! Kaj bo z njo?« Mladi devojki je postalo tesno pri srcu, ko jo je božala mati in ji govorila lepe besede. Mati pa se je pri zadnjih besedah ozrla na nasprotno stenor Ondi je visel velik zlat križ. V medlih žarkih svetilke je lesketal in blestel v čudovitem sijaju. Bilo je dragoceno delo, ki so ga mogle izvršiti le umetniške roke. Zvesto po življenju povzeta podoba Rcšenikova je bila izdelana iz slonove kosti; pri natančnejšem opazovanju se je videlo, da je križ velike umetniške vrednosti. Marija je na željo materino snela križ s stene in ga je položila v njene trepetajoče roke. Skupaj sta opazovali mati in hčerka s trnjem kronano glavo Gospodovo. V liu. bežni in .nilobi je blestelo sveto obličje velikega Trpina, le čez njegove svete oči je padala senca grenke bolesti. Kdor ie ustvaril to prekrasno delo, on je bil resničen umetnik. (Dalje prihodnjič.) XXX Nove povesti. Naše pripovedno slovstvo ie zopet obogatelo za pet zvezkov priljubljenih Spillmannovih povesti, katere je izdala »Katoliška Bukvama v Liubljani«. 8. zvezek: »Tri indijanske povesti«. (I Namameha in Vatomilko. Spisal O. Meks. Baumgartner Dr. J. — II. Tahko mladi misijonar. — III. Zadnja pot o. René-ja. Spisal 0. Anton Huonder iz Dr. J. Cena 60 vin., karton 80 v. 9. zvezek: »Kraljičin nečak«. Zgodovinska povest iz japonskih misi.ionov. Cena 60 v, karton 80 vin. 10. zvezek: »Zvesti sin«. Povest za vlade Akbaria Velikega. Spisal O. Alfonz Geyser Dr. J. Cena 40 v, v karton 60 v. 11. zvezek: »Rdeča in bela vrtnica.« Spisal O. Anton Huonder Dr. J. Cena 40 vin., karton 60 vin. 12. zvezek: »Korejska brata.« Črtica nii-siionov v Koreji. Cena 60 vin., karton 80 vin. Vsak zvezek obsega eno ali več celotnih povesti in se sam zase dobi. Kakor znano spadajo povesti, katere ic spisal ali zbral slavni jezuit O. Spillmann med najboljše spise svoje vrste. Na prvi pogled se uveriš. da nimaš pred seboj samo golo povest, temveč da zastopa pisatelj višje, blažje ideale. — Povesti te zbirke vzgajajo in blažijo srce. bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo. Iz njih veje plemenit, nepokvarjen krščanski duh. Lepi nauki só spretno vpleteni v vsako povest, katere so vseskozi zelo ganliive, ter tvorijo pravi biser v našem pripovednem slovstvu. Povesti so zanimive in posamezna dciania silno mikavna, tako, da čitatelj mnogokrat ne more odložiti knjige dokler je ne prebere do konca. — Siccr ne moremo priporočati teh povesti takoi za prvo otroško dobo. ker so v njih mnogi prizori precej razburljivi, toliko boji pa jih priporočamo odrasli mladini in berilaželinemit slovenskemu ljudstvu. — Nobena ljudska in šolska knjižnica naj ne bo brez te koristne zbirke, omis'i na nai si vsai posamezne zvezeke tudi vsaka družina imela bo od njih veliko korist. Poprej so izšli sledeči zvezki: T. zvezek: »Liublte svoje sovražnike.« Povest iz niaorskih voisk na Novi Zelandiii. II. natis. Cena 40 vinarjev, karton 60 vin. II. zvezek: »Maron. krščanski deček i Libanona.« Povest izza časov zadniega velikega nreganianja po Druzih. Cena 40 v. karton 60 vin. III. zvezek : »Marijina otroka.« Povest ir kavkaških gora. Cena 40 vin. karton 60 v. IV. zvezek: »Praški Judek«. Povest. II natis. Cena 40 vin, karton 60 v. V. zvezek: »U'etnik morskega roparja«. Povest. Cena 40 v. karton 60 v. VI. zvezek: »Arumiigam. sin indijskega kneza.« Povest. Cena 40 v, karton 60 v. VII. zvezek: »Sultanovi sužnji.« Carigrai-ska povest. Cena 60 v, karton 80 v. Vse te povesti se naročajo v »Katoliški Bukvami v Ljubljani.« Razgled po domovini. Ustanovni shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico bo v nedeljo dne 30. junija v »Lnionu«. Kmetje pridite iz vseh župnij in županstev k temu važnemu shodu. Zveza se bo ustanovila, da lažje dosežete svoje pravice. Vsak kmet naj bo ud te zveze. Agitirajte za obilno udeležbo. — Poročal bo naš poslanec dr. Ivan Šusteršič. — Pripravljalni odbor. Za častnega kanonika stolnega kapiteljna ljubljanskega je imenoval presvitli cesar veleč. g. Antona K r ž i č a , profesorja na ljubljanskem učiteljišču in urednika mladinskih listov »Vrtca« in »Angelčka«. Mnogozasluž-ncniu g. profesorju iskreno častitanio! Novomašniki lavantinske škofije postanejo letos sledeči gospodje: Iz IV. leta: Bra-tanič Rajmund iz Luč; Cepuder Vladimir iz Ljubljane; Grošelj Mihael iz Železnikov (Kranjsko), Kramberger Martin iz St. Lenarta v Slov. gor.; Schiller Janko iz Skočidola (Koroško); Tomažič Martin iz Radgone; Vedeč-nik Ivan iz Konjic. Iz III. leta: Atelšek Ivan iz Ljubnega; Bogovič Ivan iz Artič; Pečnak Josip iz Žalca; Podpečan Jarnej iz Galicije; èketa Ivan iz Braslovč; Toplak Josip iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Prepovedane igre na sejmih. Piše nam posestnik z dežele :Večkrat čujemo, da se že sKoro celo leto klatijo po letnih sejmih na Kranjskem neki sleparji, ki goljufajo uboge kmete s hazardnimi igrami, katere so strogo prepovedane, kakor: kegelj, lestvica, kanon itd. Pri teh igrah more človek zaigrati v par urah na stotine denarja. Tako je bil nedavno na sejmu v Kamniku osleparjen neki kmetič za ves izkupiček za kravo. Tacih in enakih slučajev se je že letos mnogo pripetilo po Kranjskem. Na vsakem sejmu se nastavi kacih pet in še več sleparjev. Svoje bivališče imajo nekje v Ljubljani, kjer potem živijo kakor grofi s prigoljufanim denarjem. Ali bi ne moglo mestno županstvo stopiti na prste tem ljudem? Kmete pa svarimo, naj ne igrajo s temi sleparji in dobro pazijo na svoje žepe. Iz gradiške jetnišnice je pobegnil neki Zupan. Iz Ljubljane je oddal dopisnico, kjer se norčuje iz jejniškega nadzornika. Nekaj dni potem so iz Soče potegnili pri Gradišču truplo 1 ranca Zupanca, to je onega, ki je 4. t. m. ušel iz kaznilnice. Zupane je bil rojen leta 1878. v Duplici na Kranjskem. »Primorski List« piše: Učiteljska prisega se glasi: »Vi prisežete, da boste otroke vz-gojevali nravno-versko, razvijali njihovo duševno delovanje, oskrbeli jih z vednostmi in ničnostmi, ki so potrebne za nadaljno izobrazbo za življenje, in ustvarili podstavo, da postanejo dobri ljudje in državljani itd. Kar se mi je ravnokar prečitalo. to sem dolžan in hočem verno izpolnovati. — Tako gotovo kakor mi Bog pomagaj!« In česar nima več nova šolska postava v besedilu prisege, to se nahaja pa zlasti v § 71. šolskega in učnega reda, namreč da ima šola navajati otroke zlasti k bogaboječnosti«. Koliko pa je dandanes učiteljev, ki se javno hvalijo, da ne vernicio v Boga — a zaradi ljubega kruha, ki ga jim dajejo krščanski starisi, vendarle kličejo Boga za pričo svoje prisege! Pri tem naj omenimo le to, da dunajski župan dr. Lutger, ki pozna dobro take vrste ljudi, ne nastavi nobenega brezverca, soc. demokrata za definitvnega učitelja, in ravna popolnoma dosledno. Kako je mogoče dati vero in zaupanje učitelju, ki nima nobene vere! Res je to! Koliko učiteljev je. ki ne hodijo v cerkev k sv. maši. ki ne slišijo nobene pridige, kaj še, da bi pristopili k sv. zakramentom. Vemo nekje za uciteljico, ki se vpričo otrok norčuje iz Boga, ki ne pripogne svojih kolen, kadar se nese Najsvetejše mimo nje. Jeli čuda, da se boje krščanski stariši dati svoje otroke takim ljudem v šolo! Celjska »Domovina« je krenila popolnoma v liberalni tabor in nesramno napada našo stranko in naše somišljenike. Glavni urednik celjske »Domovine« je bogati celjski advokat dr. Josip Sernec. Nekdaj se je jokal za slogo, sedaj je ne potrebuje več I Vrzite »Domovine« iz vseh društev in iz vseh slovenskih hiš! Tako piše močno razširjeni katoliški časopis »Naš Dom«. Te besede veljajo tudi za naše kranjske liberalne liste »SI. Narod«, »Gorenjec« in »Notranjee«. Ne naročajte teh listov, zatirajte jih in ne kupujte pri trgovcih, ne zahajajte v gostilne, kjer leže ti časopisi, ki so pravi strup za slovensko ljudstvo, ki je v veliki večini vdano Bogu in slovenski domovini. Bodimo odločni! Zajec in lisica sta, kakor se nam poroča, iz Ajdovca pri Žužemberku, tudi ondi prav mogočna gospodarja. V preteklem letu je pokončala lisica nad 400 kokoši in piščancev, zajec pa oglodal v pretekli zimi blizu 3000 jabolčnih drevesec in veliko trtja po vinogradih. Ni čuda, da so ljudje ogorčeni nad lovsko postavo, ki je kmetu le v škodo. Gotovo je občina očividno oškodovana, ker dobiva za občinski lov samo borih 47 kronic na leto, divjačina ji pa toliko škode naredi. Prav iz srca privoščimo lovcem njihovo veselje, želimo pa tudi, da lovci pokončujejo kmetu škodljive živali. S streljanjem lisice se odlaša z ničevimi vzroki, češ, da poleti ni njena koža za rabo, zatorej bi bilo komaj, da bi imel vsak gospodar posebnega čuvaja tudi še za kuretino; lovci pa v svoji zaslepljenosti pozabijo, da jim lisica pokončuje tudi zajce. Divjačina nam je zadnji dve leti toliko škode provzročila, da je vsak napredek v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu nemogoč, ako še nadalje ostanejo take razmere. Zato sc bo pa moralo zopet vse vzdigniti pri bodočih državnozborskih volitvah, da zmagajo na celi črti poslanci »S. L. S.« kojih prva naloga bo, da vržejo sedanjo kmetu krivično lovsko postavo, za katero se najbolj ogrevajo liberalci. Naši poslanci ne bodo dopustili, da bi še nadalje napravljal zajec našemu kmetu toliko škode, kakor jo je letošnje leto. Liberalni učitelji se jeze dalje nad nami v svojem umazanem lističu. Tem ljudem je menda »SI. Narod« najdostojnejši list pod solncem. »Narod«, nad kojim se celo pošteni liberalci zgražajo je seveda liberalnim učiteljem evangelij. Ni čuda. da so vsled prebiranja tega lista posiroveli in da se posledice tc posirovelosti kažejo v »Učiteljskem Tovarišu«. Mi samo pravimo: »Le divjajte dalie iu zmerjajte, s takim postopanjem škodujete samim sebi. Ljudstvo vas vedno bolj spoznava in se obrača od vas. Odgovor. Mnogokrat nas vpraša ta ali oni, kam naj pošlje že rabljene stare pismene znamke ali marke. V predzadnjem »Domoljubu« je bi! inserat družbe sv. Petra Klaver-ja za afriške misijone. Ta družba je v Ljub-ijani otvorila posebno oddajalnico in sicer v Frančiškanskih ulicah št. 8. I. nadstropje Sem naj se torej pošiljajo znamke, milodari v denarju ali tudi obleka za afriške otroke. Birmovanje in posvečenje cerkve v St. Petru na Krasu je preloženo s sobote 6. julija na nedeljo dne 14. julija. Zmaga »S. L. S.« V St. Petru na Krasu je pretekli teden pri občinskih volitvah zma- gala v vseh podobčinah kakor tudi v vseh treh razredih »S. L. S.« Navdušenje med volivci je bilo nepopisno. Slava vrlim in zavednim volivcem šehtpeterske občine! Prošnja našim rojakom v Ameriki. Po ameriških listih smo posneli vest, da se je ponesrečil Janez Torkar menda v marcu ali februarju. Ker se povprašuje po tem dogodku prosimo vljudno, naj se nam naznani, kje se je ponesrečil imenovani Torkar in kje je dotični doma. Uredništvo! Pešizlet v Škofjo Loko priredita ob ugodnem vremenu prihodnjo nedeljo t. j. 23. t. m. ljubljanski in šentviški telovadni odsek. Za izlet si je nabavil ljubljanski telovadni odsek rogove. Cenjenim dopisnikom naznanjamo na razna vprašanja, da se vsi dopisi za »Domoljuba« hvaležno in brezplačno sprejemajo! Crnagojevi prijatelji. Lepe prijatelje ima liberalni učitelj Crnagoj na barju. 8. junija je prišel neki naš somišljenik v znano gostilno k Moharju v Črni vasi. Tam sta sedela liberalca Franc Jarc in Alojz Žkafar. Brez vsakega povoda sta jela sramotiti našega moža. Eden izmed teh prijateljev Crnagojevih je izrekel tudi tako predrzno bogokletstvo, katero se ne more tu zapisati brez pohujšanja. Tudi Ivan Zivic je sramotil našega somišljenika, ki ne trobi v liberalni rog. Taki prizori se dogajajo pri znani liberalni mokarici v okolici, kjer stoluje iskreni prijatelj Hribarjev Crnagoj. Našim somišljenikom svetujemo, naj dado mokarjevi liberalni mamici mir, saj ona ne mara za klerikalne pivce. Mama imajo samo liberalce radi, ti naj jim nosijo denar. Romanje v Loreto se bode gotovo vršilo, ker se jih je dovolj oglasilo. Vlak pojde iz Ljubljane 28. junija med 10. in 11. uro ponoči. Cena za tretji razred 16 kron, za drugi razred 26 kron. Natančneje se bo odločil čas za odhod, ko dobimo dovoljenje za vlak in druga potrebna obvestila z Dunaja; vse to bo precej sporočil »Slovenec.« Tisti, ki so se oglasili, naj plačajo vlak od četrtka naprej v frančiškanskem samostanu, kjer dobijo tudi listič, katerega naj skrbno varujejo, ker ie na ta listek dobijo pozneje vozno karto. Tisti, ki stanujejo zunaj Ljubljane, lahko pošljejo denar po poštni nakaznici; kjer jih je več v eni župniji, naj pošljejo skupno, vendar naj se zapiše ime za vsako posamezno osebo na nakaznici. — Tisti, ki vstopijo na postajah od Borovnice naprej, naj vzamejo navadni vozni listek do Reke tja in nazaj, ker pride tako ceneje. Za vožnjo od Reke do Loreta in nazaj pa plačajo deset kron. — Vodstvo III. reda v Ljubljani. Surovosti socialnih demokratov. Nismo zastonj svarili slovenskega ljudstva pred volitvami, naj ne dà svojih glasov socialnim demokratom, tem judovskim hlapcem, ki so strupeni sovražniki kmeta. Sicer so se izigravali pred volitvami kot dobri kmetski prijatelji. Mnogo kmetov so oslepili za glasove, zlasti gori na Češkem. Sedaj, ko imajo moč v državnem zboru, pa že odkrito priznavajo, da bqdo nastopili proti kmetskim strankam, ki so zastopane po mnogih poslancih na Dunaju. Gorje kmetu, ako bi prišli socialni demokratje do moči v Avstriji. Tako surovih in divjih ljudi menda ni. kakor so rudeči bratci. Že zadnji »Domoljub« je poročal nekaj surovosti, ki so jih napravili - rudeči sodrugi proti našim krščanskim možem v Zagorju ob Savi, sedaj smo dobili še nekaj poročil o takem surovem obnašanju socialistov. Poročilo se glasi: V okraju Turka na Gališkem je pri zadnjih volitvah prišlo do izgredov med ru-sinskitni duhovniki, člani volivne komisije, in soc. demokraškimi volivci. Župnik Ilnicki je bil ranjen s kamnom, župniku .lacewu so odbili uho, župnik Soranski pa se je moral skriti v kleti, ker so mu pretili, da ga bodo linčaii. Soc. demokratje so napadli tudi pristaše duhovnikov in ranili težko trideset kmetov, izmed katerih so trije že umrli. Župnik ilnicki mora vsled nevarnih ran ležati v postelji. Še drugo poročilo iz Galicije se glasi: ker ie duhovščina pri državnozborskih volitvah v Galiciji odločno nastopila proti soeialno-demokraškemu kandidatu Breiterju, se je ta znesel nad nadškofom Bilczewskim in Teo-dorowiczem v svojem tedniku »Monitor«, pri-občivši članek, v katerem je nagromadil o mil celo goro najpodlejših in najnesram-uejših laži. Da dobita cerkvena kneza, ki sta radi neumornega, požrtvovalnega delovanja na socialnem polju v javnosti zelo priljubljena, zadoščenja, jima je 3000 oseb iz izobra-/enstva in srednjih stanov priredilo presrčno, a impozantno ovacijo. Taka je torej tista toliko hvaljena prostost in svoboda socialnih demokratov. Lepi časi se nam obetajo, če pridejo ti ljudie na krmilo. Zato pozor pred njimi ! Iz ljubljanske okolice. Iz ljubljanske šentpeterske okolice. — Iz Šttpanje vasi. — Naš birt Zorž bi rad vozil liberalno šajtrgo. Pomagali bi mu dolgi Cerin, Zidan, Bricelj, Šinkovec in menda tudi Mrak. /a časa volitev so že poskušali. Na shodu pri Korbarju so hoteli nekaj nagajati in potem so še na drug način zgago delali. Agitirali so, naj se voli namesto dr. Šusteršiča naš župan Korbar. Dobil je res sedem glasov. Ti I i udje pa imajo pri tem druge namene. Kadar l>odo namreč zopet županske volitve, in bomo wi hoteli voliti Korbarja, bodo pa ti prišli m rekli: Korber je zadnjič pri državnozborskih volitvah nastopil zoper dr. Šusteršiča, saj je dobil sedem glasov. Ta ni pristaš »S. L. S.«; njega ne morete voliti. Na ta način bi radi zgago naredili in Korbarju vzeli zaupanje liudstva. — Mi vprašamo Zorža: Ali se take reči posvetujete takrat kadar ste v vaši gostilni zaprti do treh zjutraj, in žandarji opazujejo pri oknih kaj študirate v bircausu? — H ruši ca. — Naša šola upa da bo drugo leto povišana in povzdignjena v trirazrednico. Prav bi bilo, saj je p< slopje že zdavnaj za to pripravljeno, otrok je pa tudi dosti. Okrog šole so sedai vrt popravili in olepšali. Mislijo narediti tudi vodnjak pri šoli. — Možje, dne 30. junija popoldne pa vsi v »Union«, kjer se bo ustanovila »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico. Potrebna je ta zveza, da bomo mi toliko lažje zahtevali svoje pravice. Agiti-rajmo da bo udeležba velika. Vsak kmet, kdor se kaj zaveda, mora postati ud »Kmečke zveze« Gorenjske novice. Iz kranjskega okraja. g Veteransko društvo v Kranju dobi svo jo zastavo. Na praznik sv. Petra in Pavla bo gospod dekan Koblar blagoslovil novo zastavo v »Zvezdi«. Kumovala ji bo preblago-rodna gospa soproga gospoda deželnega predsednika. Več veteranskih društev je že priglasilo svojo udeležbo. g Kres bo gorel 23. t. m. na Šmarjetni gori. Liubljančani pridite ga od blizu pogledat. g Elektrika v Kranju. Glav. posoj. v Ljubljani je prevzela upravo naše proslule elektrarne. Delala je sladke obljube, — pustila pa stare razmere. Nad en mesec smo imeli prosto mesečno razsvetljavo, ko na je prva žarnica zabrlela, so že mesto preplavile terjatve in grožnje s tožbo, če ne plačaš, česar užival nisi. — Ni zastonj v Kranju ni vsak vogel nabito: »Počasi vozite!« g Žrtev pravice. Na Rupi pri Kranju je pred meseci utonil otrok. Mati je bila obsojena na več dni zapora, katerega je morala z novorojenčkom pozimi nastopiti. V mrzli ječi se je otrok prehladil in te dni za jetiko umrl. Nezakonske matere pa, če potnagaio otroku v nebesa — oprostijo. g Kušar v precepu. Dr. Kušar na veselici »Slov. planinskega društva« ni znal ločiti svojih ljudi od naših, zato je naše može na-žgal z barabami. To svojo usodno pomoto bo \ sredo 19. t. m. zagovarjal pred sodiščem. g Tiskar Lampret ima besedo v zadniem »Gorenjcu«. Cel članek posvečuje delovaniu profesorja Jarca in hvali njegovo delavnost: svojim somišljenikom (liberalnim profesorjem) pa očita neodpustljivo lenobo. Govori tako po »šolmaštrsko«, da bodo lenuhi brezdvom-no morali v prihodnjem »Gorenjcu« klečati. Zelo se je prikupil liberalnim dijakom, ko jih stavi v eno vrsto s profesorji. Zahteva namreč, da treba klerikalne profesorje tako kaznovati, kot liberalne dijake in dijakinje. Seveda ni pomislil, da bi liberalni profesorji po tem receptu morali vedno sedeti, ker ponavadi ne poznajo »na uro«. — Ta »Gorenjče-va« modrost zasluži patent. g Iz Šenčurja pri Kranju. Dva zlatomaš-nika letošnje leto v župniji Št. Jurij pri Kranju. Prvi zlatomašnik je l.ovro Krištof, zdaj župnik v p. v Hrastju. Zlato mašo bo obhajal, se še ne vé kedaj, na božji poti na Brezjah. V mašnika ie bil posvečen od pokojnega kne-zoškofa Antona Alojzija Wolfa, 30. julija 1857. Služboval je kot kaplan pri Sv. Vidu pri Cerknici, v Zagorju pri Savi, na Boh. Bistrici, na Brezovici, kot administrator v Št. Ožbaltu, kot župnik v Kovorju 19 in pol let in zdaj kot kurat v hrastju 5 let. — Drugi zlatomašnik je Andrej Vole, župnik v p. v Olševku. Obhajal bo svojo zlato mašo 4. avgusta t. 1. slovesno ob 10. uri v Olševku. Bil je v duhovnika posvečen od pokojnega knezoškofa Antona Alojzija Wolfa 30. julija 1857 kot bogoslovec tretjega leta. Služboval je kot semeniški duhovnik v Ljubljani, kot kaplan v Selcih, na Bledu, v Boh. Srednji vasi, v Boštanju, kot župnik v Weissenfelsu 14 in pol let, v Št. Vidu nad Ljubljano, in zdaj služi že 17. leto kot kurat in katehet v Olševku. g Iz Predoselj se nam poroča: Treščilo je 14. t. m. zvečer okrog devetih v Tišlerjev hlev. Eno živinče je ubito, ostala živina je popadala na tla. Domači so se onesvestili. Nastal je ogenj, ki je kmalu vpepelil vso hišo Pod, ki stoji tik hiše, so s trudom rešili. Požarna bramba, ki je bila takoj na mestu, je z neumorno pridnostjo ogenj gasila. Vsa' čast tem požrtvovalnim in brezplačno delujočim možem! Želeli bi pa, da bi se tudi drugi ljudje malo bolj pridno udeležili gašenja, ker krščansko dolžnost, svojemu bližnjemu v stiski pomagati, ima vsakdo brez izjeme. Sploh bi želeli, da bi napačne misli o naši požarni brambi že enkrat izginile. Saj je vendar to nekaj lepega, če stopijo naši možie in fantje skupaj, napravijo društvo, ki naj smatra za svojo dolžnost, ubogemu kmetu, ki ga doleti najhujša nesreča, kolikor mogoče hitro in upešno poinagati. In ta nesreča doleti lahko vsakega. Zato bo vsakdo, ki dobro misli šel društvu na roke povsodi. in tudi na pogorišču. To pa smo zapisali, ne da bi komu kaj očitali, ampak ker odkritosrčno želimo, da napačne misli v korist dobri stvari ponehajo — Eden, ki ni v požarni brambi v imenu več Iz Cerkelj. Dne 31. maja so prišli naš višji pastir v Cerklje, kjer so potem drugi dan posvetili nov stranski oltar sv. Jožefa krasno delo mojstra Tomana iz Ljubljane v nedeljo so pa delili zakrament sv. birme Naše ljudstvo ie navdušeno pozdravljalo svo jega škofa in od ust do ust gre sedai glas Kaj takega v Cerkljah še ni bilo! Do iarnt meje ie šlo naproti Prevzvišenemu nad 3ti jezdecev s trobojnicami in so ga spremljali potem gori do cerkljanske cerkve, kjer so čakali in pozdravljali Prezvišenega občinski od bor. izobraževalno društvo, šolska mladina in Mariiina družba. Kamor si pogledal po tari, povsod so ti visoki mlaji pričali, da obhaja cerkljanska fara dneve veselja. Predvsem jt pa to kazal prostor pred cerkvijo. Ljudstvo je jasno dokazalo, da stojimo tako trdno svojim višjim, pastirjem, kakor stoje trdno in neoinajano naše gore. — Iz Ljubljane se it pripeljal prav ta dan »Cekin« in imel to zabavo, da je smel pri zaprtih oknih gledati v beli dan. Zastave so vihrale in oznanjale nam veselje, liberalcem žalost. Vsa fara je pokazala s tem, da zna dostojno slaviti veselje. Le nadučitelj Kmet, učitelj Lapajne in učiteljica Frantar niso peljali svojih učencev k sprejemu in s tem pokazali, da ne marajo ne za svojega višjega pastirja, ne za nas Cerkljane. Nismo jih pogrešili in bi jih tudi ne, čeprav koj danes zapuste Cerklje. Ne pričakujemo bogvekaj od njih. toliko olike pa zahtevamo, da ker so od nas plačani, ne zaničujejo našega prepričanja. Še enkrat pribijemo: S svojim obnašanjem so se postavili ti učitelji v popolno nasprotje s celo faro. V soboto zvečer so pevci napravili Prevzvišenemu pòdoknico. Umetalni ogenj in balončki so razsvetljevali temno noč, pevci so pa navdušeno prepevali »Naš prapor«, »Nazai v planinski raj« iu »\ gorenjsko oziram se skalnato stran«. V nedeljo popoldne so se Prevzvišeni od nas poslovili in se odpeliali na birmovanie v Naklo. g Iz tihega Loma. Prelepo je bilo spomladansko dopoldne dne 27. maja. Toplomer je kazal 35 stopinj C. na solncu. Vesel je mogel človek občudovati krasoto oživljajoče se narave in s slastjo dihati sveži gorski zrak. Ali: »Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti.« To smo tudi mi Lomljani bridko okusili. Popoludne okoli tretje ure je tudi nas ! zadela šiba božja, toča, ki se je zelo >;osta vsula na naša polja in vrtove. Na polju sicer ni znatne škode napravila, pač je sadno drevje, ki je letos tako lepo kazalo, da je bilo veselje, mnogo trpelo. Bog nas varuj daljne nesreče! Na lepo nedeljo 2. t. m. se je obdrža-vala v tukajšnji podružnici procesija pres. k Telesa. Vreme ni kaj dobro kazalo, vendar je prišlo dokaj ljudstva v tihi Lom, ker na ta dan pridejo po stari navadi fantje in dekleta iz »Doline«, da se udeleže običajnega darovanja pri sv. maši. — Čeravno je bilo vreme precej dvomljivo, so se preč. gospod duhovni svetnik in župnik v Tržiču France Špendal, ki so procesijo vodili, odločili, da se obdržava obhod po polju. Med obhodom so igrali na-iašč zato ,pa tudi samo zato najeti godci, ki so po procesiji odšli. Pri vsakem znamenju pa je ob molku zvonov, kaj lepo zapel domači pevski zbor, ki vedno bolj napreduje, pesem na čast presv. R. T. Pohvaliti se mora lep red, ki je vladal v procesiji, ne samo med ntožkimi, teinuč tudi med ženstvoin, ki je paroma sledilo nebu. Lom bolj in bolj napreduje. Skoraj poldrugo leto so orgije molčale, izven kadar smo pri posebnih priložnostih naprosili organista iz Tržiča. Zdaj pa imamo že svojega organista léletnega fanta Janeza, župa- novega sina. ki se ie z neumornim trudom v dobrem letu toliko izvežbal, da s preludi-laniem izpolni čas. ko pevci počivajo. Da bi petje spremljal še ni sposoben, ali preludira na čudo dosti dobro. Tudi orgije smo dali osnažiti in potrebno popraviti. Kai ne, da nismo leni! Iz kamniškega okraja. g Iz Komende. V torek, dne 11. t. m. smo položili truplo Marije Strehovee po domače »Koželjeve« roj. Zadrgal iz Gore št. 12 \ hladni grob. Pokojnica je bila blaga in skrbna mati svojim domačim, pridna in vestna gospodinja, ki je vedno miroljubno živela s svojimi sosedi ter sploh do slehrnega človeka imela dobro srce. Da je bila blaga pokojnica tudi v okolici splošno priljubljena, je temu dokaz, da jo je veliko Hudi zlasti ženskega spola med boleznijo iu potem ob mrtvaškem odru obiskalo, pričal je pa tudi njen lepi pogreb. Blagi ženi sveti večna luč! bohinjske novice. g Dau veselja je bil za nas Bohinjce, ko so se mudili škof v naši župniji. Iz Bistrice so se pripeljali 12. t. m. dopoldne k nam v srednjo vas. Mt d potjo so si ogledali sirarno pri Fužini, ki jim .ie zelo ugajala. Koder so se vozili, so jih pozdravljali slavoloki, zastave in visoki mlaji. Vasi so tekmovale med seboj, katera bo dostoinejše pozdravila ljubega višjega pastirja. Vsprejema so se udeležili poleg šolske mladine, župan ^z občinskimi odborniki, oddelek požarne brambe, odborniki izobraževalnega društva in obe Marijini družbi z zastavo. Popoldne so si ogledali prenovljeno Srednjo vas in Zadružno poslopje. g Kresovi. Zvečer so zaplapolalt na vrhovih Rudnice. Studora, na Seli in okoli mogočni kresovi, ki so oznanjali plameneče spoji štovanje in ljubezen do njihovega višjega pa-Hstirja, kazali veselje Bohinjcev, ker je določil, Ida praznuje svoje godovanje v njihovi sredi-f ni. Okoli devetih zvečer pa so zapeli pevci v svitu bakelj iu balončkov podoknico. g 207 otrok je drugi dan prejelo sv. birmo. Obilo ljudstva je pohitelo ta dan k nam. Najprej so škof posvetili veliki oltar in nato delili zakrament sv. birme. Veliko duhovnikov od blizu in daleč je prišlo v Bohinj, da so pozdravili knezoškofa. Po dokončanem opravilu mu je zbrana duhovščina častitala po g. dek. Novaku k godu, nato pa župan .1. Korošec s svetovalci v imenu cele občine. S toplimi besedami so se knezoškof zahvalili vsem ter jih vnemali k neustrašenemu delovanju za dušni in telesni blagor ljudstva. g Blagoslov zastave. Popoldne ob pol 3. so presvitli blagoslovili novo zastavo izobraževalnega društva »Savice«. Dolga vrsta domačih članov — čez 150 mož in mladeničev, večinoma v narodni noši, zastopniki delavskega izobraževalnega društva z Jesenic z zastavo, gorjanski fantje in dekleta od bralnega društva, dekleta iz Bohinjske Bele z zastavo Marijine družbe, domače članice izobraževalnega društva v prekrasni narodni noši in obe Marijini družbi. — Okoli 250 mož, fantov in deklet je spremljalo od župnišča v cerkev novo zastavo. Po kratkem nagovoru knezoškofovem je razvila botra Rozalija Korošec, županova soproga, novo zastavo in ji privezala prekrasen bel trak z zlatim napisom: »Savica«, Boh. Srednja vas, 1906. — Po blagoslovu so spremljali člani in gostje knezoškofa do župnišča, odkoder so odkorakali v društveno sobo v Zadrugo. Težko, težko smo se ločili od gostov, ki so prihiteli k nam, da pomagajo proslaviti spomina vreden dan. Vsem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo! I Okoli 4. popoldne so se škof odpeljali v Je- | reko, ogledali si cerkev ter odtodi šli peš na | Koprivnik. Dnovi so minuli, a lepi s|>oniiiii Iwido ostali v naših srcih. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Podhre/.ij. Ob priliki birmovanja v naši župnji se je vršilo vse v lepem redu. Vsi smo s spoštovanjem sprejeli presvitlega g. knezoškofa v Podbrezju in zopet spremili na konjih v Ljubno. Izjemo je delal zopet naš priljubljeni« g. učitelj»Zirkelbach. Kako smešno se obrača g. učitelj! Še bolj smešno, kakor zadnjič »podbreški fantje« v »Gorenjcu«! Poslušajte: Otroci so sami prišli prosit svojega učitelja za šolsko zastavo, da bi sprejeli škofa. Po dolgem obotavljanju se je skril iu sicer tja, kamor že večkrat da so jo učenci sami vzeli. Pevsko društvo »Podbreška lira« je prosilo svojega predsednika in pevo-vodjo g. učitelja, naj bi iili naučil par pesmic za birmo. »Tega pa ne,« so rekli. Kaj ne, mi pojemo samo narodne pesmi! Nas Podbre-žane ie pa sram, da imamo takega učitelja! Dolenjske novice. Belokranjske novice. d Iz Semiča. Zadnji čas se je veliko govorilo o uboju, ki se je izvršil na cesti pri Petrovi vasi, 1 uro od Semiča oddaljeni. Storilec ie prejel zasluženo kazen, dve leti ječe. A tudi pri nas se nahajajo vagabundi, katere •Iii bilo treba pospraviti na varen kraj. Nekateri fantje iz semiške gore — imena za danes še zamolčimo — so tako predrzni, da napadajo na cesti mirno dalje idoče ljudi z noži. Čudno, kaj ne, in to v Belikrajini! — Možje, storite potrebne korake in spravite take ljudi v prisilno delavnico, za drugo niso, kajti delati se jim ne ljubi. — Dalje poživljamo gostilničarje, da prepovedo tem nasilnežem obisk svojih gostiln! Vsak gostilničar naj tako napravi, kakor je naredil g. Bukovec, gostilničar nad Kotom. Dne 9. junija popoldne jih je s pomočjo nekaterih mož vun vrgel iz svoje gostilne. Cast mu zato! Vsi gosti so mu častitali za to dejanje in klicali »Živio!« Vsak naj bi napravil tako, pa bi bilo kmalu drugače. Tu biva in se okoli potika neki Pipar tujec, a nima nobene »poseiske knjižice«, torej tudi nima pravice tu se potikati. Slavno c. kr. žandarmerijo pa opozarjamo na take dvomljive osebe. Fden izmed mnogih. Iz Št. Ruperta. d Iz Št. Ruperta. Veselje liberalcev je edino v tem, če inoreio kakega človeka pripraviti v škodo. Gospoda kaplana so obsodili na celih 400 goldinarjev, a veselje se jim je pokazilo, ker je bil obsojen samo na 50 kron, in to vsled tega, ker je na javfiem shodu rekel, da je ravnanje liberalcev sleparija. Trpel je vsled lepih liberalcev neki drugi kmet poštenjak škode do 100 kron. Ena tožba je še v teku, in na to prežijo zopet liberalci kot mačka na miš. Da bi vam dobro teknila ta mišja pečenka! — »Narod« prijemlje kaplana iz št. Ruperta »za ušesa« zato, ker jezi dopisnika, da si gospod kaplan iz tega nič ne stori. Povemo dopisniku, ki je naklobasal v svoji ogorčenosti tiste psovke; n a kaplana, da bi bilo boljše tisti čas, ki ga je porabil za dopise, drugače porabiti. S takimi članki, veleslavni gospod dopisnik, še muhe ne boste ubili, kaj še-le gospoda kaplana. Dopisnik imenuje poštene naročnike »Domoljuba« backe, a on sam seveda je strašno učen in je vso resnico in učenost pogoltnil že davno. »Domoljuba« imenuje »Lažiljuba« in »lažnjivo cunjo«, ker drugače pač liberalec govoriti in pisati ne more, ker bere in govori drugim same laži iz najbolj grdega lista, ki je na svetu, iz »Slovenskega Naroda«. Dostojnosti in miroljubnosti pa naj se uči učeni dopisnik sam, ker če bi se kdo od njega učil, postali bi ljudje prave barabe. Zato bomo poskrbeli, da izvé svet za take in enake dopisnike. d Občinske volitve v Št. Rupertu izvršile so se v znamenju pijanosti. Dopisnik »Slovenskega Naroda« se veseli tega. Ce bi bilo po pravici, bi morali biti tisti kaznovani, ki so ljudi pregovorili s pijačo, da so drugače volili, nego so hoteli. Pilo in napajalo se je pred vo-iitvijo, med volitvijo in po volitvi do druzega dne zjutraj. Ali vas tega ni nič sram? S pijačo in silo pridobivati ljudi znajo barantači. Barantali ste torej z vestjo volivcev in se lagali čez posamezne odbornike, ki vam niso pri srcu, ker so možje poštenjaki in vsakemu povedo, kar vam gre. Ce bi liberalci delali toliko zastonj vsi skupaj, kolikor deluje recimo načelnik hranilnice sam, to bi se hvalili in vpili. Kdo je volil iu kako se je volilo, kaže resnično dejstvo, da je kolikor vemo sedaj, v odboru celih 11 birtov. V tem znamenju ste zmagali. Vložena pa je pritožba. Iz litijskega okraja. d Učitelji pozor! Pri okrajni sodniji v Litiji je bil pred kratkim obsojen neki učitelj vsleü izpovedbe nekega šolskega dečka, češ, da ga je učitelj obdolžil tatvine, ga pretepaval in rekel, da so v hiši njegove matere sami tatje in ravbarji. Kot priča zaslišana je bila poleg dečka tudi neka šolska deklica, ki je pri sodniji isto trdila. Vkljub temu, da je učitelj odločno trdil, da je izpoved dečka in deklice neresnična, bil je učitelj obsoien. Pa kaj se zgodi? Dečka in deklico je začela peči vest, šla sta oba k učitelju, izpovedala, da sta oba lagala pri sodniji in jokaje prosila odpušče-nja. Kaj ne, čudna taka sqdba, da se vse verjame lažnjivim šolskim otrokom, učitelju pu prav nič! Na ta način se lahko spravijo vsi učitelji pod ključ. Zadosti je, da otroka, ako ga pri tatvini ali kaki drugi pregrehi zasačiš, malo posvariš, se komaj njegovih lic dotakneš, kakor škof pri birmi, stariši te gredo tožit, otrok se pri sodniji nalaže in ti si obsojen. Ako se bode tako postopalo proti vzgojiteljem mladine, potem naj se pa šole kar zapro. Sliši se, da je pritožba zoper isto obsodbo že vložepa. Pričakuje se, da višje oblasti vendar ne bodo pustile, da bi se tako postopalo proti učiteljem, vsaj vendar nismo v nekdanjih Benetkah. d Šmartno pri Litiji. Nanagloma je umrl v Veliki Kostrevnici dne 13. t. m. posestnik iu gostilničar Janez Havptman, po domače Lesar, star šele 25 let. V nedeljo so baje prišli v njegovo gostilno cigani, imeli so godbo in ples, plesal je tudi gospodar in si s prehlaje-njem nakopal pljučnico. Menda je pa še celo v pljučnici pil in mu je tako zavrela kri, da ga je zadnji četrtek najbrže zadela kap na možgane. Zavedel se ni nič in tudi ni mogel biti previden. Nagle smrti varuj nas, o Gospod! -- Zahvala. Podpisana družina izreka tem potom vsem prisrčno zahvalo, ki so o priliki požara, ki je vse vpepelil, prihiteli na pomoč, da bi mogli kaj rešiti, dasi žal ni bilo mogoče. Zahvaljuje se domači duhovščini in vsem dobrotnikom, ki so jo podpirali v prvi sili, bodisi z besedo ali z dejanjem. Iskrena zahvala slavni domači »Vzajemni zavarovalnici«, ki nam je točno izplačala. Priporočamo jo vsemu slovenskemu ljudstvu. Zahvala vsem, ki so nam pomagali z brezplačno vožnjo. Vsem povrni Bog tisočkrat ! Družina Mikolič v Preski. d Prežganje. Procesija sv. Rešnjega Telesa bi bila morala biti veličastna; kajti faran so napravili novo prekrasno nebo, ki ga je naredila Marija Sattner iz Ljubljane za zmerno ceno. Dobilo se je tudi dovoljenje za streljanje, kar bi izvanredno poveličevalo pobož-nost procesije; toda žal, vreme je nagajalo, da procesija ni mogla iti, vkljub temu se je vse prekrasno izvršilo. d Iz Zatičlne se nam piše: V nedeljo, dne 16. t. in. je napravila k nam izlet ljubljanska križanska moška Marijina družba. Ob 9. je dospelo z vlakom okoli 1U0 romarjev. Pri kapelici lurške Matere božje jih je v presrčnem govoru pozdravil č. o. vikarij Lovrenc Goppel. V es sprevod je odšel nato v samostansko cerkev, kjer so prejeli člani sv. obhajilo iz rok mil. gospoda opata. Nato je bila slovesna sv. maša z govorom družbinega voditelja p. Valeriana Učaka. Obed je bil v dobroznani gostilni g. Frica, ki je vsem udeležnikom izborilo postregel v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Popoldne je bil zopet govor v cerkvi. Govoril je č. o. Lovrenc in nato so bile pete litanije. Ogledali so si izletniki samostan in njegovo okolico. Le prehitro je minul-čas, da so morali dragi gostje, ki so zapustili najboljši vtis med nami, odpeljati se zopet proti beli Ljubljani. — Državnozborske volitve so se tudi pri nas mirno vršile. Nekaj glasov je dobil tudi Cankar. Pri nas sicer ni nobenega socialnega demokrata, pač pa se je nekdo tako spozabil, da je na glasovnice naših mož zapisal ime Cankarjevo. Za sedaj še prizane-semo temu možu, v bodoče naj pa pazi, kaj bo podpisal. Brezverskih ljudi ini ne bomo volili za jxislance. — Nekaj novih hiš dobi naša vas, med teini eno prav lično, katero gradi tukajšnja rojakinja, ki ima svoje bivališče v Reki. Kakor se čuje, pride tudi letos več tujcev na počitniški odmor. Je pa tudi prijetno pri nas v poletnem času. Okolica lepa, sprehodi vabljivi in mrzel potok sredi vasi. Iz krškega okraja. d Iz Sv. Križa pri Kostanjevici Nova cerkev. Zidanje nove cerkve, katero se je pričelo prejšnji mesec, dobro napreduje. Kakor upamo, se bo v 14 dneh vložil vogelni kamen. Ljudje se nove cerkve vesele in povsod se ponavlja in sliši želja mladih in starih: Toliko časa bi še rad živel, da bi bil še enkrat v novi cerkvi pri službi božji. — Svojo trgovino namerava povečati gosp. Ivan Rupar, kateri bo vzdignil svojo hišo v eno nadstropje in jo tudi podaljšal, tako da bo imel v spodnjih prostorih trgovino, poleg te bo pa pošta. Trgovino priporočamo vsem znancem in dosedanjim odjemalcem tudi v bodoče. — Vinogradniki se hvalijo, da trta obeta najboljše in je upati, da bo letina, če nas bo Bog obvaroval, prav bogata. —Umrl je 5. t. m. na Dobravi šestletni Franc Štefanič, ki se je nevarno opekel pri gašenju apna. — Dne 7. t. m. je bila pokopana poštena in pobožna žena Alojzija Hribar, po domače Španova mati iz Sv. Križa. Svetila ji večna luč! — Trije liberalci, ki vlečejo polomljeno šajtrgo v naši župniji, so tožili gospoda kaplana, da je prekršil paragraf volivnega reda. Potem pa tarnate, liberalci, da nimate veljave pri ljudeh. S takim ravnanjem si nakopavate vedno večje zaničevanje poštenih ljudij. To ste lahko spoznali 14. maja, ko so se ljudje obračali od vas, dasi ste tu m tam povprašali, če smete podpisati glasovnico. Več modrosti, libcralci in nikar ne verjemite vsega lažnjivemu »Narodu«, katerega imate pa vi s svoji zaslepljenosti za svoj katekizem. d Iz Leskovca pri Krškem. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bila za naše izobraževalno društvo blagoslovljena nova zastava. Veselili smo se že, kako se bomo pri procesiji postavili z novo zastavo in z znamenji na prsih! Pa Bog nas je lepo naučil ponižnosti, poslal nam je malo dežja ravno pred procesijo in mi smo imeli procesijo lejx) doma v cerkvi. Pokazati pa sc mislimo z zastavo takrat, ko bomo prvo ali drugo nedeljo po Vel. Alaši šli s posebnim vlakom na Brezje iu na Bled. Poprej se bomo že še enkrat zmenili v društvu, kateri dan bi bil najbolj pripraven za na Brezje. — Toliko za danes! Prihodnjič pa kaj o volitvah! Iz ribniške doline. d Sodražica. V soboto so pokopali 75 let staro mater našega gospoda župnika, Marijo Traven. Pogrebni sprevod je vodi! gospod ribniški dekan v spremstvu osmerih duhovnikov. Tako se je izpolnila volja blage rajnice, da naj se ne vrši pogreb s posvetnim sijajem, temveč v cerkvenem duhu, z mnogimi maša-nh-zadušnicami. Pevci so ji tudi zapeli pred župniščem, v cerkvi in ob odprtem grobu ganljive žalostinke. Počivaj sladko, skrbna, dobra mati! d Iz Ribnice. Vsak dober gospodar se uči iz poskušnje svoje preteklosti za prihodnjo uravnavo svojega gospodarstva. Ravno tako se tudi mi učimo v političnih stvareh iz naše preteklosti. Marsikatera upravičena pritožba se sliši, češ saj je vseeno, naj volimo Petra ali Pavla, naše deželne razmere se ne izbol}-šavajo. Res je temu tako! Toda žali Bog vedeti moramo tudi to, da so bili do sedaj vedno v pretežni večini naši nasprotniki pri postavo-dajalni mizi, in isti so vedno ovirali splošni napredek v kranjski deželi. Kadar se pa razmere v toliko izboljšajo, da bode »S. L. S.« v pretežni večini v zbornici, takrat se bodo gotovo tudi razmere zboljšale v prilog kranjske dežele. Sedaj pa hočem navesti, kakšnih poslancev nikar ne volimo. Katerega krščanski značaj ne ščiti, tacega ne volimo. Zajčjih jerobov ne volimo. Takih ljudi ne volimo, kateri imajo ljubavne razmere s tistimi ljubljanskimi faktorji, kateri hočejo z napol nagimi babami človeško družbo izobraževati. Ako bi taki liudje imeli dovolj moči bi kmalu napravili francoske razmere pri nas. Sedaj pa hočemo navesti kakšne lastnosti naj imajo naši poslanci: 1. Mora jih krščanski značaj ščititi, ker takim možem bomo tudi mi verjeli. 2. Morajo dobro poznati in čutiti razmere volivcev. 3. Imeti samostojne misli in tudi toliko poguma, da svoje misli odkrito povedo in jih tudi na pristojnem mestu zastopajo. Povedati hočem še, za katere obče koristi naj nas bodoči naši poslanci zastopajo v dež zbornici: Naj se lovski zakon napravi tako, da bode kmet enakopraven z lovsko divjačino to se tako razume, da bode postava tako dobro varovala kmetiški stan kakor lovsko divjačino, izvzemši zajca. Zajec pa naj ne ima prostora na prostem, kajti zajec več škode napravi v deželi kakor vsa lovska najemnina znaša, vsled tega naj se zajec škodljivcem proglasi, da ga bode smel vsakdo ubiti kdor ga zasači. Nai se osnujejo dežel, zavarovalnice. Prva proti iK)žaru, druga proti ix)dnebesniin nezgodam, tretja za domače živali in četrta za starost. Te zavarovalnice naj bi bile vzajemne, da bi bili vsi za enega in eden za vse. S tem bi dobiček v deželi ostajal, sedaj ga pa tuji vampirji izsesavajo, kranjska dežela pa obubožava. Naj bi se sploh kuhinjska sol pocenila. Namesto po 12 krajcarjev naj bi se prodajala po šest krajcarjev kg. Za sol ni nikoli slaba letina. Vsled navedene znižane cene bi si kmet sol pri živinoreji izkoristil. 1i raznih krajev Dolenjske. g lz Šmarja pod Ljubljano. Neki J. L. iz dežele luči, ki ima ljubljansko okolico za najbolj neumno in najbolj surovo, ki stavi Šmar-ce in lžance pod zastavo zabitosti, nam z dopisi »Slovenskega Naroda« napravi mnogo smeha. On, ki še ni vseh hlač strgal na šolskih klopeh, hoče rešiti Šmarje in okolico iz teme klerikalizma. Poslušajte, kakšne lepe nauke daje nam Smarcem! On uči, kakšen bi moral biti po študentovskih mislih naš občinski odbor in njega župan, uči gospoda dekana žup-nikovih dolžnosti, g. kaplana pridigovati, šolskega voditelja voditi politiko in šolo, gdč. učiteljici pošteno živeti in tako dalje. Njemu Smarci niso zadosti domači in se ima za naj-trjega Smarca, četudi ni tukaj doma in sploh tukaj nobene službe nima. Vidi se iz vseh teli dopisov v »Narodu«, da je čedalje bolj zmešan, čimdalje hodi v Prago framasone poslušat. Nas bi bilo sram, ako bi nas tak zavržen časopis, kakor je »Narod« hvalil, zato mu to delo radi še zanaprej prepustimo, saj zaradi tega v Šmarju ne bo padel noben vrabec raz strehe in naj pokliče vse svoje visoke oblasti na pomoč. Pač pa mu kličemo v spomin: Ali ne veš, da nisi še zaprl zadnjih vrat? d Iz Rudnika. Ne mislimo s tem dopisom prati zamorca, toda silijo nas k temu »Domo-ljubovi« dopisi iz Šmarja in Iga, ki se tičejo tudi našega kraja. Da se izvé resnica o ško-felskem Ogorelcu, zato pišemo te vrstice v pojasnilo. Ogorelec je bil nekdaj na celi dolenjski strani spoštovan, njegova hiša je bila nekako središče vse okolice, vsi stanovi brez razlike, priprosti in izobraženi, so bili radi veseli gostje njegove hiše. Tudi kot poslanca v deželni zbor so ga okoličani po veliki večini izvolili. Kakor hitro pa se je obrnil, ko se je začela njegova ladja potapljati, ga je vse zapustilo. V začetku ljudje še verjeti niso hoteli, da jc Oogorelec oblekel ošabne liberalne hlače, pa to so čimbolj spoznavali in sedaj popolnoma spoznali. To je gola resnica iz preteklosti, katero vé vsakdo, kdor Škofelco količkaj pozna. Vprašanje je, kdo je kriv tega razpora po škofclski in rudniški okolici? Kdo je zmešal priletnemu Ogorelcu vso glavo? Kdo je Ogorelčevega sina pripravil na to pot, na kateri je sedaj? Prvi vzrok je bil naš učitelj Petrič. Ta je začel iskati primerne druščine, ker je doma ni dobil in hcdil je okrog Ogorelca toliko časa, da je dosegel pri njeni to, kar dela doma, namreč zgago po občini. Vsa zagrizenost, ki je le našemu učitelju Pe-tricu lastna, je zacepil v Ogorelca. Ako je bil vpliv Petričcv na starega izkušenega moža tako velik in poguben, kako poguben mora biti šele do šolske mladine. Petrič sicer nima do velike večine otrok nobene moči, saj že otroci sami poznajo njegovo zagrizenost, ker jih v šoli izprašuje o pogovorih njihovih sta-rišev — toda mi odločno zahtevamo in moramo vztrajno delati na to, da se Petriču vzame moč, zmešati samo enega rudniškega It otroka. Mi »e moremo več trpeti, da bi ta mòra še ležala na naši šoli! Zato rudniški možje, na noge — naj velja kar hoče — da sc temu odpomore! — Pa še nekaj, kar smo dolgo zamolčavali. Ogorelec je dobil še enega pogubnega človeka k svoji hiši. Ta človek je Kund, oskrbnik tovarne za šoto. O Rundu bi radi zapisali, kar na skrivnem vrč zoper njega, pa ne moremo na tem mestu. Storili bomo" to, če drugače ne bomo vsega dosegli. Okolica pozna Runda po različnih njegovih delih. Ta sodba o Rtindu bo prej ali slej prišla v javnost. Toliko pa za danes lahko rečemo, ua Rund, ki slovenskega jezika niti do polovice ne zna in je zagrizen Nemec, ni Ogorel-čev pristaš iz prepričanja, ampak iz drugih stranskih namenov. Ogorclec, veliko si že skusil, pa, Rund je še bolj premeten in igra slepe miši s teboj! Razloček je samo ta, da imaš ti zavezane oči, Rund pa vedno odprte. Toliko v pojasnilo. Sploh pa bomo tudi pri nas skrbeli, da bo ljudstvo pošteno obračunalo z Rundom in Petričem. š Doberniče. Na grobu gospoda t Janeza Berceta. Tužno so zapeli zvonovi po dobrniških dolinali in hribih v petek na večer zadnjega niajnika in kakor bi nam bil glasno zaklicali, vedeli smo takoj: »Oospoda Janeza ni več, stopil je pred večnega sodnika.« In porosilo je malone sleherno oko v fari in vroče prošnje so prlRipele iz mnogih src: »Bog bodi milostljiv njegovi blagi duši!« Vseobča žalost je zavladala povsodi in v trenutku smo se zdeli zapuščeni samim sebi, kakor ladja sredi morja. Podoba gospoda Janeza nam je v duhu vstala pred očmi morda bolj živo, razločno in jasno, kakor smo ga gledali v življenju. Videli smo, kako je kot vnet, goreč in priden dušni pastir delal neumorno za dušno in telesno srečo skoro 5 let in sedaj — ni ga več. In spomnili smo se, kaj nam je bil dober gospod in se zavedali, kaj smo ž njim izgubili; zato ni moglo ostati suho nobeno oko. Bilo je meseca avgusta leta 1902 ko je umrli gospod kot novomašnik prišel v našo faro in nihče bi si ne bil mislil takrat, da si bode gospod Janez v tem kratkem času pridobil toliko naklonjenost in ljubezen svojih ovčic in storil toliko dobrega. Marljiv in vesten v svojem dušno-pastirskem delovanju znal si je pridobiti srca vseh in menda se ne motim, ako trdim, da ga ni imel sovražnika v fari, četudi so ga svoj čas nekateri po krivici napadali po umazanih časopisih. V pokojnem gospodu Janezu smo imeli vse. Marijina družba je imela v njem dobrega voditelja, reveži blagohotno pomoč, otroci izvrstnega kateheta, vsa fara pa milega in gorečega dušnega pastirja. Ako je bilo potrebno, znal je biti gospod Janez tudi strog. Kar ga je posebno priporočalo, bila je njegova posebna ljubeznji-vost, priljudnost in spravljivost. Te čednosti bile so mu takorekoč urojene in naklonile so mu srca vseh, ki so ga bližje poznali. Sovraštva ni poznal. Ker je bil zelo ponižen, prosil ie vselej odpuščanja, ako se mu ie samo zdelo, da je koga razžalil. Kot marljiv spovednik ter vnet duhovnik za vse dobro in blago pridobil si je povsodi spoštovanje in zaupanje. Ta delavnost njegova pa mu je izkopala tudi Prezgodnji grob. Ker v svoji gorečnosti ni hotel poznati nikakega varstva lastnega zdravja, nakopal si je po večkratnem hudem pre-hlajenju hitro jetiko. ki ga je 31. niajnika spra-vila v grob. Njegova najsrčnejša želja v zadnjem času je bila obiskati še enkrat svoje fa-rane in videti lepe šmarnice in posebno krasni venec, ki so ga Marijina dekleta spletla okrog podobe Dev. Marije. Žal, da mu to ni bilo več usojeno! Bolezen je postajala dan za dnem hujša in zadnji dan meseca majnika šel je gledat lepših šmarnic, kakor so bile naše. Pokojni gospod Janez Berce je bil rojen 1. 1876 v Dražgošah na Gorenjskem. Kot sin srednjepretnožnih staršev, ki še živijo, pela mu je v dijaških letih večkrat bore huda, kakor je sam rad pravil. Ljudsko šolo je pohajal v Škofji Loki od tu pa je vstopil leta 1889 v prvi latinski razred v Ljubljani. Železna vztrajnost in nenavadna marljivost premagala je vse ovire, ki mu jih stavila nasproti pomanjkljiva nadarjenost. Marsikatero noč je prečul pri knjigah in ko so drugi tovariši pohajkovali, je pokojni gospod Janez pridno študiral. Leta 1898 je napravil maturo in potem stopil v ljubljansko knezoškof. semenišče, odkoder je leta 19Ü2 kot novoposvečen mašnik nastopil svojo prvo in zadnjo službo v Do-brničah. Pri tovariših je bil vedno posebno priljubljen. Njegova potrpežljivost in ponižnost prikupila ga je vsakemu, ki ga je poznal. Bil je izvanredno blagega in milega srca, večkrat je rad dal drugemu, četudi je bil sam potreben. Imel je prijazno besedo za vsakogar. Zato je umevno, da ga je vse rado imelo, kamor je zašel. Zadnjih šest tednov njegovega bivanja v ljubljanskem »Leonišču« je imel vedno dosti obiskovavcev, ki so ga tolažili in marsikateremu si videl solze v očeh, ko se je poslovil od pokojnega gospoda, videvši, da so mu štete ure. — Priprost in navaden je bil pogreb gospoda Jeneza, vencev razun enega nisi videl, tudi dostojanstvenikov ni bilo časopisi ga ne bodo kovali v zvezde, tudi slavnega imena svetu ni zapustil in morda celo priprost spomenik ne bo krasil njegovega groba, živel je tiho, mirno, zadovoljno življenje, pa to življenje četudi kratko, je bilo življenje dela, truda, napora, samozatajevanja in nesebične ljubezni do bližnjega — življenje po volji božji. Zato veljajo o njem besede: »Živel je kratko, a živel je dolgo, ker živel je dobro.« Za trud in delo pa daj Gospod mir in pokoj njegovi blagi duši! d Dobrepolje. Neimenovan dobrotnik je daroval za knjižnico izobraževalnega društva 150 kron, državni in deželni poslanec pa vse Jurčičeve spise. Obema bodi izrečena najtoplejša zahvala. — V nedeljo je predavanje. Predaval bo že v drugič g. župnik Horvat iz Turjaka o francoski revoluciij. d Iz Šmarjete. Tako je tedaj splaval po vodi našim liberalcem zadnji'up. Od začetka so se tolažili, da bodo volili še enkrat, ker očetu Zalokarju prva volitev ni bila všeč. Ker jih je pa glavarstvo poučilo, da so prišli s svojo pritožbo prepozno, našli so drugo tolažbo v nadi, da spravijo vsaj našega kaplana na zatožno klop. V tej nadi se ie očetu Zalokarju raztegnilo lice od veselja in pomladilo staro srce. Nič se jim ni poznalo, da imajo že sedem in pol k rižev na plečih, tako brzo so jo mahnili v Skoc.ian, naznanit orožnikom dobro svojo misel. Nekdo drugi je tekel v Mokronog vprašat za svet, kako bi se vendar dalo priti kaplanu do živega; in šmarješki kozliček, ki je baje mislil odriniti v Ameriko, se je premislil in dejal, da zdaj pa ne gre, dokler ne spravi kaplana »ričet jest«. Skoda, zakaj če bo Kozliček mož beseda, se ga Sinar-jeta ne bo tako hitro iznebila. Kajti orožnik Lovša je sicer z vse hvale vredno vnemo preiskoval, kako je kaplan podpisoval glasovnice, pa najbrž ni mogel najti nič nepostavnega, čeprav mu menda ni bilo vse všeč, ker se je hudo jezil nad Jermanovo materjo, zakaj da je dala podpisat glasovnico svojega sina. In zdaj nimajo liberalci nobene druge tolažbe več, kakor po svoji navadi lagatL da je bil gospod kaplan hudo kaznovan, Smarječane pa zmerjati z neumnimi backi, ki niso znali IX)rabiti lepe prilike, da bi se rešili kaplanske bire, ki se baje pobira že šestnajst let po krivici. Da, res, tako neumni so Smarječani, da jim ne gre v glavo, da je kaplanska bira bolj krivična, kakor bira neke druge vrste, ki se inibirà semtertja po občinah, in se je'pobirala več let tudi v šmarješki občini za nekega Jakoba Mesajednik. Zato mislijo ti »backi«, da bi bilo bolj potrebno preiskati, kdo da je tisti podlež, ki je padel tako nizko in provzročil občini to krivično biro. Ako za odpravo bire vneti France Zalokar in njegovi prijatelji to doženejo in poskrbe, da »tiček« povrne občini prizadeto škodo in dobi zasluženo plačilo, pa bomo verjeli, da imajo srce za kmeta. Kaplanska bira se nam pa ne zdi krivična, ker vemo, da bi morali sicer gospoda kaplana v denarju plačevati, če bi ga hoteli imeti. Imamo ga pa rajši, kakor Zalokarja ali Kržana z njegovimi prijatelji. Torej Korliček! Ce se premisliš in jo potegneš v obljubljeno deželo, vzemi še te svoje bratce s seboj, da se bo videlo, kdo kali mir v Šmarjeti. Za pot vam želimo več sreče, kakor ste jo imeli s plakati, s katerimi ste mazali hiše in hleve in že tako umazano krčmo »ciganov« in »Druginčanov«. d Z Vač. Poročila se je dne 3. junija prednica vaške Marijine družbe, Marija Juvan iz Slivne. Na sv. Rešnjega Telesa dan je še nosila zastavo v sprevodu kot nevesta. Redek slučaj! Kako so jo čislale društvenice, se je pokazalo pri njeni poroki, ko so jo spremile v tako obilnem številu. Niso se strašile slabega vremena, ne visokega hriba, zakaj poročena je bila v domači podružnični cerkvi pri sv. Neži, ki je tudi zavetnica družbe. Na tem mestu se ji izreka lepa zahvala za triletno predstojništvo. — Društvenica. Notranjske novice. idrijske novice. Nagla smrt. Že več let jetični mestni revež Jakob Ixigar se je v četrtek, 6. junija t. 1. opoldne stopivši na stopnice v mestni ubožnici zgrudil na tla in ko so ljudje prihiteli na pomoč, je bil že izdihnil dušo. N. p. v m.! i Izlet šolarjev. V sredo, 5. junija t. 1. je peljal učitelj gospod Josip Novak dečke iz četrtega razreda na Vojsko. Vreme so imeli lepo in '1 riglav, očak kranjskih gora, se je videl krasno. i Surovost. Neki napredni obrtnik zabavlja na surov način čez klerikalce. Svetujemo možu, ki ni prinesel petič v Idrijo, pač pa prišel s culico v roki in ima sedaj že precejšnjega čuka v mošnji, naj drži svoj doigi jezik za zobmi. Sicer nas bo potrpežljivost minila in bomo ime tega olikanca povedali ter ga dobro priporočili občinstvu! Liberalci iu soc. demokrati so v Idriji poročeni ter menijo, da samo njim gre vsa prostost in pravica v vseh rečeh. Mi pa pravimo, vsakdo imej svoje prepričanje in zahtevamo odločno, da se tudi naše upošteva in spoštuje! i Kapele bi rad podiral. Vobče se govori, da se je neki gospod izrazil, da bi bila kapela sv. Janeza ob mostu pod gradom prav primerna za javno mestno stranišče; zidovje je dobro, samo oltar s svetnikovo podobo bi bilo treba proč spraviti! Daleč smo prišli v Idriji! Prav po francosko bi radi jxjčenjali liberalci in socijalisti s cerkvami iu duhovščino. — Svetovali bi dotičnemu gospodu, če ie res tako govoril drugače! Ni treba spreminjati vsaj 300 let stare, zgodovinsko imenitne kapelice sv. Janeza v javno stranišče; ampak tisti človek, ki je pred nekaj leti neko noč pod mostom opravljal prostovoljno posel stranišča, naj se še sedaj udinja, ker je že navajen, za to delo usmiljenja, pa bo dotičnim ustreženo, ki si žele javnega stranišča v bližini kapele sv. Janeza. i Kristana bole vaške šole. V zadnjem »Naprej« pravi, da imajo šole v hribih župniki, ki se pečajo le iz dolgega časa z vzgojo otrok. Kadi tega so tudi uspehi slabi. (Oo-vori kakor kak šolski nadzornik). Drueače je v Pragi itd. Ker je v Pragi vse bolj lino, lepo m omikano kot v Idriji, naj pa Tonček odlazi v Prago in vzame seboj tudi svojo hercovo damo in njeno mamo, da ne bo treba idrijskim rudarjem skrbeti za obilnost trebuhov Tončkove žlahte. — Naši g. župniki pa že sami vedo, kako vzgajati njim všolane otroke, brez Tončkovih modrih naukov, katere naj le zase ohrani, ker jih je najbolj potreben. i Duhovnike hvali. Q. mestnega kaplana b. Onušiča in župnika Bobeka iz Godoviča hvali Kristan, da sta njemu všeč. Že dobro, nam sta tudi; samo to je razloček, da nista Kristan in njegovo strastno ali bolje rečeno otroško-neumno zabavljanje proti veri, cerkvi in duhovščini omenjenima gospodoma prav nič všeč. Si razumel, Tonček ! i Duhovniki niso več Božji namestniki. Namreč Kristanu in njegovim pristašem in tudi drugi inteligenci, kateri imponira Kristanovega namazanega jezička prazno blebetanje. Je dobro plačan za ta posel. Pri ljudstvu pa, ki svoje strasti brzda in ima živo vero v Boga, so pa duhovniki še božji namestniki in bodo še tudi ostali, čimbolj jih bo Kristan grdil po svojem umazanem »Napreiu«. Ljudstvo se oklepa duhovščine, ker vidi edino v nji svojo učiteljico in brauiteljico, kar je bila, je še in bode vedno! Duhovnik se ne sramuje ljudstva, iz katerega je izšel in med katerim živi in deluje v njegov blagor in zato ie spoštovan! Slabo zna latinski. Kristan želi od drž. IK)slancev, naj bi utaknUi vse duhovnike v samostane, češ, potem ne bodo mogli več ugitirati in ljudem odpirati oči! Za ta zapor rabi besedo »klotura«. Se pač vidi. da mu ni šlo na noben način iz pete šole naprej; čudno, da je sploh prilezel tako visoko s svojo imenitno latinščino. Namesto »klavzure« pa zahteva »kloturo«. Pa bo jcopet rekel ta modrijan, da se je črkostavec zmotil; take izgovore ima namreč ta »kunštna glava«, ke-dar kako neumno izpusti v svet. Je pač Tonček sam klotura ali bolje rečeno »klamatura«. i Župniki nimajo dela. Tonček pravi, da so imeli fajmoštri in kapelani po 23inpol ure časa vsak dan za agitacijo. Pa vsaj niso dobili duhovniki ob volitvah poleg svoje človeške nature še čukove ali sovine. Po Tončkovih nerazumljivih sklepih bi moralo tako hiti, ker sicer bi ne mogli ponoči agitirati, če so hoteli poleg opravila sv. maše skupaj spraviti 23inpol ure na dan. Koliko ur na dan pa je lonček s svojo avantgardo agitiral in še to s tako slabim uspehom? Kaj ne da, Tonček, hudo je pri srčku, ker se ti je premalo kalinov vsedlo na limanice? Radi tega pa niso duhovniki več Božji namestniki, kaj ne da, ker iim je ljudstvo bolj verjelo, kakor besedam tvojih sladkih ust? Na Japonce je tudi hud. Na Japonskem se namreč hudo godi socialistom, kakor Tonček sam zdihuje v zadnjem «Naprej«. Tam jih imajo za nevarne državi in vsakega zapro, kdorkoli je osumljen za soc. demokrata. To se godi v državi, v kateri ljudstvo še časti tualike! Tudi pri nas bi ne škodovalo, ko bi državna oblast Kristanu pogledala malo na prste, kaj počenja ob sobotnih diskusijah med štirimi zidovi njegovega društva. Ljudje prihajajo s teh predavanj strupeni kakor gadje! Kar jih ima za seboj, je že skoro popolnoma pokvaril; vere nimajo nobene več! In še se dobe gospodje, kateri se klanjajo temu idrijskemu nenasitnemu molohu bolj, kakor je zdravo in potrebno! Žalostno, ker je resnično! i Brez komentarja. Nečuveno se ie žalil naš državni poslanec, gospod Josip Gostii.čar. Kakor »Slovenec« poroča, dobil je od c. kr. okr. sodnije vabilo z naslovom: »Josip Go-stinčar, kandidat klerikalne stranke v Ljubljani.« Vabilo se je shranilo, ter se bo skrbelo, da se dožene, kdo je tako zapisal ! i Birma. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija bode presv. knezoškof Anton Bonaventura Jeglič delil zakrament sv. birme v Idriji. Ker gotovi ljudje vedno vprizarjajo ob vsaki priliki proti duhovščini škandale, prosimo tem potom, merodajne kroge, nai skrbe, da bo visoki gost imel mir v Idriii! Iz Št. Petra. n Zavednost naših volivcev. Trikrat so se že naši volivci letos pokazali kot nevstra-seni pristaši »S. L. S.« Prvič pri občinskih volitvah dne N. februarija, drugič pri državno-zborskih volitvah dne 14. maja in tretjič dne 10., II. in 13. junija zopet pri občinskih volitvah, ker so bile prve razveljavljene, ko smo volili odbornike in namestnike obenem. n Nasprotniki naj se že imajo kakor hočejo — dobili so pri nas pošteno plačilo. Pri občinskih volitvah so nasprotniki kmeta, hočejo v odbor same krčmarje in take, ki kmečkih razmer pra\ nič ne poznajo. Pri dr-žavnozborskih volitvah jim pa tudi zato nismo hoteli verjeti, da drže s kmetom, ker smo toliko razumni, da drže ž njim le takrat, ko bi radi dobili njegov glas. n Kandidat neodvisnih kmetov za državni zbor, častni občan št. peterski ie dobil od 564 oddanih glasov le 91. Kandidat dr. Žitnik pa 427. Kdo bi toraj pričakoval, da bo še kedaj prišel gospod Dekleva volit v Št. Petru potem, ko so mu Št. Peterčani tako zaupanje skazali. Pa vseedno je prišel 13. junija reševat zadnje ostanke liberalizma, pa je ž njimi vred pogorel. n Kdo je neumen? Neki liberalen krč-mar, neodvisen kmet, bivši »klerikalec«, ki pa enako ljubi liberalne in klerikalne groše, je očital nekemu poštenemu možaku, zvestemu pristašu »S. L. S.« da je zato volil Žitnika, ker je neumen, ker nič ne vé. Pa skupil jo je. Možak mu ie dokazal, da je krčitiar neumen, ker gre na čast Hribarju janca peči na gmajno, ko ima doma štedilnik, zunaj streže ljudem, doma goste zanemarja, zunaj se veseli, doma pa žena na smrtni postelji leži. Torej kje je pamet? u Lep prizor z volišča za državni zbor. Iz Radohove vasi pri Št. Petru pripeljal je 87letni starček svojega Slletnega brata, 68 let starega sina in 30 let starega vnuka, ki so vsi neustrašeno glasovali za dr. Žitnika. Cast jim! Bog ohrani te može trdne pri zdravju in v prepričanju! n Pri občinskih volitvah smo zmagali v vseh treh razredih in podobčinah, akoravno so nasprotniki vse moči napeli, da bi saj nekaj dobili. Pa ni šlo in tudi ne bo šlo več. Vipavske novice. n Sušo imamo na Vipavskem. Trta je sicer ne občuti, pač pa drugi pridelki. Parkrat se je že pripravljalo za dež, pa je vse raz-gnala burja. Ce ne bo skoraj dežja, ne bo dobro. Zato pa pustimo vsi Vipavci nesrečni liberalizem in obrnimo se k Bogu vsi in Bog se bo obrnil k nam in nam dal, česar potrebujemo. Nikar ne mislite, da narava sama deluje. Res je, da deluje, toda ona deluje tako, kakor ji ukazuje On, ki je njen gospodar Bog. n Strela je udarila dne 14. t. m. okoli 1. ure popoludne na Slapu. Hudourni oblaki so viseli nad Vipavo, Vrhpoljem in Budanja-uii, na Slapu je pa le nalahno rosilo. Pa se je zabliskalo in počilo ie, da se je pretresel ves Slap in treščilo ie v dimnik Baričeve hiše. Udova Marija Uršič si je ravno pri ognjišču pripravljala kosilo. Omamil jo je puh, da je obležala nezavestna. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč in jo zopet spravili k zavesti Jako je še slaba in toži o bolečinah v rokah in trebuhu. Vendar je upanje, da okreva. To je letos že drugi slučaj nesreče. Lansko leto je 23. junija ubilo nekega moža pod slapenjsko vasjo, letos pa zopet ta nesreča. Treska in hu dega vremena reši nas o GoSpod! Iz raznih krajev Notranjske. u Iz Kozarš pri Starem trgu se nam pise: Pri nas imamo neko učiteljico, ki ne živi ravno vzgledno. Dotična oseba že ve ka.i mislimo. O njenem občevanju z . . . govore že šolski otroci Naj zadostuje ta rahel opomin prihajajoč od nekega posestnika, ker drugače bi morali govoriti bolj jasno. n Nekaj zrn klerikalne toče izpod Nanosa. Zares, pri nas v Hrenovicah so po znamenitem 14. maju za liberalne pogorevce prave pravcate hrenove vice, kar lajajo in penijo se od jeze. Dne 9. maja se je tudi od nas peljalo nekaj lačnih »gemištarjev« iz Hrašč v Vipavo na pretep. Celo iz takozvane Tesalije so bili zastopniki v osebi Franceta in v osebi lesnega Zerometa. Kaj pa bradati Mojzes? Svoje liberalne Izraelce slabo vodi, menda ni še videl gorečega grma. Ker pri možkili ue opravi mnogo, je pa pri ženskah svoie baže toliko mogočnejši in slajši. Klanjajoč se. jim tako-le piha na srce: »Kajne, dober dan, dober dan, zlata mamica, no, no, no, kako se kaj počutite? Upam, da dobro, no, no, no. Oh, ljube ženske, kako vas imam jaz rad ! Ho, ho, ho! Dobro, dobro,-zlata mamica, sapermišna-hamol ....!«— Pravijo, da med mnogo-brojnimi »gemištarji« iz Hrašč ki so šli dne <). maja v Vipavo birmo opravljat, je bil Morelov Jaka prav »ausgezeichnet« pri delu. Vsekako bi bilo boljše, da bi bili šli še polže lovit in jih pekli 14. maja! — Pri treh hišah v »Port Ar-tur-ju« se zbira ves »Narodov« odbor. Tudi Jaka iz Kantine si dobro pete brusi za »strica s šajtrgo«, zato je bila kantina pobarvana po novem modelu. Bravo Ubeljci, ki ste izv ršili to res slikarsko delo! — Kaj pa bogati .loz-ve? Mar misli, da bo Landolce res tako far-bat kakor je svoj čas Tono Nadutovo in Bir-tovo? Nobenemu Landolcu se pred vanii ne tresejo hlače, akoravno ste prepovedali svoje polje in vodo pri studencu. Ali ne veste, da so Landolci vodo rabili, ko še ni bilo vašega očeta, še manj pa vas? Pa pravite, da kmete ljubite, ko še svojega očeta, 721etnega starčka podite preko hišnega praga! — V resnici, srečna misel se je porodila nekaterim našim možem v njihovi glavi, da bi pri nas ustanovili konsum v zvezi z mlekarno v Hruševjti. Oj, kolike važnosti bi bilo to za našo hreno-viško faro! Že dolgo smo želeli, da bi se enkrat pričelo s to mislijo, Bog blagoslovi to misel, da se čimpreje udejstvuje! Koliko dobrot bo konsum donašal onim, ki dajejo mleko v mlekarno! Lahko si bo odjemalec poskrbel za vse hišne potrebe. Zlasti je konsum potreben zato, da se otresemo liberalnih trgovcev. ki sedaj po volitvah trdijo, da bodo morali klerikalci odslej vse dražje plačevati nego njihovi lastni pristaši. Tudi z dejstvi lahko postrežemo, kako liberalni trgovci zvesto izpolnjujejo geslo: »Svoji k svojim!« Tako je neki ntož iz Hrenovice šel v Postojno k Bole-tu po ene hlače in sta se pobotala za ceno. Nato ga Bole vpraša, koga je volil dne H. maja. Mož pa ga potegne, da je volil Deklevo, In kaj mu pravi Bole? »Oče, ako ste pa Deklevo volili, vam dam pa hlače 40 v ceneje.« To naj bo našim somišljenikom v resen opo-min, naj ne hodijo v liberalne trgovine, kjer se vrhtega izpostavljajo nevarnosti da zatajujejo svoje prepričanje, ne v liberalne go stilne, ampak v klerikalne gostilne in trgovine uvažujoč ix) volitvah nekdanjemu geslu nasprotno geslo: Liberalcem (ki nas gledajo kot pes mačko), knof, klerikalcem pa groš! — Eden izmed strastno liberalnih trgovcev je tudi Peter Del Linz v H ruševju. Vprašamo ga samo to. so mu Ii več grošev znosili liberalci ali klerikalci, ker je njegov fantek Edvard tako pridno pete in jezik brusil za Deklevo iu volivce slepil na vse načine spremljan od vojaka Brne-ta iz Hruševja. (j. Del Linz, mi vam tako povemo, da v hruševski mlekarni vi zdaj molzete največjo kravo, a vam bo prej ali slej zbezljala in vaša draga trgovina ostala samo pri liberalcih. Kadar bo konsum ustanovljen, ne pozabite na svojo trgovino nabiti značilnega napisa: »Zaloga neodvisnih kmetov.« Za sklep še tole zrno. Na Dilcah znani trije liberalni prvaki in veljaki, bradati Mojzes, bogati Jozve in plemeniti Dušan menda nimajo več toliko beca, da bi si kupili prate, ker so vsled volitev dosti potrošili. Zato hodijo streljat tiste tičke, ki znajo samo tisto pesem: kra, kra. kra! Dober tek! Štajerske novice. š Zveplenke so ga izdale. Koncem minulega meseca so zelo razburile prebivalstvo velike tatvine v občini Nova cerkev. Tatvine so tako vznemirile ljudi, da je prečuio noči več oseb. V Vinati so bile ukradene posestniku .luriju Steble tri srebrne ure z verižicami, 13 klobas in 3 kg slanine, v Hrenovu pa kmalu nato srebrna ženska ura z srebrno verižico. Po proč vrženih vžigalicah je sledil orožnik Schober 26 ur tatu ter ga našel v osebi Franca Kolarja, ga aretiral in dobil pri lijem še ukradene stvari. š Ptuj. V Skorbi pri Ptuju je v noči dne (). t. 111. gorelo. Ptujska mestna požarna bramila je že bila na potu, toda ko je izvedela, kje gori, se je vrnila. Tudi tukaj se vidi ljubezen nemških meščanov do slovenskega kmeta ! š Zreče. Pravila nove posojilnice-rajfajz-novke za Zreče in Stranice je že potrjena. Kmalu začne posojilnica poslovati. Zivio delo za ljudstvo! Brat rešil brata. V petek sedmega junija so se štirje otroci igrali pri Dravi, med njimi otroka Ant. Budje, uslužbenca v mariborski železniški delavnici, doma od sv. Jurija ob Ščavnici. Starejši, star 13 let, je trgal bez-govo cvetje. Med tem je mlajši star sedem let padel v vodo. Druga dva sta jela vpiti in klicati na pomoč. Brat utapljajočega je planil z drevesa v vodo ter z velikim trudom in naporom rešil brata iz deroče, kalne Drave. Med tem se je nabralo več ljudi, in ko se je I3letni deček privlekel s svojim bratom na suho ves upehan in prepaden, so se čudili dečkovemu pogumu. Deček zasluži rešilno talijo, kajti Drava je tam precej globoka in deroča. Brežiški Slovenci so na zborovanju 11. ■tiiiija sklenili složno postopanje iu izrekli popolno zaupanje dr. Benkoviču. Lehen pri Slovenjem gradcu. Pri občinskih volitvah se je zvezala »Narodna stranka« z iiemškutarji iu kandidati te zveze so tudi zmagali. Tako bodo sedeli odslej v našem občinskem odboru tudi trije btajercijanci. Slovenjegraški krčtnar Vrečko se je že pred mesecem hvalil, da bodo liberalci vrgli zna-čajnega in vrlega župana Rotovnika. Kaj se ima ta Vrečko mešati v naše kmečke zadeve? Iz mesta torej dobiva liberalna stranka svoja povelja. Mi pa ostanemo zvesti kmečki stranki in slovenskemu narodu! Ta volitev nam ie zopet dokaz, da so liberalci povsod izdajalci narodne stvari. Odilien zavod za slepce v Oradcu sprejme z dne 15. septembra vse slepe, 4-12 let i stare otroke za odgojo iu |H>uk, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem, prav tako : sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne mo-I' rejo obiskovati javnih ali zasebnih ljudskih : šol. Plačati je na leto le malenkost; ako pa je I prosilčevo uboštvo dokazano, tedaj ga sprejme štajerski »Odilien zavod za slepce v Oradcu« brezplačno. Podučujejo se tu vsi predmeti ljudskih šol; vspešno se goji petje in godba, kakor tudi ročna dela, kakoršna more izvrševati slepec samostojno. Prošnje na tu-kajšno ravnateljstvo zavoda naj se oddajo najpozneje do konca julija. Pridenejo naj se zajedno sledeči listi: Krstni list. list cepljenih koz. domovinski list, ubožni list in zdravnikovo izpričevalo, ki na.i priča, da je otrok slep in da je sposoben za pouk in vzgojo. V Št. Andraž v Savinjski dolini pisal je neki znani gospod bogoslovec svojemu očetu na dom: Oče! če boste z liberalno stranko volili. Vam povem, da ne pridem več na dom ! In kaj se zgodi? Omenjeni gospod bogoslovec ki je vsled nekega nesrečnega pad-| ca v bogoslovju deli časa bolehal ter radi tega i odšel iz mariborske bogoslovnice, da bi si : doma ljubega zdravja poiskal, res ni prišel i več na dom! Pripeljal se je v Celje 7. junija j letošnjega leta, kjer se je blagemu gospodu j poslabšalo tako, da so ga morali iz ondotnega kolodvora spraviti v celisko bolnišnico, koder je siromak v kratkem izročil svojo blago dušo večnemu Stvarniku. Zgodilo se je, kakor je popred zatrdil svojemu očetu, ki je res potegnil z liberalno stranko. Ubogi oče je ves obupan in žalosten dal svojega ljubljenega sina mrtvega prepeljati na svoj dom, kjer so ga položili k večnemu počitku. Mlademu nadebudnemu duhovskeniu kandidatu bodi žemljica lahka iu nevenljiv spomin, očetu pa želimo. da bi se mu vendarle enkrat odprle oči ! š Čuden slučaj iz Savinjske doline. Neka kmetica \ Št. Pavlu pri Preboldu — imena nočemo imenovati agitirala je za časa dr-žavnozborskih volitev grozno za kandidata liberalne stranke in izrečno zoper.duhovnike, češ: »Farje moramo vreči!« Tri dni po volitvi razsajala je po Savinjski dolini strašna nevihta. Strela je udarila v njeno gospodarsko poslopje ter ubila eno kravo in deklo, ki je ravno molzla, omamila. Neki hudomušni kmet se ie potem izrazil: »Farje si res podrla, a strele nisi mogla podreti!« Zares, čuden in pomisleka vreden slučaj! Primorske novice. Dva avstrijska beguna. »Patria de Friuli« poroča iz Vidma, da so italijanske finančne straže vjele dva avstrijska beguna. Eden se piše Miha Matjašič in je doma iz Motovilila v Istri, drugi pa je Maks Stegu iz Trsta. Obadva sta služila pri tržaškem 20. lovskem polku. • p Za vinske trgovce. V župniji Kringa v Istri ie še 70 hektolitrov dobrega črnega vina na prodaj po nizkih cenah. Kdor potrebuje tacega vina naj se potrudi v Kringo, ako pa ne more osebno priti, naj se obrne na župni urad Kringa. pošta Tinjan ,Istra. Vsi, ki so do zdaj kupili vino v Kringi, so zadovoljni z vinom in ceno. p Nezgoda lokovškega gospoda kurata. , Iz Lokovca nam pišejo: Velika nezgoda je zadela našega gospoda kurata. V soboto dne ; 8. t. m. je moral iti previdit v zelo oddaljeno vas iu ob velikem dežju. Na slabi poti konj spodrsne in pade na prednje noge. Oospod Knrat je izgubil radi tega ravnotežje in padel je tako nesrečno, da si je izpahnil rok« v komolcu ter se opasnO poškodoval na glavi, i rpel ie hude bolečine. V nedeljo popoldne mu je prinesel zdravniško pomoč primarij iz Gorice v družbi vojaškega nadzdravnika iz Kanala, Gospodu kuratu želimo, da kmalu okreva. p Vojaki na Krnu so bili dva dni. Streljali st. gori in škodo delali pašnikom. Pa tudi živina se ni smela pasti. Kopali so jame in tudi s tem napravili mnogo škode. Ako se bo to vršilo vsako leto, nam bodo vse pašnike uničili. p Liberalci na lovu. Pretekli četrtek je sklical liberalni advokat dr. Franko liberalce z dežele v Gorico. Prišlo jih je do 200. Tu so ustanovili »Kmečko zvezo«. Rekli so, da se ta ne bo vtikala v verske stvari. Ravno s to. izjavo so se pa izdali, kaj so. Liberalci pravijo, da se ne vtikajo v verske zadeve, a ravno oni so najhujši verski nasprotniki. Da bo tudi nova »Kmečka zveza« nasprotnica vere, nam pričaio liberalni učitelji, ki so k njej pristopili. Zato svarimo krščanske može pred to zanj-ko. katero so iiin nastavili goriški liberalci. Koroške novice. Narodna šola v Št. Jakobu. Temeljni kamen šentjakobski narodni šoli se položi v nedeljo, dne 14. julija t. 1., na kar opozarjamo že danes vsa narodna društva koroška in izvenkoroška. Gotovo se spodobi, da se ta dan praznuje slovesno, kakor je to zaslužila ona brezprimerna požrtvovalnost narodnih Šentjakobčanov iu drugih koroških Slovencev, ki so skoraj popolnoma iz svojih lastnih moči zagotovili obstoj te nove narodne trdnjave v slovenskem Rožu. Vabimo torej že danes brate Slovence iz vseh slovenskih pokrajin k temu slovesnemu dejanju, katero bo najsijajnejši dokaz, da koroški Slovenci vedo in znajo braniti svojo narodno last. Zatorej pridite in prepričajte se, da koroški Slovenci živimo, ker hočemo živeti, pridite in povese-lite se z nami, ko se pričenja za nas boljša prihodnjost, in pomagajte nam, da si jo tem gotovejše osiguramo. Polaganje temeljnega kamena novi narodni šoli v Št. Jakobu v Rožu bodi narodni praznik vsem Slovencem! — Slovenski izlet. Nič se pogosteje^ ne sliši kot to, da v Celovcu ni Slovencev. Čudno pa je, da je pri volitvah tukaj dobil slovenski kandidat 101 glas. Zopet nov doka«, da nasprotniki lažejo, pa smo tem kričačem podali v sredo zvečer, dne 12. t. m. V torek zvečer v delavskem društvu zbrani Slovenci sprožijo misel, naj se napravi izlet s parnikoni po jezeru. Ze prihodnji dan se določi za to. In glej čudo! Brez posebne agitacije — mnogo Slovencev še vedelo ni za izlet — se je sešlo skupaj čez petdeset celovških Slovencev, ki smo se peljali s parnikom »Loretto« do Poreč, kjer smo se nekoliko okrepčali iu zopet se veselega srca vrnili nazaj v Celovec, kamor smo dospeli ob 11 uri zvečer. Med vožnjo kakor v gostilni so se menjavali glasovi milih tamburic z glasovi vrlih slovenskih pevcev. Celo od poreških tujcev so želi tamburaši iu pevci obilo pohvale. k Mrliča našli so 10. t. m. na bregovih Žile. Mrlič je bil že precej gnil. Sod. komisija je dognala, da ie rajnik A. Thaler, dela- vec v Žilici, ki ga pogrešajo od binkoštnega ponedeljka. Najbrže je bil Thaler ubit. Na glavi se kažejo rane. Pri rajniku niso dobili ne denarja in tudi ne kakih drugih stvari. En žep je preobrnjen. Thaler je zapustil zvečer gostilno v Žilici in pozval svojega brata in nekega sodelavca, naj plačata zanj gostilničarju račun, ker nima drobiža. Thaler je imel dotični dan sto kron v bankovcih. Njegov brat je mislil, da se odpelje po železnici domov. Sod-nijska komisija sklepa, da je bil Thaler napaden, oropan in vržen v Žilico. k Obešenega so našli 5. t. m. zidarja Ignaca Zwischenbergerja iz Reintala. Samomorilec se je izogibal že več časa ljudi in je bil prijatelj alkohola. Obesil se je v svoji sobi. k Dva poslanca, ki se tepeta. Državno-zborski poslanec prof. Waldner je 13. t. m. na kolodvoru v Št. Vidu na Glini srečal svojega protikandidata, krščanskega socialca grofa Khevenhüllerja, ki je proti Waldnerju ostal za 2000 glasov v manjšini. »Tagespost« poroča, da je Khevenhiiller Waldnerja začel zmerjati in ga hotel udariti. Waldner pa je udarec pa-riral. Ljudje na kolodvoru so baje Khevenhüllerja nato hoteli pretepsti, ta pa je pobegnil. k Železnico Lienz-Winklern nameravajo graditi čez Izel goro. Nameravano novo progo bo trasirala stavbena tvrdka Riehl. Nova nameravana proga bo deloma zobnata železnica. Katoličani Avstrije! Junija 1907. Odposlanci avstrijskih dijecez so v svojem zborovanju dné 14. septembra lanskega leta sklenili, da se mora že v tem letu v jesenskem času vršiti vseobčn; katoliški shod avstrijskih katoličanov iri zategadelj so pooblastili odbor, ki je sestavljen iz članov katoliškega centralnega odbora in dunajskega di-jecezanskega odbora, da izvrši potrebne priprave. Ker se je to zgodilo, obrača se pripravni odbor na vse sobrate v Avstriji, ter jih prav prisrčno in nujno vabi, da se v kolikor mogoče v velikem številu edeleže katoliškega shoda. Katoličani Avstrije! Spominjajte se sijajnih dni od 18. do 21. novembra 1. 1905! Pomislite na edinstvo, katero se je pri tem zborovanju pokazalo, pomislite na velevažne sklepe, ki so celo katoliško gibanje obnovili in okrepili! Klic, naj se vnovič vrši katoliški shod, prišel je iz sredine vaših zastopnikov k nam, kateri stojimo katoliškemu gibanju na čelu. Pred petim katoliškim shodom so nas naši nasprotniki Ijuto napadali, sedaj jih je naša zedinjena obramba spravila na misel, da hočejo vse, kar so hoteli prej počasi in potihem doseči, zdaj kar z enim samim gromnim napadom si prisvojiti. Ali mi jim nočemo samo pokazati, kakšnega mišljenja je tudi zdaj naše ljudstvo, mi se hočemo tudi o važnih sredstvih posvetovati, ki naj bodo za bodočnost za naše delovanje merodajna. Priporočamo vam, da se posamezniki, kar se udeležbe tiče, obračajo na obstoječe odbore posameznih kronovin in dijecez. Naj se z Božjo pomočjo tudi šesti katoliški shod dostojno pridruži petemu, v blagor in vzpodbudo našega katoliškega ljudstva in porok boljše bodočnosti za našo domovino! — Častno predsedništvo: Ernest grof Silva-Tarouca, predsednik katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Dr. Bogomir Marschall, pomožni škof in stolni vikar dunajski. Maks baron Vitting-Schell, predsednik nižjeavstrij-skega pripravljalnega in dunajskega dijecez- nega odbora. Predsedništvo: Monsgr. Viljem Michele. Dr. Albin Spinette, glavni zapisnikar katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Franc grof Walterskirchen. Za dijecezm odbor: Kanonik Ivan Flis. Osmi mednarodni polje= delski shod. V času od 21. do 25. maja t. I. se je vršil na Dunaju ob naravnost ogromni udeležbi osmi mednarodni poljedelski kongres. Udeležilo se ga je okoli 1800 oseb, tako da je izvr-ševalni odbor še pred otvoritvijo kongresa zaprosil od vlade dovoljenja, da se sme vršiti zborovanje v poslaniški zbornici. Spolnila se je s tem poljedelstvu vroča želja, da je dvignilo glas svoj v parlamentu še prej, nego so novi poslanci stopili vanj. Slavnostne seje kongresa so se vršile v poslanski zbornici, I. sekcija je zborovala v gosposki zbornici, vsega skupaj pa je imel kongres na razpolago za vse razprave v posameznih sekcijah nad 20 prostorov poslanske zbornice. Kongresa so se vdeležili zastopniki vseh evropejskih držav. Videli smo pa tudi zastopnike iz Perzije, Japonske, Kitajske, Egipta, Združenih severnoameriških držav i. dr. Od Slovencev se je udeležilo kongresa kot zastopniki Zadružne zveze v Ljubljani, dr. Vla-dislav Pegan, Gjuro Rašica, in Svetoslav Premrou. Zastopniki Zadružne zveze v Celju so bili Fran Jošt, Vladimir Pušenjak, dr. Rosina, i. dr. Videli smo nadalje kranjskega dvornega svetnika Gozanija, nadgozd. komisarja Königa, agrarnega komisarja dr. Luka-na, živinozdr. nadz. Pavlina, gozd. nadz. Paula, dež. vinarskega nadz. Gombača, mlek. nadz. Legvarta, dr. E. Kramerja, župnika Pi-bra, nadalje posestnika Deklevo in Ivančiča. Iz Goriškega smo videli Dotov. kmet. učitelja in državnozborskega poslanca Štreklja. Priprave za kongres je vodil izvrševalni odbor pod predsedstvom državnozborskega poslanca kneza Auersperga in pod tajništvom profesorja Josipa Häuslerja. Vsaka izmed 11 sekcij je imela svoj odbor, tem na strani pa je stal veliki odbor. Ciani tega odbora so bili izmed Slovencev Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, Fran Povše, podpredsednik iste družbe, državni in deželni poslanec in deželni odbornik kranjski, ter Svetoslav Premrou, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. Otvoritvena seja. Slavnostna otvoritvena seja se je začela dne 21. maja ob 10. uri zjutraj v poslanski zbornici. Dvorana in galerije so bile nabito polne. Zastopnika Kitajske sta bila v svoji narodni noši. Knez Karol Auersperg je otvoril kongres v imenu izvrševalnega odseka. Za njim je pozdravil došlece v imenu vlade poljedelski minister grof Auersperg. Pozval je vse na resno delo za one proizvajalne panoge ki so povsod temelj ljudskega blagostanja. Ni ga lepšega dela kakor sodelovati pri razvoju kmetijstva in gozdarstva. Podžupan dr. Neumayer je pozdravil kongres v imenu dunajskega mesta. V svojem pozdravu je omenil, da zasleduje vse prebivalstvo z zanimanjem razprave kongresa, saj so interesi meščanstva tesno spojeni z onimi poljedelstva. Za predsednika je bil izvoljen knez Karol Auersperg, za podpredsednika pa sta bila imenovana dvorni svetnik Portele in deželni Jules Meline, že omenjeni bivši ministrski predsednik na Francoskem; D. Bauduin ki je odbornik pl. Pirko. Častni predsedniki so bili: bil 1891 predsednik izvrševalnega odbora kongresa v Haagu; knez Lobkowitz, predsednik deželnega kulturnega sveta na Češkem; grof Buquoy, bivši avstrijski poljedelski minister, i. dr. Glavnim poročevalcem je bil določen grof Kolowrat-Krakowsky, glavnim tajnikom pa prof. Häusler. Predavanja. Sledila so predavanja po naznanjenem vsporedu. Prvi je govoril Meline o predmetu: Nazaj h grudi. Njegov govor smo že priobčili v »Slovencu«. Za njim je govoril dvorni svetnik Schullern-Schrattenhofen o begu z dežele in o mednarod. delavskem posredovanju. Izvajal je, da je povzročila beg z dežele v mesta industrializacija držav, ki je ustvarila in-dustrialnim delavcem boljše razmere. Delavne moči na kmetih se vsled tega ali sploh ne dobijo, ali pa le pod zelo težkimi pogoji. To se more odpraviti edino le, če postane kmetijstvo bolj donosno in sposobno. Razmerje med kmečkim delavcem in delodajavcem mora sloneti na svobodni delavski pogodbi, stoječi pod državno kontrolo. Svoboda delavcev se sme le malo omejiti, stabilnost delavstva pa je treba kolikor več mogoče zajamčiti. Preuredi naj se sistem naturalnega plačevanja, ustvari naj se malostna posest, uvedejo naj se razsodišča za spore, zavarovanje zoper nezakrivljeno brezdelje, zakoni za delavsko varstvo in zavarovanje naj se raztegnejo tudi na kmečke delavce. K sklepu je predaval še posestnik in tovarnar Strakosch o »asimilatoričnem učinku raznih kulturnih rastlin, o njegovem pomenu za poljedelstvo in narodno gospodarstvo, s IKjsebnim ozirom na uvedenje in aklimatizi-ranje novih kulturnih rastlin«. Razvijal je vprašanje, koliko gospodarskih vrednosti, koliko zemeljskih hranilnih snovi konsumira rastlina, in koliko jih pa producira. Pokazal je nato, kako prekaša produkcijska vrednost ono konsutna in izvajal iz tega, da bo treba začeti vpoštevati asimilatorični učinek in pri-cip pravilnega zemljiškega gospodarstva, ki iz njega izvira, zato da se z ene strani pomnoži produkcija zemlje, ne da bi z druge strani bilo treba zemljo izrabiti. Sprejem v mestni hiši. Dne 22. maja zvečer so bili sprejeti udeleženci kongresa v mestni hiši. Sprejema se je gleških časnikarjev, ki so se ravno tedaj nahajali na Dunaju. Ker se župan Lueger ni mogel udeležiti sprejema, so ga zastopali podžupani dr. Neutnayer, dr. Porzer in Hierham-mer. Knez Auersperg, predsednik kongresa, je pozdravil v toplih besedah navzoče zastopnike občine in se zahvalil za sprejem. Dr. Neumayer je povabil nato goste v slavnostno dvorano, kjer so se pri sektu začele razne napitnice. Napili so dr. Neumayer cesarju in vladarjem na kongresu zastopanih držav, knez Auersperg županu dr. Luegerju. Meline dunajskemu mestu, Zaleski delegatom drugih držav. Vsak gost je dobil škatljico za cigare in knjigo »Wiener Stimmungsbilder«. Spreiem na dvoru. Dne 24. maja zvečer ob 8. uri pa se je vršil sprejem na dvoru, na katerega se je bilo povabilo do 2400 oseb. Ceremonijska dvorana, mala dvorana in nova galerija so bile nabito polne, da so dvorniki s težavo inogli napraviti prostor. S tem sprejemom je hotel dvor posebno počastiti mednarodni kongres. Trije udarci s palico ceremonialnega ravnatelja Vepallecka so naznanili prihod cesarja, katerega sta spremljala pribočnika grof Paar in Schafgotsch. Sprejeli so cesarja čast- na predsednika grof Ferdinand Buquoy, bivši poljedelski minister in grof Leopold Auers-perg, sedanji poljedelski minister, ter predsednik kongresa knez Karol Auersperg. Cesar je nato nagovoril 47 oseb, med temi dr. Thie-la, zastopnika Nemčije, dr. Wahla, zastopnika severnoameriških držav, dr. Haasa, načelnika nemške zadružne zveze, Ou-Tsong-l.iena, zastopnika kitajskega, Jules Melina, l)ivšega ministrskega predsednika na Francoskem, Ivana pl. Ottlieka, ministerialnega svetnika v ogrskem poljedelskem ministrstvu. Iz raznih krajev. Slovenske vesti Iz Amerike. Umrl je v Willocku Jakob Jurman iz Cerknega na Goriškem. V premogovniku se je prevzdignil ter si nakopal s tem neozdravljivo bolezen, za katero je po šestih mesecih umrl. Bil je predsednik in odbornih dveh društev. — V Vau-keghanu sta se poročila gospod Karol Drob-nič in gospodična Frančiška Keržič. — V Leadville ie padel v rudniku velikanski kos rude na Josipa Sajeta iz Cešnjice v mirno-peški župniji ter ga ubil. Pes rešil troje otrok. Ovčarski pes, last Will. Greshuberja v New Jorku, je nedavno rešil življenje trem otrokom svojega gospodarja, kateri so bili v nevarnosti, da jih tatovi ne pomore. Zal, da je bil zvesti pes pri tem usmrčen. Greshuber in njegova žena sta odšla v cerkev in njune tri male hčerke, katerih največja je stara tri leta, so ostale doma. Nato je prišel v hišo neki ropar, ki je otrokom ukazal, da mu morajo povedati, kje imajo stariši denar. Pri tem je lopov pokazal nož in pretil, da bode deklice zaklal. Otroci so pričeli kričati in tako jih je domači pes slišal iu skočil skozi okno in prijel roparja za vrat. Ropar se je moral braniti in med tem so otroci zbežali k sosedom. Ko so prišli slednji na lice mesta, so videli le še bežečega roparja, pač pa so našli zvestega psa mrtvega, kajti zadal mu ie take rane, da je potem izkrvavel. Ranjeni pomirjevalec. Brata Jožef in Anton Lupetina v Puliu sta se v neki kavarni tako s porekla, da je ljubeznjivi Jožef potegnil nož in planil na brata. Navzoči Rudolf Zop-petti je hotel brata pomiriti, toda Jožef Lupe-tina je mesto brata njega z nožem sunil in zelo težko ranil. Skupaj sta trčila delavec Hermenegild Furlan na bicikiu in neki neznanec na motor-biciklu blizu Devina. Furlan je padel s kolesa ter priletel z glavo v neki zid. Furlana ie dala prepeljati v devinski grad princesa Thurn-Taxis. Furlan je težko ranjen in si je pretresel možgane. Lastnika motor-bicikla so devinski orožniki zaprli. Navihani tatovi. V trgovini »Nemške urarske industrije« v Berolinu je bilo ukradenih čez noč ur za 35.000 mark. Bile so spravljene v železni omari, ki jo je mogel s kliu-čem odpreti le dotičnik. ki je poznal ves mehanizem ključavnice. Zato ie uradnikom in policiji temvečja zagonetka, kdo bi bil tako izvrsten mehanik - tat, o katerem sedaj ni sledu. , ^ Koliko je vredno človeško truplo. Ur. Prentice je v Cikagi vložil tožbo proti Severo-nemškemu Llovdu, in sicer radi trupla svoje žene. Gospa Prentice se ie vračala namreč s parnikom severonemškega Lloyda »Kraljica Ludovica« iz Evrope v Ameriko. Na poti je zbolela, umrla in kapitan je dal po stan mornarski navadi truplo zdravnikove soproge potopiti v morje. Dr. Prentice trdi, da kapitan ni imel pravice to storiti in zato zan^va,^! truplo nazaj ali 250.000 dolarjev t. j. 1,000.000 kron odškodnine. — Časopisi še niso poročali, da bi bila kedaj zahtevala kaka številna uboga delavska rodovina tako odškodnino za svojega ponesrečenega vzdrževatelja. še manj pa. da bi jo bila dobila . . . Nesreča na cestni železnici. V Napolju je voz cestne železnice povozil neko ženo in njenega otroka. Množico je to tako razburilo, da je po mestu naskočila električne vozove in dva zažgala; šele vojaštvo in policija sta napravila red. Izvleček iz poljedelskih poročil. Da, da, vročina! Ce me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: »Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil,« tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bravcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bravec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem rekel. 1 liter vode. primešaj ji eno polno žlico, približno 15—20 gramov »Frankovega« pridatka h kavi. katerega ima tvoia žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za pet minut, da se sčisti, na to pa odliv pre-vretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ca vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Frankovega« prevretka in čudil se bodeš da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. »Frank« torej ni samo najboliši prtdatek h kavi. ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo. 2 konjsko I hlapca j sprejme s 1. julijem 1.1. I Srof RODERIK AUERBERG g 0000 Turjaku. 00a Pleča io gli no mesec, hrano in prosto stanovanje. ^ 1-1 CENJENIM NAROČNIKOM! S prihodnjo številko zaključi »Domoljub« letošnje prvo poletje. Opozarjamo na to vse one p. n. naročnike, ki so ob Novem letu plačali samo polletno naročnino, da jo čim-preje obnove za drugo polovico leta. — Obenem opozarjamo tudi one, ki iz kakegakoll vzroka doslej še niso plačali naročnine za tekoče leto, da jo nemudoma vplačajo, ker bi se jim sicer ustavilo nadaljnje dopošlljanje lista, dolg pa iztirjal. Prihodnja številka „DOMOLJUBA« Izide dné 27. jonlja 1907. Loterijske srečke. Dunaj. 15. junij Gradec. 1*. junij Trat, 8. junij Line, 8. junij 84 63 36 59 80 27 55 1 12 28 90 68 72 19 79 63 14 6 72 74 Sprejmem takoj več krepkih vajencev zo MRI obrt 14—15 let starih, poltenih starilev. Ivan Demšar, kovalki mojster, LJubljana. 667 10 Dva dobra mizarska pomočnika sprejme takoj v trajno delo Antoa DoUan, mizarski mojster « »ostali, p. Žerovnica, Gor. 1384 Oddajalnioa Me sv. Petra Riaverla za afrtike mistione ,e je otvorlla v LJubljani, FranölAkanske ulice 8, I. nadstropje, prva vrata na deino^Tu se sprejemajo naročbe na misijonski list »Odmev iz Afrike", ter milodari v denarju m drugih predmetih za afriìke misijone. Tu si je ^oino og edat, velezanimive predmete iz Afnke: mal.ke, orožja, zamorska ročna dela in drugo. Prostor je odprt vse nedelje In četrtke od 2 5 ure popoldne. Motam se lahko dobi vse kar ie - oiiU misijon-ska družbena tiskarna v Maria Sorg pri Solno-gradu (Avstrija), n. pr. knjige, slike, afriške raz-glednice in sliCno. _1305 3~Z Ivan Ogrin .m«hu« konoea. zidarski mojster in SodjM-lk na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznaojati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam, da sem poveftal s.ojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo na" rtov in proračunov ter izvršitev zasebnih m avnih poslopij, kakor stanovalnih hiš vil, gospodar, poslopij, cerkvi šol itd. in vseh tozadevnih n.prav kakor napravo in ureditev cesta kanalizac.J itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah. pozivi Izgubil se je 68. let stari Tornai Grad iz Dol-skega pri Ljubljani. Postave je majhne m grbaste. «ivih las do obrazu poraščen, nos velik. Kdor bi kajizvedel^J L»ov£em možu n.J blagovoh .poročiti to upravniàtvu „Domoljuba/ 1377 1 llnlMHHft « sedlarsko obrt v starosti 13-14. Udjenca let sprejne takoj Fran WisJ.n Ljubljana. Hrana in stanovanje prosto. 1381 Učenca 1304 3-1 za mizarsko obrt sprejme takffj Andrej Krega™ m"s"mojster {it Vidu nad Ljubljano. Preklic. Na tožbo gospodične Marij« Plantarič, kuharice v St. Lamberti!, ki jo zastopa gospod dr. Janko Jamšek. advokat v Litiji, sem se dné 31. maja 1.1. pri c. kr. okrajni sodniji v Litiii zavezal jaz podpisani Janez Raspotnik, posestnik v BriSah, — da s tem javno obžalujem vse žaljivke, katere sem dne 21. maja t. I. o Mariji Plantaris govoril in za koje zasluženo kazen mi je ob-tožiteljica veledtišno odpustila. 1250 3-3 Janez Raspotnik. Spretna gospodinja za mlekarski in za posel s presnim maslom, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna okoli 35-40 let stara, zdrava, zanesljiva, se išče i» trajno mesto. 1327 3 1 Ponudbe pod „M. K." na upravn. Domoljuba. 2 učenca sprejme takoj Fran Ali£, pekovski mojster na Viru it. 30 pri Domžalah. 1^41 Stanje hranilnih vlogi nad 22 milijonov K. Rezervni zakladi nad 76B.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 »/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloinih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Posoja se na zemljišča po 4'/«% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. v 1083 13 2 i. kranjsko podjetja >■ umetno .t.k lantvo In illkaoje o« «teklo ■ Aug. Annoia, Dunajska cesta I Ja, poleg,Hgovca' ■r priporoča premutiti dubovMInl Ia p. n. •Uvn. občinstvu z.n.prsvo cerkvenih okna. i umetnim steklarstvom ali slik.ncns sleklo, llavbcnlb del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tudi v zaloti različno porcelansko Ia stekleno posodo za namlzjc gostiln In <•-sebulke, svetilke, okvire Itd. po na|nlt|lh cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zasl»n|, mnoga spričevala ia dovrteaa dela so cenjenim odjemalcem v ogled -n« razpolago. 1904 M-45 Trgovina mešanega blaga iako živahna se odda v najem prav ugodno z svežo zalogo, v dobrem trgu poleg farne cerkve na Dolenjskem, prevzame lahko isto kak trgovec ali trgovkinja. J25® , 3 Pojasnila se dobe pri Upravništvu Domoljuba. Naznanilo CERE$ tekmovanja Razsodišče za prisojo Ceres-cen je že razdelilo 8000 K za recepte moč-natih jedil; dve ceni po 1000 K doslej nista mogli biti oddani, ker noben izmed receptov ne odgovarja pogojem v razpisu. Ti dve ceni po 1000 K ostaneta za sedaj še nadalje razpisani; istotako opozarjamo, da ostane do 30. julija 1907 v veljavi konkurenca za 5000; udeležiti se je morejo recepti za vsakovrstna jedila, tudi za močnata: ceni za 1000 K se moreta priznati le za močnata jedila. Podrobna navodila pove vsak boljši trgovec. Cene à 100 K so prejeli: Olivija Brunner, stotn. sopr., VII. Hof-stallstr. I ; Marjeta Paradeiser. XVII. Hauptstr. 58, vrata 6.; Marija Ramerstorfer, XVII. Schadinagasse 8, Hermina Kaufmann XIV. Reindorfgasse 37, vr. 5: Rosa Heinerl, akad. slik. sopr. XII. Aichholzg. 5, vrata 13; Felicita W'ittmann XIII/3. Jiibiläumsstiftung XII. stopn ; Rosa Steiner XIX. Probusgassc 1: vsi na Dunaju; Ivana Morsch, knjigovodje sopr., Pučvice, Čelko. Cene à 50 K so prejeli: Lotti Kirschner, stotn. soproga, Opatija, Vila I.iburnia. Lina Cohen, Dunaj II, Große Mohreng. 36 Albertine Jeanne Bartl, c. kr. pošt. svetn. vdova, Dunaj, XVIII., Vinzenzg. 24. Anna Kafinger. Mattig-hofen. Moritz Rfjssler, Ustje, Dresdnerstr. 14. Elizabeta Oirschik, Most, Goethe straße 1008. F.llza Danzinger, Dunaj. II, Schüttaustr. 58. Sofija Hertl, Mor,-Trubava, Landskrong. 63. Marija Würschinger, Hotel .Bahnhof", Steinach. Anna Mòri, prokur. sopr. Wisterschau, Toplice. Olga Weiss, Poleschowitz, Morava. Angela Schröfl, Hallstadt, Oor. Avstr. Bianca HegedusiC, podpolkov-nikova soproga, Maribor, Domgasse 1. Josefine Seeber. c. kr. notarja vdova. Dunaj. XVI., Ottakringerstr. 39. Ida Landsberger, Dunaj IX , Liechtensteins^. 36. Teresija Petru, Emmersdorf a. d. D Marija Linhart, zdravn. sopr, Gradec Me-rungasse 46. Antonija Walter, Bodenstadt bei M.-Weisskirchen. Ida Kohlmeyer, Gmunden, Stelzhammerstr. 5. Roza Heinerl, akad. slik. sopr, Dunaj XII.. Alch-holzgasse 5 Marie Petzi, Poysdorl, Brunngase 279. Jožefa Hybše, Kamenici n L. Sezimova ul. 201. Ana Rihl prof, sopr., Solnograd, Rupurtgasse 4. Margareta •Gürtler, bivša kuharica, Dunaj II., Austellungsstr. 21, vrata 24 a. Poleg tega so prejeli cene po 20, oziroma 10 in 5 K na Koroikem: Marie Reichenwallner, Zgornji Dravograd. Fanny Klingenstein, Celovec, Ra-detzkvstr. 12. Anna Zeisel, Beljak, Peraustr. 17. Terezija Krenn, Št.Vid ob Glini, Kaserngasse 73. Rosa Neustein Neusteinhof. Romana Grossi. Beljak, Italienerstraße 17 Mici Eschenauer, kunarica, Celovec, Neuer Platz 14 II. Ana Pelzer, Luggau 59 Marija Pirker, Zg. Dravograd. Rozalija Loidl, Wörschach. Julie Sa-bitzer, Fiatschach. Wilhelmine Kokol, Celovec, Schulgassc 28, l.nadstr. Angela Romauch, Celovec, Ankershofenstr. 13 a. Mathilde Eberl, Heft bei Hüttenberg. Ana Weidenthaler, Celovec, Margarethenhof. Käthe Lippitsch, kuharica, Celovec, Kramergasse 3. Marie Raupl, zdravn. sopr. Zgor. Dravograd Na Kranjskem: Julija Tandler, knjigovodje sopr. Novo mesto. Ferdi nand Janesch, zasebnik, Ljubljana Cesta na južno žel. 7. Imena odlikovancev s kuhinj, knjigami in častnimi diplomami se objavijo pozneje. Razsodišče za tekmovanje: Predsednik: Profesor Adolf Hess, ravnatelj strokovne šole gremija dunajskih hotelirjev. — Razsojevalci; F. Kedvessy, načelnik kuhinje Jokey-kluba; Jean J. Povondra, osrednji predstojnik zveze'avstrijskih kuharjev; Franc Stadler, načelnik kuhinje Njegove Svetlosti kneza Montenuovo; Gospica Lotte Richter, imejiteljica obi. konc. kuhinjske šole in pisateljica knjige .Mein Kochbuch'; Načelnik tovarr. za Ceres živila in vodja oglasnega birö Jurija Schicht-a A. O. ,27 < O —. ß) o ~ „ N v»-, o, c. 3 o _ re b » . , ■ 01 -»Sa ua .Jarš"? O t o a » S-5-X3 'S N C 2 a. " o o — ~ » re ■o ST3 » Oš < a. 2. — O 3 £2 ■n n . . -o o N ux o t» 5 O "2 o . M V> — T3 < "T a n. re 3 O ° e K2.2 9- s - < « -S ? 5 W - s 3 O 3. V O £ re _ n .Knnard Lina* Tr.t-Nav-Vork i« aajpnpr»vn.jSa. aajc.n.j». I. najboijäa pot Iz Ljubljane T severno Ameriko, ker Ud al dolgotrajna močne vožnje po raznih žal.:nicah, aob.a.g> prmdovaaja a. p renata Tanja ia splok nobenih postranskih strelko. maj sotjo. Par-aikl a. prostorni, varni, zračni ia snažni; vozijo vsak. 14 dni Hrana in postrsiba najboljS» Pojasnila daja ia kart. prodaja glaral za-st.pnik «00» »» Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. II ima v zalogi knjigi,- kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu: 1. Civilno-pravdni rad in sodni pra> vilnik z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popoln zbornic pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in htvatskem jeziku. — Obäeg XII in 909 strani ; cena vezani knjigi 8 K broširani 7 K — s poštnino 0 56 K več. 2. Odvetniška tarifa določila o slov. in hrvatskem jeziku pred sodišči ; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel), cena 1-80 K s poštnino 2 K — 678 6 5 Radi svojega izredno finega in prijetnega vonja In Izhorne sestave prekosi vse druge kot Esu de Cotogne znana toaletna sredstva. Intenzivno dišeča. Osvežuje in krepi, (krepi kile) pomirja žlvcel V steklenicah po 50 v K 1- , s- In 4 krone. Dobiva se povsod, kjer pa ne, na| se naroči nsravnost Bräzay, Dunaj, III.12 gasso 2 a, (Pa/niJri 1+ • ß.tm'fiJcn Xali'n xctifo t\i>brv. pv ceni in . re >u\sl/iix>-poh vali net/ se oi<> zn,nl ' (.Thierry is V kBrolura s tisoči franko V zalogi v skoro vseh večjih I karnah Samo 6 dni Havrc New-York Odpotuje se iz Ljubljane vaak torek. Vozne liete in pojaanlla daje samo Ed. Šmarda obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajaka ceata 4t. 18, nasproti znane gostilne pri „Figowou". 2984 18-13 I Francoska parobrodna družba (Compagnie Générale Transatiantique) izjava. 1228 3 3 Usojava si naznaniti, da ima slej kakor prej za vse slovenske pokrajine edino le tvrdka v-------Dunnlska cesta 18 v LJubljani = F n. ŠMARDA mam v m ~ — — — — —--— --- pravico Prodaiati vozne liste (šifkarte) za našo francosko parobrodno društvo (Compagni e Generale Transatlantique) in da naša družba ne priznava mkako -šnih voznih listov, ki bi jih izdala kaka druga izseljevalna pisarna v L,ubljam. Velespoštovanjem En, Lan,, nadzornik frane, psrob. dru*be v Parizu. l.sip Fischer, gene, reprez. na Dunaju. „DEERING": Vsem naprej mSMMre cC »TiaTAJ Paaring-naiwafeja apaoialwa to tarna wa svatu za žat-wana stroga. Prednosti : Zelo lahko vlačenje. Najboljša 1100 6 6 ______snov. Jednakostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje. Novo! Novo! „Id..... «sah lahkotakočih ko-silnih stroja» za traso in zalanjad. Samozastopmk t s FR. STUPIDA, Ljubljana, t VI|adno m priporoči ............... trgovina s klobuki in čevlji Ivan PodlKMk ml. UnbUano. Stiri tri ite». 10. Velika saloga. — Solidno blago- — Zmerne eene. . . 2178 52-?8 Pozor, hmetje In fantje I V moji lekarniški praksi, katero iz-vrtnjem it 25 let, se ml je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za raat brk In lai, proli izpadanju las In za odstranitev prhlla (luskin) na glavi, lo je Kapilor i«. 1. Cena (Irankona vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v-2 lončka h K Prosim, da se na ročl samo od mene. Naslov je . P Jurlšič, lekarnar v Pakracu it. 65 Slavonija Denar se polije naprej ali s poštnim povzetiem 27310 9 Pristna slavonska sMvovka naravna in zdrava pijača se oddaja nadom od enega litra naprej po 70 kraicer-jev (pri večjem odjemu po-s -bna cena) v trgovini Ivana Levatek v So« draiici. 131: 3-2 „čas» znanstvena revija, izhaja 10 krat v letn in stane po 5K na leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani. Ne kupite nobene ure dokiar ni.se praj.u majaga va-llVaga cenika : a dvojalm pekrovo» . 4'— a • aralir. . . I*— p lo. k. j kleaa ora . . IH prava Boekopf-patent. . J'60 prai a .Oman* • • • «rebr. aklopna »arlä« . 1'— 14 karatna zlita ara . „ ! » Ukaratne ilata v. ril. . 10— 14karatnl zlati prstani . i — stenska ara 70 cm . . » 50 a bitja« liki zven» . . 6 — • «eebe.......•'— a kukavica.....CS0 s uhi n ja a nra . . ■ t" 2J budilka......l'K „ ponadat teči . 100 dvojnim zvoncem . . 1'SC bndllkn > bitjem In iTonenj.m liki .Tonu „ |-fl0 Triletna pl.m, no jamstvo, la a primerno